Arhrltekt Rudolf TrappeLajcyvic Albin: Zidanje narodnih šol na Češkem. Po prevratu se je postavilo na Češbem lepo številp narodnih šol, zato je mogoče prc gledati, kako sp .s-c irazvile v tem pogledu stavbne razmere. Kadar se izbira stavbišče, se ozira pred^ vscm na viišinskp lcgo stavbnega prostora. Lega stavbišoa z ozirom na kgo občine ali mcsta se ne upošteva več. Stavbišče na peri^ feriji mesta, proč od tovairniškega in trgov* skega nemira, je s stališča higijene iin pediu gogikc večje vrednosti, 'ka'kor onp v sreditii miesta. Načclo veliko solnca in veliko zra'ka zmaguje danes nad malenkostnimi predsodki prejšnjega časa. Idealno stavblišče je ono, ki je pirostp od vseh strani, kjer je mogoče ppstaviti staVbo tako, da je nm vse strani od sosedov cnako oddaljena. Zemljišče, ki meji s svojo severno stra* njo na cesto ali ulico, je danes prav tafcp sprejemljivo, ker more' projektant pp svojih zmožnpstih spraviti pročelje stavbe nia se« vernli strani v sklad z ulico ali oesto. Projekltantpvp prvo delo je, da ppraizdeli šolsko prostore praviilno .na štiri strani neba. Za učilnioo in delavnice je ugodna južna ali jugovzhodna, da cela jugpzapadna stran, za risalnice pride v poištev severina stran, ka» mor naj so oblmjeni tudl kabineti, stranišča, stanovanjska in šolska kuhdnja in jedilne shrambo. Veli'kosit stavbišča se ravna po stavbnem programu. Za državne enorazrednice in dvo« razrednice s pripadajpčimi jasli za malp decp in stanovanji se kupujejo stavbišča v izmeri 3—4000 m. S poirastom stavbnega programa raste tudi zemljišče in letno telovadišoe. Radi konstantncga programa za postav* ljanje malih šol sp se razvili standardni tipi in to skdeči: 1. Enorazrednica 9 ikabinetom in stano vanjem iza šolskega upravitelja; 2. enprazred* nioa s kabinetom, otroškim vrltoem in stano« vanjem za upiravitdja; 3. dvprazrednica z dvema kabinetoma, otroškirn vrtcem s pritis klinami in stanovanjem upraviteljia; 4. tri* razrednica z dvema kabinettoma, otroškim vrtcem. starnovanjem za upraviteljia. in z eno delavnico; 5. štirirazlrednica zi 2—3 kabineti, pisarno, otroškiim vrtcem1 s pripadajpčim ka« binetom, malo telpviadnicp z garderobo, z 1 iili 2 delavnicama iin s stanovanjem iza šoh skega upravkelja ter spbo za samskega uči« lclja. Ccna takih malih šol se ravna razumljivo oo oeni kVaja, v katereml se zida. Pribliiižni izdatki za tip 1. so: 250—280 tisoč Kč, tip 2.: 320—350 tispč Kč, tip 3.: 400—430 tisoč Kč in podobno dalje. Standardni tip malih šol je danes za državno stavbarstvo velika nuj« nost, da se prvič pospeši zidava in da j© ekos nomična, da država z enptnim tipom nebaj prihrani, ker zida več enakih šol. Programi meščanskih šol so seveda raz^ lični z ozirom na posebne raizme.re v krajrih, kjer se postavljajp. Državna uprava stremi za tem, da se nrojekti šol odlikujejo po ¦svoji preprostpslti, da so varčnega tlorisa in da je že> vnaprej lizs ločen vsak luiksus ta'ko v p.rojeik'tu, kakpr v okrasih stavbe. Dolžina učnih sob ne pie« sega 9*5 m, navadno je 9 m, širima 6*3 m in višina 3*6 m. Hodniki so najmanj 2*5 m ši» roki, če pa sp na njiih tudi obešalniki za pble« kp, se razširijp za 0*5 m. Stopnišče s sfcebri se je dzkazalo zia najbolje, stopnioc' so 1*6 m. široke, pri večjih šolah pa 2*2 m. Risalnioe se gibljejp v izmeri 10 m X 6 m. Zbornica je navadno dvoosna soba z, dvema oknoma, pi= sarna enoosna z enim oknom. P.redsabia pri pisarni se radi varonositi ne dela. Otročje jasli se pri malihšolah gibljejo v dolžini 7*5 m. Posebno ugodno se zida otroški vrtec v po» sebnem pristavku, kjer je stanoivanje šolskes ga tipravitelja. Tu je dolžina tplikšna, kiaikorr znaša ploakev celega stanpvanja. Na ta na* čin se prav lahko prihraini na kubatuni stavbe in je otroŠki vrtec za slučaj ikake nalczljive bpkzni od ostalih šolskih prostprov popol« noma izoliran. K otroškim vrtoem se pirizi« dava navadnp enooscn prastor kot prostpr za odmor učencev lin pa soba za vrtnaricp s štcdilnikom. Stranišča z iizolačnim pntdpTOSit«rom so razdeljena tako, da imia vrtnarica »voj sedež, otroci pa 2—3 male sedeže in več otroških posodic. Stranišča v šplski .stavbi so deljena po spolu, dn sicer tako, da iina vaak raz.red v vsakem nadstropju po en sedež. Za učitelja je posebnp stTanišoe. Pri večjih šolah .se dela pri telovadnici straniščna skupina,. ki je dp« stopna iz garderobe ali pa iz hodmika. Pri meščanskih šolah se prhe v tdovad* nici niso obnesle, učenci jih npčejp rabiti. Tclovadnice so &—9 ,m šinoike dn 15—17 m dolge. ViSina nc presega 5*5 m. D>elaviiice se dclajp <v sutercnu v veiikosttl učnih sob z vi» šino 3 m. Večje šole dobe dvigala za prempg in drva. Stanovanja šolskih upraviteljev se delajo v ppsebnih stavbah zJ višiino navadnih slanovanj t. j. 3 m in obsegajp 2 sobi, kuhinjo in vse potrebne pnitikline. Stanovanjie šo\* skega sluge se napravlja ta3co, da ima lahek pristop k 'vsem šolskim iprostorom. Navadna obsega kuhinjo in aobp s pptrebnimi p.iiti-klinami. Suterensko stanovanje za hišnika se kpt nehrigijenično pdklanjia in je na deželi spioh nepptrebno. Tako je razrmeirje šolskih in stanovanjskih prostorov, ki še davnp ni ideakio, temveč se je razvilp pri državnih stavbah iz ozirpv varčnosti. Za višinp stavb nad terenpm: je treba &Ł¦ pniipomniti, da se šolskp poslcpje positavi 0*8^—1 m, stano-> vanjska hiša pai 0*6 m nad teTenom, po kra» jevini pptrebi pa seveda tudi višje. Če pa sa v suterenu projektirane dclavnice, tedaj je najaiižja teremka višina 1*6 m od zravnanih Ko je šolsko poslopje cpostavljena, je treba uredki še šolsko zemljlišče. Pravilno se razdeli ta;ko, da je p.ri' stanovanjski hišici go» spodarsko dvorišae z malim gospodarskim poslppjem, ki je lahkp zidano ali pa leseno«. Tu jc hlevček s kurnikpm, drvarnica, mala lopa in rpralnica. Ostalp ziemlj^išče se porabi za botanični in užitni vrt ter za letno telovadi* šče. Predien se začne zidati, sei >navadno pp« stavi tudi šplski vodnj*ak na sesalkp. Kar se tiče zidanja državnih šp! z umets niške strani, se zahteva >od projektanta kar največ. Stavbe rooTajo podati pri reduciranih stroških kar najvišjo umetniško vtišino. Upp^ rabljati s,? morajo vse modcrne koiistnjkcije, v .kolikpr so pTaktičnie' in če sta-vbe po nepp* trebncm ne podražujejo. Samp konstroikcija ravnih streh, katere j« moderna arhitektura prpglasila kot napogrešljivo značajnost se« danjih stavb, se jie do sedaj upprabilp prav malokdaj, to pa iz razlpga, ker so državn« šole večinpma na državnih mcjah, torej v aoratih krajih, kjer kži sneg po več mesecev, ppleg tega pa Ta-vma streha ne ppceni stavbe, tcmveč jc še podraži. ArhitektuTa malih šol mpta: biti iprilago« dena svojii okiolici. Ravnp taiko kaikpr je kul« ti viran človek, Iki živi na deželi. prisiljen da izpremeni svojo zunanjost takp, da se preveč ne razlikuje od pstalega prebivalstva in da ue kaže svoje popolnoma druge iprovenijenoe, rnora tudi arbitebt pT€Študirati značaj pokra* jine in stavbeni sloig občine. Gledati moTa, da uiporabi pri arhitekturi stavbe, ki jo pro« jektira, arhiteikitoTiične moitive d,n materijal, ki je v kraju, kjeir naj šolai stoji. Vsakega inteligentnega člpveka neprijetnp dirne, če vidi v gorski vasioi, kjer stoje druga p.oleg druge same revne kočice, z .revno ccrkvico ln še Tevnejšim izvonikom, vse to ippikrito z deskami. kar naenkraf šolslkfli poslopje v po« polnoma tuji arhitekturi. kii naravnost izziva ogorčenje. In vendar se da tako uspcšnp upprabiti v stavbarstvu tudd lepo1 narodne: motive. Te» meljni nadzidek' iz gro'bo obdelanih kvadrov, gladelc omet brez vsaikuh iokraskov ali fasiad« nih lomljenj, enostavnd napuš iz k.sa ali iz cpaža in ometa, ipred vhodom v šolsko pp< slopje stopnišče, pokritp s streho, ki jo np« sijo primerni stebriči, pkrašeni ma. kraj>evni način, ščiti so delajo v podjobi narodnih nad« oknic, kj so baš v narodnem stavbarstvu sih no zanimive, ipri oknih stanovanjske hiše le= seni oikiviTJi, iki ;SP prof.ilirani ali izrezani, P'olkna v narodn^m slogu i'td. Vsi leseni deli sc napojc s karbolinejem, da izgledajo kpt slar les. Praz.me fasadne ploskve se izpplnijo z leseno mrežo iz letev, da se napelje divja: trta ali kaka druga rastlina plezalka. Razumljivo1 pa je seveda da se zidaioi po mestih in velikih industrijskih središčih na» rodnc šole popolnoma v duhu mpdct.ne arhi« tekture. Talkie šole se> opravijp sltavbnemu fpiioigramu primerno ,in s posebnim ozirom na važnpst m€Sta, kjer stoje. Pokg popolnoma solsbega1 prpgrama je mpgoče projektirati š&lo kot javnp sta'vbo, ki naj služi društvenim namenoTti ali javni prpsveti itd. En tak iprimer, kjer je bilo mo gpče stavbeni iprogram razviti s čisto kultur* nega stališca dotionega mesta, je inartodna šola v M. L., Ikatero je projektiral arhitckit Bnilička. V stavbi so prostpri za osnpvino špIio, in sicer učilnice, 'kabineti, upraviteljeva pisarna, zbornica, stanovanje šols.kiega upravitelja, da* dalje prostiori za meščansko šolo: učilnice, k^bdneiti, ravnateljeva ipisarna. zbornica, ris salnica s kabinetom, delavnice iza dečke, de« lavnice za deklice, kabmeti za zbirke itd. Tes lpvadnica meri 11 X 21 in je pristopna na* ravnost z ulice radi telpvadbe telovadnih društev. Pri telpvadnici so potrebni prostpri za shrambo orodja, oblačilnice za ženske, umivalnice in prhe. Nad telpvadnioo je picistavljenja1 avla, ki se porablja ikot tooncertna dvorana in ima pp=* trebne stranske prpstore, to so toblačilnica za moške, obkfčilnica za žcmgpie in potrebnc tpaletne prostore. Avla so končuje v ptodol= gasti osi v obočje, 'kjer isp nanneščene kpir certne OT.glje. Na galeriji je 50 sedežev za poslušalce. Avla je pristcpna z glavnega stop« nišoai, vse je narejeno itako, da jc šalsko po= slppje v tem slučaju potpolnoma zaiprto. K tej taomcertni dvorani ispada še ppsebej manj* ša učilnica iza gpdbp, tu je stanovanje za uči* teljia godbe, ppsebni kabiineti za učenje godbe sp taikio ikpnstruirani, da se glasovi ine slišijo v druge pnoiStPre. V sufrerenu poslopja je namešoena ipo* sebna gospodinjska šola za deklice, ki ima kuhinjo, pripravljalne prostore, jedilne shrambe, umivalnice, oblačilnice, jedilnica, učna soba s kabinetom, pralnica im likalnica. Prav tako sta tu dve učilnici rpdbinske šole, obrtna delavnica s pritiklinami, ikopalnica z bazenom, iprostori za masažo, sprhe izpapioU nujejo ismotreni in idealni prpgram ite edin» stvene šolske stavbe, ki se je mogla posta* viti samio s finančnp ppmočjo roesta samega. * Tako končuje arhitekt |g. Trapp svpje poročik) o stavbenem iprogramu češkega na= rpdnega šolstva. Mi ga prav lahko primer=> jami» z našim. Na prvi pogled lahlko ugoito* vimo, da smo od Čehov tako daleč, ikakor je daleč od Gospe S'vete do Bele Gone. Kolikior se jc pri nas ppstavilo svojemu namanu od= goviarjajočih šol po vojni, vse lahkio seštc* jemp na prstih ene roke. Izjemo tvor.i Celjc, Mežica in Novp mesto. Kakšrne isp marodne aoilc po Lju>bljani, Kranju, Kamniku itd., o tem bi bilo sramotno govoriti. Kako dohiti= mo zamujeno? !Z dobro moJjp in( ppgumom.