Prolihmechi prcdlog o ti&flavCotiti aihohola. Trgovci z alkoholnimi pijačami na debelo — odsek Združenja trgovcev v Ljubljani — so sklenili resolucijo o preosnovi obdavčenja alkohola. To resolucijo so objavili v ljubljanskem »Jutru« ter jo poslali narodnim poslancem in senatorjem in kajpada tudi finančnemu ministru, kateremu je v prvi vrsti namenjena. V tej resoluciji trgovci zahtevajo naslednje: 1. Obdavčenje alkohola, to je žganja in vina, naj se tako uredi, da se uvede obdavčenje in kontrola alkohola že pri proizvajalcih, tako da bodo obrtniki, trgovci in koncesionirani točilci alkoholnih pijač enkrat za vselej osvobojeni vseh nadaljnih kontrol v obliki kontrolnih listkov, trošarinskih knjig in osebne kontrole finančnih organov. 2. Kakor zahtevamo, da se državna, banovinska in občinska trošarina pobira že pri proizvajalcu, zahtevamo istočasno, da se naj ta trošarina pobira zmerom hkrati, tako da niti trgovci in izdelovalci alkoholnih pijač, kakor tudi njih odjemalci ne bodo imeli nobenega opravka več s plaČevanjem omenjenih trošarin. 3. Prosta in neomejena žganjekuha naj se enkrat za vselej prepove. Kmetje smejo za prehodno dobo enega leta pokuhati y žganje le tisto količino lastnih pridelkov, ki je določena za posamezno družino po številu odraslih članov družine. Po 1 Ietu pa se mora individualna kuha žganja po kmečkih hišah sploh prepovedati: odpadajoči kontingent žganja za posamezne družine naj se skuha v zadružnih žganjariiah. Niti kmetje, niti zadružne žganjarne ne smejo prodajati žganja najsibo zatroŠarinjeno ali trošarine prosto, če je namenjeno za domačo porabo. Zahtevamo, da se uvede enotna trošarina na žganje, ki naj se določi v višini 30 do 35% trošarine na špirit iz melase, to je okrog 4 Din za hektolitersko stopnjo. 4. Trošarina na špiriti naj se zniža od dosedanjih 21 Din za kektolitersko stopnjo na 12 Din. Zahtevamo tudi nad tvornicami špirita tako uspešno kontrolo surovine in proizvoda, da bo vsako nadaljnje tihotapljenje nezatrošarinjenega špirum nikakor ni luksuz, temveč kot dodarita sploh že v naprej onemogočeno. Odpravi na jse luksuzni davek na rum, ker tek k čaju neobhodno potrebna ljudska hrana. Rum in liker naj se dovoli izdelovati iz katerihkoli surovin, t. j. ali iz špirita ali iz žganja. 5. Prepove naj se raba octne kisline v jedilne namene in izda odredba, da se mora pri izdelovanju jedilnega kisa na, domestiti najmanj polovica špirita z vinom. Banska in občinska trošarina na vino naj se maksimira na 50 par od litra. Spomenico sta podpisala poleg Združenja trgovcev tudi Zveza trgovskih udruženj in Društvo industrijcev in veletrgovcev. V obrazložitvi teh zahtev pravijo trgovci o prosti žganjekuhi sledeče: »O prosti žganjekuhi moramo reči, da je najhujša in najbolj škodljiva posledica demagogije raznih režimov. 2e v spomenici smo navedli, da prosta žganjekuha ni pomoč kmetu, ampak poguba. Vsa prizadevanja ministrstva narodnega zdravja in naših prosvetnih, sokolskih, verskih, ženskih in brambnih organizacij so jalova, dokler kmet lahko neomejeno kuha žganje, zaliva ž njim sebe, svoje delavce in svoje lačne otroke, namesto da bi sadje vnovčeval in za hrano porabljal. Morda zakonodajalec, ki je prosto žganjekuho dovolil, ni niti pomislil na posledice. Toda posledice so tu in so tako strašne, da se mora zganiti vsa poštena javnost. Danes se vsa poštena javnost zaveda, da je prosta žganjekuha zločin nad ljudstvom. Ce kdo misli, da je ljudstvu pomagano, če nekaj družin s tihotapstvom kaj zasluži, naj pošteno odpre oči. Potem bo videl, da brezumno žganjepitje ugonablja še stokrat več družin.« O tem protikmetskem predlogu objavIjamo naslednji dopis, ki smo ga prejeli iz ptujskega okraja: Ta predlog je škodljiv kmetom, posebno pa vinogradnikom. Prosim, da energično pobijete ta predlog, saj danes vinogradnik že itak izhajati ne more. Zdaj bi naj sam plačal trošarino, potem naj proda trgovcerji, oziroma gostilničarjem na up, da ne dobi nič za vino in zraven še zgubi plačano trošarino. Tega sploh ne zmore nobeden, da bi že proizvajalec plačal trošarino. Zahteva, da se naj ne dovoli žganjekuha kmetu, je naravnost predrznost trgovcev. Kmet naj vrže proč tropine in drože, če pa hoče imeti žganje, naj ga kupi pri trgovcu, to je mešanico vode, špirita in esenca za pristno žganje in to seveda po visoki ceni! Da bi to dišalo nekaterim gostilničarjem in trgovcem, verjamemo, toda merodajna je korist kmeta, ki ima v naši_državi veliko večino. Morda bi radi videli gotovi trgovci, da bi se povrnili oni časi, ko je n. pr. v Ptuj dospel vsaki teden po en vagon špirita, katerega so potem razredčili z vodo in ljudi s tem stru- 9S 'BliUOp^ 8S vSb% 80ip9ISOJ "ipCBdBU THOd zclaj opazajo na sedanji gerieraciji onih, ki so uživali razredčeni špirit za pristno žganje. Očitek tihotapstva je tudi brezpomemben. Saj proizvajalcu ni za tihotapljenje, marveč mu gre za to, da blago proda. Ce ga ne more prodati gostilničarju in trgovqtSBOA 'Cuoisbz Ctbjojis Tizuii tp«j tq tj{ 'no tiidi poriudi v prodajo zasebniku. Da ne bi kmet dobil za svoj pridelek nič, konzument pa bi moral, če hpče kaj imeti, plačati visoke cene, to vendar danes ne gre. Gostilničarji in trgovci morajo biti v veliki zmoti, če mislijo, da bo občinstvo za ta njihov predlog. Omenjam še to: Čemu trebamo ruma, ko imamo dovolj vina, iz katerega se napravi izborno vinsko žganje, ki je za čaj vse kaj drugega, kot pa dragi rum!