List izhaja vsak petek
n velja za navadne naročnike s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 so, i. Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude kat -pol. društva je naročnina določena v društv. pravilih. Posamezni listi se prodajajo po G sold. pri knjigarju Sobar-ju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovredniku Matiji Kravanja-i v nunskih ulicah h štev, 38G. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. — Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo sarno en. krat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s-če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
Volilna reforma potrjena.
Nadejali smo se, da bomo tudi mi sedaj o velikonočnem času, ki nam kliče v spomin veličastno od smrti ustajenje našega Odrešenika i ko so vzbuja cela narava iz trdnega, zimskega spanja, vendar enkrat ustali iz temnega groba krivic, kamor nas je pahnila sedaj vladujoča stranka usta-voverna; ali bridko smo se iznenadili. Namesto veselih pisanih, velikonočnih pirhov podajamo čitateljem žalostno novico, ki je nas zelo osupnila, da je dognana reč, kar bi se bilo pred malo meseci marsikteremu izmed nas nemogoče zdelo.
Volilna reforma ni samo, kakor smo že poročali sprejeta „en bloc“ v državnem zboru i gosposki zbornici, ampak dobila je že više cesarjevo potrjenje.
Mi nismo sicer kar nič dvomili že od tistega časa, ko je moralo odstopiti sili i vsestranskemu zakotnemu agito-vanju pomi ro vaino Hohemvart-ovo ministerstvo in ustavo versko Auersperg-ovo stopilo na njegovo mesto, da pride usta-voverski ABC ali volilna reforma kot vladen predlog pred državni zbor i se tudi sprejme z nezaslišano radostjo v u-stavoverskem Izraelu, kajti ž njo živi i pade njegovo nad-vladanje, ki je krutejše od vsakega absolutizma; pa nadejali smo se še vedno, da bodo merodajni, viši krogi vsaj v skrajnem času na pravo pot še zapeljali vladni voz in oni kliki, ki ga tira brezdnu nasproti, zaklicali : ne dalje !
Državnopravna i narodna opposicija se je poslužila vseh postavno dovoljenih sredstev, da bi odvrnila Avstriji pretečo nesrečo i sebi skoraj pogin, ter je branila svoje starodavne zgodovinske i naravne, narodne pravice s protesti i prošnjami do skrajne meje, ali vsi njeni poskusi so ostali brez zaže-ljenega vspeha i splavale po vodi njene goreče nade : volilna reforma je od sedaj {/ostava i kakor s luko moramo v bodoče raduniti.
Dosti se je že pisarilo o žalostnih nasledkih, ki bodo sledili iz omenjene postave za Avstrijo i posebno Slovane; ostane nam samo še vprašanje, kake se je nam v bodoče proti njej obnašati. Odgovor se že cita pe vseh listih dr-žavnopravne stranke. Rok ne smemo križem držati, ampak pripravljati se moramo že sedaj vsestransko na volitveni boj, da nas ne prehiti skupni sovražnik. Državni zbor se bode gotovo kmalu razpustil i razpisale se neposrednje volitve. Tu nastane, če kedaj, za vsakega, komu še žila bije za mili svoj rod, sveta dolžnost, da vzbuja zaspane i mlačne vtrjuje za bližnji volitveni boj ; saj nove postave niso zganile našega narodnega programa i ne še uničile naših naravnih narodnih pravic, temveč dajejo nam priliko, da teni lagje združimo svoje nekoliko že razcepljene moči i v slogi se svojimi enako mislečimi sobrati pridemo, po čeravno težav-nejži i daljši poti, k svojemu, sedaj še bolj oddaljenemu koncu, — k zedinjeni Sloveniji.
Kaj so meščanske šolo in ali nam potrebne?
Vse šolo delimo na 3 vrste: ljudske, srednje in visoko šole. Ljudske šole so tiste, v katere bi morali hoditi vsi o-troci od G. do 12. ali celò do 14. leta. V njih se uči ve-
ronauk, branje, pisanje, računstvo, petje, telovadba, in deklice se podučujejo tudi v ročnih delih itd. Ker so te šole za vse ljudstvo, brez razločka stanu ali spola, pravimo jim občne ljudske šole.
Pred vpeljanjem nove šolske postave (14. maja 1869) so bile ljudske šole normalke sè 4 razredi, glavne šole sè 4 razredi, glavne farne šole s 3 ali 4 razredi in trivijal-ke. Normalke (zgledne šole) zovemo zdaj „ vadan e“, zató ker se vadijo v njih učiteljski odgojenci (šolski pripravniki) ; one so združene z učiteljskim izobraževališčem, in stoje pod i-stim vodstvom, kakor so bile tudi popred normalke. Take vadnice imamo v Gorici, v Trstu, v Kopru, v Ljubljani, v Mariboru in v Celovcu. Vse druge ljudske šole ločimo po številu učiteljev v eno -, dvo -, tri -, četvero..., - razredne šole. *)
K srednjim šolam spadajo gimnaziji, realke in real-gimnaziji ; k visokim šolam pa vseučilišča in tehnike. Strokovnjaške šole, p. učiteljska izobraževališča, kmetijske šole, pomorske šole (uautike) itd. imajo le stopinjo srednjih šol, ker se mladeneč v njih ne pripravlja za višje šole, ampak stopi iz njih v družbinsko življenje kot učitelj, kot razumen kmetovalec, kot mornar itd. Bogoslovska semenišča in pravne akademije so veje vseučilišč.
Mladeneč končavši srednje šole ni še izvršil svojih naukov, prestopiti mu je .v višje šole, in to, iz gimnazija na vseučilišče, kjer si izvoli eno ali drugo vrsto znanstev, katera mu bodo hasnila v njegovem prihodnjim poklicu, p. kakor sodniku, odvetniku, zdravniku, professorju ali duhovniku itd. Iz realke prestopi mladeneč v tehniko; tu se uči takih naukov, katerih bo potreboval ali kot inženir, mereč, stavbeni mojster, voditelj tvornie ali kot uradnik v obširni trgovini itd.
Mladeneč, želeč se nekoliko več izobraziti, nego mu nudi ljudska šola, ne najde primernega učilišča. Realke, kakor so zdaj osnovane, segajo pregloboko v znanstvene tvarine; one so prav za prav pripravnice za tehniko. Gimnaziji imajo vže od nekdaj namen voditi mladenče k naj viši stopinji omike. Ti in une se vse premalo ozirajo na družbinsko življenje, ker njih smoter je, razviti, krepčati in izuriti mla-denčem dušne moči, da zmožni postanejo prestopiti na visoke šole. Obiskovati pa le nekoliko let te zavode (realko ali gimnazij), je toliko, kolikor sezidati in pokriti obširno hišo, v kateri nam vendar ni stanovati. Boljša je nekoliko manjša hiša pa dokončana, nego velika, a nedovršena. —
Tako imenovane meščanske šole nudijo mladenču, ki je dokončal ljudske šole, nekoliko nadaljue omike, poduka v takih predmetih, ki segajo v družbinsko življenje. \ njih se podučuje prosto, brez težkih dokazov iu znanstvenih razprav, rekel hi po domače (popularno) : Veronauk, materin jezik, po potrebi še kakšen drug jezik, računstvo in merstvo z obzirom na gospodarstvo, trgovino iu obrtni jo, zemljepisje, občna zgodovina, prirodoznanstvo, risanje, petje, telovadba in po okoljščinali še drugi predmeti, p. kmetijstvo itd.
Meščanske šole so torej obširniše ljudske šole. Mladen-či, ki dovršijo take šole, so znajdeni v sleherni stroki znanstva, oni so si prilastili v malem obsegu za navadno živ-
*) Vže 4 leta nemarno ne normalek, ne glavnih sol, ue trivijalek, cest nekteri naši naprednjaki še dandanašnji ne vedo.— Pis.
Ijenje potrebnih ved. Okroživši si vsa znanstva v celoto, so toraj pripravnici za dmžbinsko življenje, nego je realec ali gimnazijalec, ki se je ravno toliko let Colai (3-4 leta), a ne dokončavCi celega učilišča.
Da so meščanske Cole potrebne sleherni deželi, prepričamo seopazovaje naCo učečo se mladino. V prva razreda srednjih Col stopi, p. goriCk. gimnazija in realke, leto k letu po 200 učencev; od teh konča srednje Cole k večemu 50, 3/4 učencev prestopijo iz Col malo po malem v družbinsko življenje. Ker niso dovršili po določenem načrtu svojih naukov, so večidel polovičarji, t. j. v nekih predmetih imajo, postavim, preveč znanja (za sedanji njih poklic), in ravno v tistih predmetih, v katerih bi narveč potrebovali v življenji, jim pa pomanjkuje; z nova se imajo marsikaj učiti, kar bi si bili prilastili v meCčanski soli. Veliko učencev, ki so izstopili vže iz prvih razredov srednjih Col, čuti se potlačenih, same sebe premalo cenijo, in obupajo nad lastno zmožnostjo; mesto da bi dopolnili, česar jim v njih poklicu pomanjkuje, — se v slehernem obziru zanemarijo—itd. Nasledki tega so dovolj znani.— Ako bi bili stopili ti (morda tudi slabejših zmožnosti), mesto v realko v meCčansko Colo, v kateri bi se bili izurili popularno za njih poklic, čutili bi se sposobniCe, ker bi jih ohranilo v napredovanju, iu tako bi porabili tudi svoje morda slabejCe talente samim sebi in človeCtvu v prid.—
MeCčanske Cole toraj napeljujejo mladino (fante in deklice) v dmžbinsko življenje; namen jim je, povzdigniti posebno srednje stanove; in takih Col je menda vsaki deželi treba, da dobimo omikanih in znajdenih trgovcev, obrtnikov kmetovalcev in sploh, da se stebri ljudstva utrdijo.
MeCčanskih Col so osnovali posebno Nemci v novejši dobi obilno po mestih, trgih in večih obrtniCkih krajih (na Štajarskem jih imajo več, na KoroCkem 2, in celò v vojaCki meji jih vže imajo 10, pri nas ni Ce ne duha, ne sluha o njih). Kakor se kaže prikupile so se vrlo te Cole ljudstvu. — Kar se drugim prilega, utegnilo bi se tudi nam — in o tem drugoč.
M-v.
Dopisi.
V	Gorici, 6. aprila. Časopis * Slovenski Narod" je v svojem vodnem članku v št. 74 med svet zatrobil, da so »možje Soče" goriške Slovence prav za prav še le k politiškemu življenju izbudili ! ?
To je »Soča" koj v svoj prid obrnila in izrek uredne-ga tovarša v svojem 14. listu od besede do besede ponatisnila; zatoraj zamoremo logično sklepati: da si patroni »Soče" resnično pripisujejo zaslugo, da bi oni bili goriške Slovence izbudili k politiškemu življenju.
V	istem listu očita „$oča“ Goriškim rodoljubom, kojih ni volja v Sočin rog trobiti, da bi jim bilo geslo: »Vse za se, za se in za se, in kar ostane za narod."
Da ^Slovenski Narod" kaj tacega trdi, ni se čuditi, ako premislimo, da patroni tega lista še celo Krajnsko le malo poznajo, in da toraj ne poznajo čisto nič razmer goriških Slovencev; ali čuditi se je, da se kaj takega »možje Soče" trditi drznejo, ker s tem dokazujejo le, ali da so tudi njim naše razmere popolnoma neznane, ali pa, da jih nočejo poznati, ter da jim je le za to mar, vodo motiti, da bi v motni vodi lažje ribe lovili.
Kar se tiče gesla, koje Soča podtika njej nasprotnim rodoljubom na Goriškem, je treba opaziti, da, ko bi to res bilo, da ti delajo vse le za se, bi ti morali na Goriškem naj mast-nejše narodne službe imeti. Da pa s tem ni tako, bode se vsakteri lahko prepričal, ako naravnost povemo, da na Goriškem ni nikakih narodnih služeb, in da častna posla, kakor o. p. poslanstvo za deželni zbor imajo ravno patroni »Soče"
v svojih rokah. Ali pa to narodu koristi ali ne, to bodemo v teku tega dopisa pozneje pojasnili.
Kar se tiče pa zbujenja goriških Slovencev k narodnemu in politiškemu življenju, moramo naravnost priznati, da pri tem poslu nimajo »Sočani" nikakih zaslug, izvzemši to, da so ravno oni med goriške Slovence razpor in needinost, toraj ljubko med pšenico zasijali ; tudi to bomo pozneje dokazali.
Toraj k reči sami.
Glede narodne zavednosti in razvijanja narodnega in po-litiškega življenja goriških Slovencev, moramo zaznamovati 4 dobe in sicer: prva doba pred letom 1848; druga v letu 4848 do 1860; tretja od leta 1860 do leta 1870, in četrta od 1870 leta naprej. Prve tri dobe poznajo samo Slovence na Goriškem, a od ^Sočanov" ni ne duha ne sluha.
Pred 1848. letom je bilo o! narodne zavednosti pri goriških Slovencih sploh le malo kaj opazovati; slovenski jezik
je bil iz šol in uradov popolnoma izključen in moral jo je pobegniti za domače ognjišče v kot; le v cerkvi je bil javno priznan, kjer se je goriškim Slovencem razlagala beseda Božja v milem slovenskem jeziku.
Vendar nahajamo že pred 1848. letom na Goriškem nekatere možake, ki so tudi zunaj cerkve slovenščino gojili in goriške Slovence k zavednosti svoje narodnosti budili.
K tem spada posebno Valentin Stanič iz Bodreža pri Kanalu, kateri je „Novice" razširjal in slovenske bukve, kot nadškofijski šolski nadzornik v Gorici v šolah slovenščino podpiral in se tudi v slovenski poeziji poskušal.
Leta 1848 je kakor povsod tudi na Goriškem prešinila ideja narodnosti vse omikane Slovence. Pokazalo se je to tudi v dejanju, ker so bili tedaj v Gorici bivajoči Slovenci ustanovili prvikrat slovensko čitalnico. Med tedanje rodoljube spadata posebno gospod Winklcr, sedaj c. k namestništveni svetovalec in c. k. okrajni glavar v Tominu, in pa gosp. Huber, c. k. nadsodnijski svetovalec v pokoju v Trstu.
V tem letu se je bilo začelo podučevati v slovenščini na filozofičnem učilišču ki je prišla pozneje v reformirani gimnazij.
Po tem ko je bila ustava odstranjena, potihnilo je bilo na Goriškem vse javno življenje, in le nekateri rodoljubi so sc tem marljiveje poprijeli slovenskega jezika. Med te spada posebno rajni Matevž Hladnik, učitelj na tedajnih četertih razredih v Gorici, g Matevž Pirc, stolni vikar v Gorici, so-sebno gosp. Stefan Kocijančič, učeni jezikoslovec in profesor v centralnem semenišču v Gorici (Delovanje učenega gospoda na narodnem polji sega že v čase pred I. 1848. Ze kot dijak ria nižjem gimnaziji se je zraven hebrejskega jezika tudi se slovenščino pečal Ko je bil na nekdanjih humanitetnih razredih, je v šoli v pričo ranjkega prof. Milharčič-a vsaki teden kaj slovenskega deklamoval — se ve, da sošolcem bolj v kratek čas. Kot bogoslovec IV. leta je spisal slov. molitvene bu-kvice, ki so bile v Celovcu natisnene. Nedavno od tega so se te bukvice, čeravno imamo veliko enakih iz novejših časov, sopet ponatisnile. Kar je spisal od 1848. leta sem na narodnem in jezikoslovskem polji, je le malo na svetlo prišlo in šo to sploh brezimno; veči del tega hrani učeni gospod pretrd n ovratno le v rokopisih. — Ur.) Potem g. Andrej Marušič, katehet na c. k. gimnaziji v Gorici.
Potem ko jo poslednji postal katehet v letu lv857, se je kot učitelj tudi slovenščine na gimnaziji z gosp. Solarjem, tedajnim profesorjem filologije na gimnaziji, na vso moč po-tezal za to, da bi se več ur na teden slovenščini na gimnaziji odločilo in pa, da bi se poduk v slovenskem jeziku razširil na vse razrede celega gimnazija. To potezanje je imelo tudi zaželjeni vspeh, ker je bil poduk v slovenščini razširjen na vse razrede celega gimnazija in se veronauk uči v maternem jeziku.	(Dalje prih.)
Ogled.
Avstrija. Najvažniši dogodek v notranji austrijski po-titiki je ta, da je dobila volilna reforma najviše potrdilo in tako postala postava. To je bilo naznanjeno dne 3. tek. m. drž. zboru po prvosedniku mi nisterstva. Zagnali so na to vstavoverci strašen hrup veselja in v vsih ustavoverskih krogih so to vest veselo sprejemali. Kakor ste hiteli drž. in gosposka zbornica postavne predloge o direktnih volitvah sprejeti, tako je tudi krona podvizala, dati tem sklepom svojo najvišo sankcijo in jih v postavo spremeniti. Ali tudi drž. tiska mica ni v marljivosti zaostala in dunajski časnik „ Wiener Zeitung" je dne G. tek. m. te postave že priobčil. Imamo toraj sedaj nov politišk faktor, s kterim bo treba računiti.
Volilna reforma je, kakor smo rekli, res jako razveselila ustavoverske kroge; a na drugo stran je ona prav malo vznemirila drž. — pravno in federalno stranko, ker, po njenih časopisih soditi, bi se dozdevalo, kakor da bi ta bila pripravljena, tudi nove volilne postave, kolikor le mogoče, v svoj prid obračati. Zategadel pišejo ti časniki, da se bodo tudi federalisti direktnih volitev krepko udeležili in poskušali, sebi po mogočnosti dosti poslancev pridobiti. Po tem takem bi postala letošnja velika noe nova doba za državno-pravno avstrijsko stranko, ker bi ona zavrgla stari nerodo-viti kvas /»assi v ne opposicije in zamenila z novim kvasom aktivne opposicije, ktera bi morda postala za Slovane plo-donosneja od one.
Mi, ki smo bili od začetka in vselej proti direktnim volitvam, ne moremo nikakor k potrjenju teh postav svojega veselja izjaviti; ako bode pa volilna reforma povod, da pridejo Avstriji in njeni poliglotti narodi k zaželjenemu miru in spravi, radi bomo pozneje to zamudo popravili.
Ako smemo pa po preteklosti soditi, ne moremo od volilne reforme čudežev pričakovati, ker smo že doživeli ustavo februarno in decemberno, od kterih so vsakokrat u-stavoverci čudeže prerokovali, a po kratki skušnji sami zakopali. Sedaj so si dali ustavo aprilovo : ali bi pa se ne znalo s to ravno tako goditi, kdo zamore to že danas trditi ali pa zanikati?
Vnanje države. Največe važnosti so sedaj dogodki na Španjskem. Mlada republika si ne more veljave pridobiti, ker se ni mogla še najti taka oblika, da bi zadostovala v-sem različnim strankom španjskih republikancev. Na drugi strani pritiskujejo karliške čete dan na dan hujše republikansko ministerstvo, ktero jim ne more zanesljivih vojin nasproti postavljati, ker vojaštvo na Španjskem je že davno nezanesljivo, in se da rado porabiti sedaj temu, sedaj onemu častilakomnemu generalu za sebične namene.
Ker se od dne do dne tudi množijo begunci iz armade in prestopi h Karlistom, in ker tudi oborožen je prostovoljcev le počasi napreduje, se ne more še prevideti, kako se bodo homatije na Španjskem rešile.
V Serbski kneževini je umrl Blaznavac, predsednik mi-nisterstva. Zguba tega moža je za Serbsko velika. Izročeno je vojno ministerstvo gosp. Rističu.
Domače novice.
(Umrl je y Gorici 31. marca Josef Medeotti), rojen Goričan, bivši gimnazijalui supplenfc v Rudolphswerthu, še le 24 let star na sušici. Previden je bil z vsimi ss. sakramenti za umirajoče, kar ni bilo nekaterim po volji; starišem, sorednikom in resničnim prijatlom pa je bilo to pri vsej žalosti edina tolažba.
(Morilen napad v Gorici). — Kovač Fr. Koc. je živel že dalj časa se svojo ženo v prepiru. V saboto 5. aprila, ko pride pozno v noč domu, jo z nožem napade, kakor se sliši brez vsakega povoda, in smrtno na več krajih rani. Misleč, da jo je umoril, skoči s tretjega nadstropja, kjer je stanoval, skoz okno v vrt, kjer so ga drugi dan do smrti polomnjenega naj šli. Oba še živita.
Razne vesti.
— Po novejšem popisu šteje italijansko kraljestvo 26,801154 prebivalcev, in meri 297235D kilometrov ; 140.000 Lahov živi zvunaj Italije. Letni prirastek ljudstva je 7 1°/00 (I. j. 7 na 1000) med tem, ko je isti v Avstriji 10°/oo- Nea' polje šteje 448 355 prebivalce", limo 244.484t Palermo 219.598, Turin 212.649, M lan 199.009, Florence 1G7.003, Genova 130269, Benetke 128.901 itd.
— Na sedanjem ribišci v Trstu mislijo zidali drugo borsa. Mestno sta rešinstvo je pripustilo detieni trg po G50 gld. kvadratni sežen.
— Juhartov (Joahimsthal), mesto na Oeskem, je zadnji dan marca pogorelo. Še desetino hiš niso rešili ; škodo cenijo na milijone.
— Tržačani mislijo napeljati vodo iz Ileke na Pivki čez Kras v v Trst. V ta namen dela vže neki 70 delalcev pri Št. Kocijanu, kjer bodo z mašinami gnali vodo kvišku, in potem po cevih v mesto.
— Na premoženje Jak. Guliča iz Sežane, h, št. 100, je konkurs oklican.
— Mestno starešinstvo v Gorici je imenovalo Mih. Zej-a za učitelja, Ernesta Kogoja in Vinkota Ditlrich-a za podučitc-Ija na mestni ljudski šoli v Gorici.
— Preskus n je za učitelje in učiteljice ljudskih in meščanskih šol se bodo v Gorici začele, o. maja t. I. Kandidatje naj se oglasijo (vlože prošnjo) do 20. apri a pri vodji preku-ševalne komisije
— Dr. Jul. Grcgr in Schulz v Pragi sta nekriva spoznana. Med tem, ko je Gregr zarad preiskave v ječi bil, mu je doma izmed petero otrok troje umrlo.
!Za novo zvonove na sv. Gori
so darovali farmani v Kožbani 54 g 16 kr; 10 gold. pa za spominek procesije; farmani v Šebreljah 25 g. 24V2 k. (med njimi fajm. 5 g.); farmani v Solkanu 110 g. 24 k. (med njimi g. fajm. 6 g., g. I. Peteani 5 g.); farmani v Batah 40 g. 71/«, k. (med njimi g. vikar 10 g., Val. Stanič 5 g. A. Bit. 5 g.); farmani v Batujah k prejšuemu znesku še 9 g. 35 k.; farmani in duhovna v Stržiščah 14 g.; farmani in duhovni v Kanalu 45 g.; farmani iii vikar v * Levpi 75 g.; farmani in vikar v Ravnah pri Cirkneml4g; g. vikar v Štanjelu 5 g.
Kalvarij a.
Mislim, da ne bo odveč, ako danas, Veliki Petek, en malo na Kalvarijo pogledamo, tim bolj ker ni ravno moj namen popisovati, kar se je nekdaj verh Kalvarije v naše zveličanje godilo; jaz se deržim same Kalvarije, to je, kje je stala, in od kod da ji je to ime prišlo.
I.
Gotovo je uže marsikdo slišal ali sam bral, da je posebno med nekatoličani veliko takih, ki terdijo, da se v dna-snjih časih ne more več za gotovo reči, kje da je Kalvarija stala. Še celo v „\Vetzer- und Welte’s Kirchenlexicon*, glej „Calvarienberg“, Karle piše; „Diese Lage liisst sich jedoch gegenwartig schwer bestimmenu. Ali jaz menim, in terdim, da se tako gotovo more pokazati v Jeruzalemu mesto Kalvarije, kakor ktero koli drugo zgodovinsko-imenitno mesto.
Pervič, to je gotovo, da so pervi Kristjani \sa mesta spoštovali in častili, kjer je Jezus rojen bil, kjer je terpèl in umeri, ter so tjekaj romali, da so je častili.
Drugič gotovo je tudi to, da so neverni rimski cesarji te svete kraje oskrunili, in da bi kristjane odvračali od če-ščenja Kalvarije, dali so na mesto, kjer je bil Jezus križan, postaviti marmeljnovo podobo poganske boginje Venere.
Tretjič piše sv. Hieronim : „Od časov cesarja Hadrijana noter do cesarja Konstantina se je, blizo 180 let, na mestu vstajenja podoba Jupiterjeva, na skali pa Jezusovega križanja marmeljnova podoba Včnerina od paganov postavljena častila*.
(9Ab' Hadriani temporibus usque ad imperiuni Constantini per annos circiter cenlum octoginta1 in loco Resimeli ioni* simula-crum Joiis, in crucis rupe statua ex marmore Veneris, a gcn-tibus posit i colebatur.* S. Her. ep. 58. np. edit. Vallare.) Konstantinova mati, cesarica Helena, je dala te svete kraje o-cistiti, poganske malike odpraviti, in je na njih kristjanom cerkve sezidala Taka cerkev se je tudi na Kalvariji sezidala.
Četertic, od casa cesarja Konstantina je cerkev nad Kalvarijo zmirom ostala do dnašnjih časov.
Kdo more po tim takem tenditi, da se ne more več za gotovo reči, na kterem mestu je bila Kalvarija? Zato je tudi veliki učenjak na Nemškem, Dr. Sep p, v svojem imenitnem in dokaj učenem delu: „Jeruzalem und das heil. Land (SchatF-liausen 1865. Hurtner, 1. Bd. IJ. 210.) tako le pisal: „Uiber die Lage desselben konnte unmoglich ein Zweifel obwalten."
II.
Od kod je ime Kalvarija? Kakor pravijo evangelisti, k'ical se je kraj, kjer je bil Jezus križan, v takrat navadnem jeziku judejskega ljudstva Golgota, kar se v greškem xqctvìov tórrog; vlatinskem jeziku Calvario pravi, mi bi rekli slovenski mertvaska glava, Nemec prestavlja Schadelstatte.
Nekteri so mislili, da je imel hrib podobo mertvaške glave, posebno, ker je bil popolnoma gol, in da se je zastran tega tako imenoval. Pa	uže	sv. Epifanij (centra haeres.	46.)
piše, da to	nikakor ni	res	ter pristavlja	te le besede:	„0d
kod tedaj ima ime mertvaska glava (t. j. Kalvarija)? Od tod, ker se je ondi našla Adamova mertvaska glava" (Unde igilur cognominano cranii est? Immo quia primum formati hominis Adam Calvario illic inventa estu).
Da se	je Kalvarija	od	Adamove ondi	pokopane ali shranjene glave	mesto tako	klicalo, pišejo tudi	Origen (traet.	55.
in Matth.), sv. Atanazij (quacst. 47. ad Antioch), sv. Bazilij (in Isa. V. n. 141.), sv. Ambrož (l. X. in Lue. n. 114.), sv. Krizostom (in Joan. hom] 85.), ss. Pavla in Evstohija (ep. ad Marceli, inter s. Hier* epist. 46. edit. Vallare.), sv. Avguštin semi. 1. de immol. Isaac, n. 5. alias 71. de temp), s. Ci-

prijan (semi, de resurr. Ghristi), Teofilakt (in Matth. 27.), Frančišk Suarez (torno 17. ed. Venet. 1746. str. 299.), Kor-nelij a Lapide (in Josuo XIV, 15.), sv. Frančišk Salezjan (14. pismo na Santalsko gospo), itd. itd. Maldonat, naj bolj čislan razlagavec svetih evangehjev (in Matth. cap. 27) piše: Antiqua et multornin reterum seriptorum auclorilate nobiliS OpifliO est, ideo Gtdgolha i. c. Cnlvuriam, ant cranium appellatimi, quod ibi Adam primi hominis caput reperlum esset.u
Sv. Hieronim sam med starejšimi svelimi očaki drugače misli, in to, kakor se v njegovih spisih bere, zato, ker je bil Adam v Hebronu pokopan, a ne v Jeruzalemu, in se sklicuje na Jozue XIV, 15. Ali, kdor želi bolj na tanko zvedeti, kaj se ima soditi o Joz XIV, 15. in o tem mnenji sv. Hieronima in pa, kako govorijo o tej reči tu zgorej imenovani sveti cerkveni pisatelji, očaki in učeniki, naj pogleda v Folium Dioe-cesanum Tergestinum, Febr. in Mart. tekočega, leta kjer sem bolj na dolgo in široko o tej stvari pisal. In kar je ondi rečeno od sv. Hieronima, to velja od vseh poznejših, kteri so sv. Hieronima samo od literam izpisali.
Omeniti je še to, da je več novejših pisateljev, kteri Golgoto ali Kalvarijo tolmačijo tako, da se je kraj tako klical, ker so ondi navadno hudodelnike oh glavo dovali. Od tod menda nemško ime Schadelstatte, in v naši slovenski prestavi mesto m er tv aških glav (Matth. 27, 55). Ali ta prestava ne da-ja zvesto tega, kar je v greškem originalu. Tam se bere: Iolyottci, o lati yqaviov vojvog Xeyópevog, t. j. Golgota, ki se pravi mesto mertvaške glave, v ednini, a ne v množini merlvaskih glav. Ednina se bere tudi v drugih evangelistih.
Po vsem tem tedaj, kar sem tu prav na kratkem o Kalvariji, povedal, moramo spoznati : a) da se prav zn gotovo ve za mesto, kje je Kalvarija, kjer je bil Jezus križan; b) da vsi sveti cerkveni očaki, ako izvzamemo samega sv. Hieronima, so v tej stvari ene misli, da ima Kalvarija to ime od Adamove glave, ki je bila menda ondi pokopana. Od tod izhaja še ta navada, da me la rji in podobarji mertvaško glavo pod „ božjo
malro" stavijo.	^
Stefan Rodati cic.
m
v
PODDBUZNICA
Eskomplne Banke Šlajarske
V GORICI.
K. r editna udeležitev.
S pervim aprilom je pričela svoje delovanje direktna udeležitev pri tej banki ter sta se odločila
torek in sreda
vsakega tedna do 11. ure dopoldne, da se vročijo menjice deležnikov, koje se bodo izplačevale tisti dan ob uraduj iških urah popoldne.
Povabljeni so vsi kupci, obrtniki, tvorničarji i posamezniki, tukajšnji kakor zunanji naše dežele, da so udeležijo te koristne ustanove in da se neposrednje obrnejo do banke, kjer bodo dobili vseh potrebnih pojasnil.
?A\\
IIŽS
Odgovorna izdavatelja in urednika: Ant. Val. Toman in Matija Kravanja. — Tiskar Seitz v Gorici.