R&NJSK ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1934. St. 3. Posamezna štev. 1 Din. Molčeči Bog (Nadaljevanje) kj. pogosto molči, ko se dela krivica in hudo- 'la, ker lahko zlo obraza v dobro. „Kako je vendar Bog g°gel pustiti to, da so pribili Gospoda na križ? Zakaj se °gni oglasil in zakaj ni posegel vmes in preprečil te vrasne krivice?" Tako se je morda izpraševal kak malo-reu Jezusov učenec ob Kristusovi smrti. Pa kaj je Go-Ip* govoril malodušnima učencema na poli v Emavs? ? ' Vl nespametni in kesnega srca za verovanje vsega r,8a> kar so govorili preroki! Ali ni bilo potrebno, da je sorrUs to trPe^" ie m0^a'> ko so po nedolžnem ob-dili in umorili njegovega Sina, ker je bilo to potrebno rodT88' za va^e odrešenje. Iz največje krivice se je ai'o človeštvu največje dobro. D Tristo let je morala katoliška Cerkev trpeti najhujše fL^finjanje. Prelita kri mučencev bi napolnila potoke. 7'stjanom storjene krivice so vpile do nebes za mašče-tud • ln vendar ie vse *° gledal in — molčal. Toda vii ' 'Z 'e^a SorJa Je vzrastlo dobro. To trpljenje je posta-0 temelj katoliški Cerkvi, v viharju je vera v Križanega kafna'a gi°D°ke korenine in prelita kri je bila seme, iz j,j .ere&a so zrastle nove množice kristjanov; nobena reč jtl a^o pomagala širiti sv. vere, kakor junaško trpljenje 8jj uHiiranje mučencev. In če tiste milijone, ki so dali v v ,_emvtrpljenju zemeljsko življenje za Kristusa, danes Srk!!8^' Zflkaj je Bog pustil toliko gorja, pa ti bodo z ve-„Radi naše sreče, zakaj vse trpljenje S?1!* ^govorili: W oa niti primerjati s slavo in srečo, ki čaka one, ki fpe v Kristusu." (ja včasih molči, ker je dober vzgojitelj. On hoče, ka; •■ n,u 'v/' ljubezni služili, ne pa toliko iz strahu pred Ved °' ^° m o^ividno posegal v človeško življenje, ka 110 stal za nami s šibo in za vsak greh takoj poslal Wf'i'- P°*em o* mu mnogi že morda bolj služili, toda popa ,. J'n v°dil le strah, ne pa ljubezen do njega. Bog čili ' d;i bi se svobodno in iz ljubezni do njega odloga dobro. hod" • 0 °^!e vedno vpije nad otroci, s palico za njimi ne i.1U -a vsa'c prestopek takoj kaznuje, potem on pač s]uv ^£oji otrok, ki bi ga ljubili in ki bi ga iz ljubezni po-pop| V '^0Der vzgojitelj tu in tam posvari, morda samo s tw .°m, polagoma odvrača od hudega in navaja k dob-d6ja 111 le v potrebi in ob svojem času kaznuje. Tako tudi Bog kot najboljši vzgojitelj, ^eiz 1' molk izvira pa tudi iz božjega veličanstva. tv0jjm?rria morska gladina je morda že kdaj ležala pred Pa g 1 0(;mi- Nekaj veličastnega je v njej. Zapiše veter, iji0r:6 m°rje ne zgane, tiho šume njegovi valovi; pade v oje,ne kamen ali lahko cela gora, pa se mu ne pozna, po °reho ei° v naših očeh mogočne ladije, pa so kakor mo»Q^e lupine na njem. Da se morje razburi, mora priti VaiQ?en.vihar; toda takrat kakor gore vstajajo iz njega 'las' mečejo velike ladje kakor smeti sem in tja. Pa 8 malo lužo: že tvoja sapa razburi njeno površje in če vržeš kamen v njo, pa se vsa skali in razprši na vse strani. Kakor mala luža smo mi, pri vsaki malenkosti se razburjamo, vsaka nezgoda in krivica nas spravi iz ravnotežja, ker smo — majhni. Mi gledamo le na trenutek, v katerem živimo, le na sebe, kakor bi bili mi sami cel svet, pa niti toliko nismo pred Bogom, kakor mala mlaka v primeri s silnim morjem. Bog pa je neskončno veličanstvo. On je večni, neskončni, povsod pričujoči Bog, ki gleda pred seboj vse stvarstvo, vse čase, vse ljudi in vse narode, ki urejuje vse po svoji modri in mogočni previdnosti, tako, da vedno doseže svoje namene. Kakor tvoj dih ne razburi morja, tako tudi uboga stvar, grešni človek, ne more vznemirjati veličastva božjega. Bilo je v francoski revoluciji. V oskrunjeni cerkvi Notre-Dame v Parizu je nekoč stopil na prižnico neki slikar David in izstrelil tam samokres, rekoč: „Bog, če si, potem grmi, kakor sem grmel sedaj jaz." Toda božji grom se ni oglasil, Bog je molčal. Kaj se bo Bog kregal s tako revno stvarjo, kot je človek! Bog gotovo ni tako malenkosten, da bi ga priklical vsak zlobnež na zemljo, da bi Bog delal, kakor bi želelo sprideno človeško bitje. Bilo je svoj čas na Ruskem. Slovenski ujetnik, ki je pozabil na Boga, je v baraki dvignil prst proti nebu in zaklel: „Ce je Bog, pa naj pade name opeka!" Pa Bog se ni oglasil, opeka ni padla na njega. Bog pogosto molči, ker se mu ne mudi. Božji mlini meljejo počasi, pa gotovo. Ljudje kratek čas živimo, pa bi radi vse doživeli in vse videli in tudi to, kako se že na zemlji pokaže božja pravica. Bog pa lahko čaka, saj je pred njim tisoč let kakor en trenutek. Judje so bili že pozabili, da so klicali: „Njegova kri naj pride nad nas in naše otroke." Bog se takrat ni oglasil, pozabil pa tudi ni. Prišel je dati strašen in grozen, dan plačila, dan gorja, dan razdejanja za Jeruzalem in judovski narod. Takrat je Gospod govoril, pa njegov glas je bil glas pravičnega Boga. Kakor z Judi, tako Bog dela tudi z drugimi narodi. On gleda, kako delajo krivice, zatirajo drug drugega, tu in tam po svojih služabnikih svari, sam pa molči in gleda. Ko pa mera hudobije zadosti naraste, takrat pa govori Gospod v gromu, strašno povest o pravici, kakor jo je govoril ob razdejanju Jeruzalema. In kakor v življenju narodov, tako se godi tudi v življenju posameznika. Z dvignjeno roko greše mnogi proti Bogu, nakladajo krivico na krivico, povzročajo gorje in smrt, a Bog molči in čaka, ker ima časa dovolj. Pa pride njegov dan in takrat govori, da se človek zvija kakor črv pod silo božje besede. Šaloma, hči Herodijade, je za plačilo za svoj ples zahtevala in dobila glavo Janeza Krstnika. Ko se je vršila ta hudobija, je Bog molčal. Čez nekaj let pa se gre Šaloma na led drsat; tu se udere ledena skorja pod njo, jo zagrabi za vrat in ji odtrga glavo. Takrat je govoril Bog! Bog molči in govori ob svojem času! Gorje pa tistim, ki nepripravljeni padejo v roke božje pravice. Stran 2. KRANJSKI ZVON Vincencijeva družba v 1. 1933. Občni zbor Vincencijeve družbe se je vršil v nedeljo, dne 18. februarja v Marijanišču. V kapeli je imel voditelj kratek nagovor, — na to so bile litanije M. B. Po litanijah pa se je vršil občni zbor v šolski sobi kmetijske gospodinjske šole. Zanimivo je poročilo tajnice gospe. dr. Stane Amro-žičeve, ki se je glasilo: Poročilo tajnice za občni zbor 1934. Vkljub krizijje Vinc. dr. mogla z bož.pomočjo v pretočenem letu nadaljevati karitativno delo. Spomniti se moramo na celo vrsto darov, ki so omogočili to akcijo. 1. Med darovalci se je kot vedno najbolj izkazala Hran. in pos. v Kranju z darom 7000 din. 2. Na drugem mestu je mestna občina, ki je vzdrževala bolničarko s 6000 din. letno. 3. Članarina je prinesla nad 4000 din. 4. Od akcije znamk za reveže je dala ga. Čolnarjeva od izkupička za prodane znamke 720 din. v glavno blagajno. 5. Za vel. noč so članice pobirale pred cerkvijo in po mestu za vola, ter nabrale 1856.25 din. Tako so dobili reveži za praznike meso. 6. 18. junija se je v Ljudskem domu vršila proslava 100-letnice ustanovitve Vincencijevih družb, ter njih ustanovitelja Friderika Ozanama. Prireditev, ki je bila davka prosta, je bila dobro obiskana, ker so požrtvovalne članice po hišah prodajale vstopnice. Vkljub nizki vstopnini je prinesla 1251 din. čistega dobička. 7. Članice so v jeseni pobirale krompir in druge poljske pridelke. Krompirja je bilo 900 kg, okoli 601 je bilo kaše, fižola in ješprenja, gotovine pa 841 din. 8. Sv. Miklavž je prinesel pred cerkvijo 530 din. za reveže. Po mestu in pri zunanjih trgovcih pa so članice nabrale 2805 din. gotovine in za 7650 din. manufaktur-nega blaga, čevljev in živil. S tem denarjem in blagom je družba priredila krasno u3pelo božičnico, ki presega lansko skoro za polovico. 73 družin in 41 samcev je bilo deležnih božičnih darov. Pridne članice Marijine družbe se že 2 meseca pred božičem šivale za revne otroke. 9. Prve 3 adventne nedelje je ga. Bezićeva v Marijanišču organizirala 3 adventne prireditve, od katerih 616 din. je prejela Vinc. družba Na 13. sejali se je odbor izključno posvetoval, kako bi olajšal gorje in bedo revežem. Nad 130 družin je bilo celo leto deležnih podpor. Pol leta je družba podpirala tudi mestne reveže. Ker pa so potom mestne občine ko-likortoliko preskrbljeni, 4 najrevnejši so pa umrli, zato je redno podporo nekaterim ukinila, le 3 osebe dobivajo stalno še denarno podporo in živež. G. dr. Simončič je preskrbel družbi ca 3000 kg ba-naške koruze, ki je bila in je še hrana revnim prosilcem. 4 družinam je družba plačevala nekaj mesecev mleko za dojenčke. Pred božičem in za božič se je razdelilo 120 kg slanine in eno vrečo krušne moke. 56 družin in samcev je dobilo pred božičem drva in sicer vsak po 300 kg. Vsega skupaj je družba razdelila 117 izrednih podpor, med temi 14 denarnih, 75 za živila, 6 za stanovanje, 11 za obleke, 9 za čevlje, in 2 za zdravila. Blagajniško poročilo je podala gospodična Mirni Ro-osova, ki je poročala, da je imela Vincencijeva družba v 1. 1933. dohodkov Din 30.065; stroškov Din 21.598-—. Poročilo revizorjev je podal g. Andrej Ogrizek, ki je povdarjal lep red in točnost v vseh knjigah, ki sta jih pregledala oba g. revizorja in predlaga odboru absolutorij, kar se soglasno sprejme. O Marijanišču je podala s. prednica Jelena sledeče zanimivo poročilo: Poročilo o delovanju zavoda Marijanišče za 1. 1933. Naš zavod je kot njiva v pomladi, ki pričakuje velikega življenja. Upa v človeka in njegovo delo, predvsem pa sega v nebo za božjim blagoslovom. Kako smo preživeli leto 1933. V delu in skrbi m zaupanju v božjo pomoč. . V sirotišču smo imeli 46 otrok v starosti od 2-1&J' 15 brezplačno, druge za mesečnino 100—150, 200—30": Naše sirote so povečini otroci nezakonskih mater. Neka) pa je tudi otrok, ki so jim matere že pomrle, brezposeln} očetje pa jim ne morejo ustvariti toplega doma. Otroci obiskujejo naš otroški vrtec, šoloobvezni pa osnovno šo10 v mestu. Ker je vprav sirotišče ona matica našega zavoda, lZ katere žari blagoslov na vse ostalo naše delo, naj še p°" sebej omenim dva izredna dogodka preteklega leta: Prvi je čudno naklučje, po katerem je prišla k nam mala deklica Franta. Nekega dne se je oglasila pri nil9 žena, ki je želela dobiti informacij radi sprejema v sir"' tišče. S seboj je imela majhno, štiriletno deklico. Ko sva se pogovorili je odšla. Naslednjega dne pa se je znasl° omenjeno dekletce med našimi sirotami. Nihče ni vedel ne kdaj, ne kako jo prišlo med nje. Povpraševala sem P° materi, pa kljub velikemu prizadevanju nisem mogla zvf deti zanjo. Ker otroka nismo mogli postaviti na cesto* je ostal pri nas. O deklici nimamo nikakih podatkov, niti n« vemo, če je krščena. In drugi dogodek! Bilo je ravno na praznik sv. Vinc. Pavelsk., ko sem bila klicana k neki »a smrt bolni ženi na Primskovo. Ko sem stopila k njen' bolniški postelji, je žena dvignila proti meni svoji vel1 roki in je zaprosila: „Usmilite se mojih sirot; nikogar nimam, da bi mu izročila svoja otroka. Mož je brez del8' Če se mojih otrok usmilite — bom lažje umrla!" Ko sen1 odhajala, sem vzela - otroka dečka in deklico - s seboj-Mati je še tisto noč umrla, naša družinica pa se je pove' čala za dvoje lačnih ustec. Če bi gradili sirotam ognjišče s človeškimi močrn') bi bilo to ognjišče majhno in hladno. Ker ga na bozj0 pomoč grodimo, raste in je vedno toplejše. Denarne p°d' pore zavod v preteklem letu ni prejel nobene. PaČ P8 nam je dajal g. dr. Šemrov za sirotišče mesečno 80 elektrike brezplačno. Iskreno sem tudi hvaležna blag!01 gospem iz mesta, ki so pošiljale sirotam obleko in J1?1 preskrbele tako bogatega Miklavža in lep Božič. NajteZJ6 nam je pa še vedno za obutev. V dnevnem zavetišču r bilo 6 sirot. Otroški vrtec je obiskalo poleg domačih otro* še 40 otrok iz mesta. Priredili so koncem š. leta za starš6 in dobrotnike igrico, ki so jo parkrat ponovili. V preteklem letu smo začeli z internatom za g1?1' nazijke. Je to načrt, ki upamo, da bo imel bodočnost. P° sedaj imamo na stanovanju že 10 gojenk za gimnazij0' Tudi boljše rodbine nam zaupajo svoje otroke. ,• Zavod vodi tudi gosp. šolo. Gojenk je bilo 18. RaCl gosp. šole se bavimo nekoliko obširneje z gospodarstvo«1-Da dobe dekleta več prakse v kuhanju in serviranja imamo stalno na hrani nekaj abonentov iz mesta. Razumljivo je, da je prostor v zavodu radi tako šte' vilne družine do skrajnosti izrabljen. Morali smo nanoV opremili spalnice, učilnico, jedilnico in sobo za abonente-Ker delo iz dneva v dan raste, smo morali poklicati n pomoč še eno sestro, tako, da nas deluje sedaj na zavod 9 sester, od katerih je stalno zaposlena ena pri bolnik1 v mestu. Ob pogledu na preteklo leto čutim globoko hvale^ nost Bogu in vsem blagim dobrotnikom. V božjem sp0' minu je zapisana vsa njih dobrota, zato naj On, ki ed111 more povrniti — vse božansko poplača. Naš zavod pa rabi se in še toplega božjega ogni8' ki zahteva še mnogo skrbi polnih vročih poletnih dni d dozori v bogato jesen. Trudimo se na brazdah in veT jemo v božjo pomoč. Verujemo pa tudi v pomoč p'enJ..f nitih src, ki poznajo vso globino Kristusovih besed: *r\8 n.te namestnica gospa Pavla Bezić, gospoda-^« gospa Ivana Šorli, revizorja gg. Andrej Ogrizek in Dar Franc. Pon ^er ie 80sPa predsednica Ivanka Logar odklonila 2jv 0Vn° izvolitev in istotako gospa tajnica Stana Ambro-]j0jVa> ,ie občni zbor obe gospe izvolil za častni članici v&. Za»vala in priznanje za njuno nad 5 letno požrtvo- 0 delo v predsedstvu Vincencijeve družbe. ra v. ,T} slučajnostih se je razvila živahna debata o tem, kako ipngj^ Poslopje, ki je danes premajhno za mnogoštevilno ZlnO-JPa o tem bo Kranjski zvon poročal še drugič, čil« D^ni zbor je pokazal, kako plodonosno je Vincen-tuJJa družba delovala v 1. 1933. Pričakujemo, da ji bodo r°tnik'n0Vem *C*U os*a^ zves^ VS1 njeni dosedanji do- Sez nam umrlih v drugi polovici leta 1933 v župniji Kranj s „ \> Šušnik Jožef, sin posestnika, Premskovo 23: roj. ' 11 1918, f 21. julija. o<„ Kump Aleksander, sodni poduradnik v Pokoju, cnJen, Kranj, Rožna ulica 59; roj. 19. 11. 1860 f 25. VII. lgrjn \ Lustig Anton, delavec, Premskovo 126; roj. 4. V. ' T 17. avg. 24 iA Fraki Franc, zak. sin puškarja, Klanec 10; roj. V- 1932, f 22. avg. i0: 5. Pucl Leopold, mestni ubožec, oženjen, Kranj 26; J> d- XI. 1850, f 4. sept. IV K?n '^"zes Franc, notar, oženjen, Kranj 24; roj. 11. ' 1880, f 11. sept. 22 vf' ^regorc Lucija, zasebnica, samska, Kranj 87; roj. ' **• 1867, f 11. sept. S i, 8," Naglic Franca, roj. Žontar, žena delavca, Kranj * p- 18; roj. 15. IV. 1878, f 20. sept. Podi ^eDre Marijana, roj. Rozman, vdova zidarskega "jetnika, Kranj, Rožna ul. 42; roj. 5. IV. 1857, f 28. IX 8 « \P Frelich Anton, brezposelni delavec, samski, Kranj ' p' 47; roj. 6. I. 1901, f 29. sept. Kra,v , Lukež Franc, gostilničar in posestnik, oženjen 11 [08; roj. 15. V. 1866, f 13. okt. Vli ,1^ Čater Amalija, zak. hči delavca, Kranj; roj. 11 ' iy<« f 17. okt. 119. 1"*: Teply Terezija, roj. Kosti, vdova krojača, Kranj ' r°J- 6. X. 1847 f 25. okt. roj ,!*VolJšak Marijan, zak. sin delavca, Premskovo 52 J' 13- Vili. 1933 f 3. nov. roj Sušnik Franc, zak. sin delavca, Premskovo 104 J' ;„VHl. 1933 f 6. nov. $am„, Kleinhaus Pepca, zak. hči železničarja v pok SKa. Kranj, K. p. 57; roj. 1. 1902 f 7. nov. J J. Kozjek Jera, Čirčič. 17; roj. 4. III. 1877 f 8. nov rib0r !*• Pezdič Franjo, sreski podnačelnik, oženjen, Ma • Koroščeva ulica 34; r. 4. 10. 1880, f 8. 11. lig 9. Markovič Andrej, nezak. sin tov. delavke, Kranj ' 2n U- 1932' "J" 14- H-19. i, Kocbek Edmund, tovarnar, vdovec, Kranj 119, r. U2 1878, f 14. 11. *•» r J' Rakove Marko, krojaški pomočnik, samski, Kranj '3 4. 1903, f 16. 11. 23 |er^ Mar'Ja' K,anec 39> r- 1855' f 3- dec> H) ankar Silvester, obč. ubožec, oženjen, Kranj, r. 22 «?• Javh Johana r. Leben, vdova-užitkarica, Rupa 30, 25 i848' t 5. 12. 8koVo °- Remic Ivana r. Brecelj, vdova-posestnica, Prem- . 2r V' I3- 5- I863- t 16. 12. 2> 1 icc ek Marija, zasebnica, samska, Kranj 91, roj. Seznam poročenih v drugi polovici leta 1933 v župniji Kranj. 1. Naglic Franc, posestnik, Rant Frančiška, kuharica; poročena v Kranju 15. junija. 2. Arnež Jožef, sin zemljaka, Kuhar Marija, hči kaj-žarja; poročena v Kranju 1.6. julija. 3. Gorjanec Jožef, tovarn, delavec, Anžič Stanislava, sobarica; poročena v Kranju 23. julija. 4. Dobovšek Franc, sin posestnika, Hanzlowsky Miroslava, hči nadšumarja v pok., poročena v Kranju 26. julija. 5. Trtnik Franc, hišar, Stare Marija, zasebnica; poročena v Kranju 6 avgusta. 6. Černač Ernest, inženir, Grčar Ana, zasebnica; poročena v Kranju 12. avgusta. 7. Krajnik Pavel, sin banovinskoga cestarja, Sušnik Marija, hči posestnika; poročena v Kranju 10. septembra. 8. Šavs Frančišek, sin bajtarice, Traven Ivana, hči krojača; poročena v Kranju 10. septembra. 9. Župančič Alojzij, tovarn, delavec, Zaplotnik Marija, tov. delavka; poročena v Kranju 17. septembra. 10. Žerjal Dragotin, knjigovodja, Černič Marija, šivilja; poročena v Kranju 17. septembra. 11. Kropivnik Feliks, tovarn, delavec, Bizjan Antonija, delavka; poročena v Kranju 1. oktobra. 12. Palovšnik Albin, strojnik, Rižnar Terezija, tovarn, delavka; poročena v Kranju 24. septembra. 13. Podlipnik Ivan, sin poštnega sluge. Zupan Katarina, hči hišarja, poročena v Kranju 15. okt. 14. Rovšek Ivan, tehnični uradnik, Muller Marija, poštna uradnica, p. v Kranju 21. okt. 15. Snožnik Franc, tovarn, delavec, Demšar Kristina, delavka, p. v Kranju 5. nov. 16. Čufer Franc, delavec, Grilc Apolonija, tov. delavka, p. v Kranju 5. nov. 17. Lesjak Rudolf, tekstilni mojster, Planinšek Ljudmila, tov. delavka, p. v Kranju 12. nov. 18. Knez Karol, tov. delavec, Eršte Jožefa, tovarn, tkalka, p. v Kraoju 19. nov. 19. Čufer Andrej, mizarski mojster, Košir Otilija, hči posestnika, p. v Kranju 19. nov. 20. Gogala Jožef, graver, Berce Antonija, trgovska sotrudnica, p. v Kranju 26. nov. 21. Pirec Bernard, mesarski pomočnik ,Breznikar Antonija, tov. tkalka, p. v Kranju 26. nov. 22- Weinberger Vincenc, brivski pomočnik, Emer-šič Katarina, vlagalka v tiskarni, p. v Kranju 26. nov. 23. Mrak Franc, sin polzemljaka, Bukovnik Marija, tov. delavka, p. v Kranju 26. nov. 24. Drinovec Milan, davčni uradnik, Kristan Silva, priv. uradnica, p. pri Sv. Jakobu v L j ubij. 22. oktobra. 25. Nadizar Vinko, mizar, Jakopič Marija, šivilja, p. v Kranju 10. dec. 26. Hrovatin Viktor, abs. filozof, Pegan Marija, privatna uradnica, p. v Kranju 23. dec. 27. Stanko Franc, ključavničar, Krmelj Ana, hišna posestnica, p. v Kranju 31. dec. Župnija Kranj Oznanilo za marc. 2. Prvi petek v mesecu, zj. ob 6. sv. m. z blago-vlovom, zvečer ob 6. križev pot in litanije presv. Srca Jezusovega. 4. III. postna nedelja, prva nedelja v mesecu, ob 6. sv. m. z blagoslovom, skupno mesečno sv. obhajilo za Stran 4. KRANJSKI ZVON Stev. moške, pop. shod za dekliško Mar. družbo. 11. IV. ned. v postu, služba božja po navadi, pop. shod za žensko Marijino družbo. 16. Pričetek tridnevnlce v čast sv. Jožefu, zvečer se po križevem potu molijo litanije sv. Jožefa. 18. Tiha nedelja, služba božja po navadi. Pop. shod za III. red. 19. Praznik sv. Jožefa, ob 6. sv. m. z blagoslovom, ob 10. tiha sv. maša v župni cerkvi in na Hujah z blagoslovom in darovanjem za cerkev. Pop. ob pol treh so v župni cerkvi litanije sv. Jožefa, ob 3. pa na Hujah pete litanije Matere Božje, pop. je tudi darovanje za cerkev. 23. Žalostna M. B. pri 6. sv. maši je skupno sv. obhajilo za žensko M. družbo. 25. Cvetna nedelja, ob 10. blagoslov oljk, procesija okrog cerkve in sv. maša. Prosim, da se procesije udeleže vsi verniki z oljkami in zelenjem. Med vsemi glavnimi mašami se bere na prižnici trpljenje N. G. Jezusa Kristusa. Po 6. sv. maši vesoljna odvezea za III. red. 28. Velika sreda, ob 4. pop. slovesne jutranjice. 29. Veliki četrtek. Prvo sv. obhajilo ob 6. Slovesna sv. maša se prične ob 9. uri in med sv. mašo je zadnje sv. obhajilo. Po sv. maši se Najsvetejše prenese v božji grob in se razkrijejo altarji. Pop. ob 4. jutranjice. 30. Veliki petek, slovesno opravilo se prične ob 8. zjutraj, pop. ob 4. jutranjice, ob 7. zvečer zadnja postna pridiga, rožni venec in litanije presv. Srca Jezusovega pri božjem grobu, nato petje žalostink. 31. Velika sobota, ob 7 blagoslov ognja in krstne vode, slovesna sv. maša z alelujo. Blagoslov velikonočnega jagnjeta je pop. ob 3 v rožnivenski cerkvi, ob pol 4 v Čirčičah, ob 4 na Hujah, ob pol 5 na Rupi in ob 5 še enkrat v rožnivenski cerkvi, ob 6 slovesne jutranjice in nato vstajenje s procesijo. Po procesiji zahvalna pesem, Regina coeli laelare in blagoslov. Opoldne preneha post. Molitveno uro naj opravijo: Veliki četrtek pop. ob 3 dekliška Mar. družba, veliki petek ob 3 III. red, veliko soboto ženska Mar. družba. Moli se v četrtek 23. ura, v petek 24. in v soboto 3. ura. Duhovne vaje na gimnaziji se vrše: za 1. in 2. gimnazijski razred od 10. do 13. marca, spoved za te bo 12. marca popoldne ob 2. Za vse druge razrede se vrše duhovne vaje od 24. do 27. marca, spoved 26. marca popoldne ob 2. Duhovne vaje za može in fante bo ime! g. pater kapucin iz Škofje Loke 17., 18. in 19. niaica. Prvi govor bo v soboto 17. marca zvečer ob 7, drugi govor v nedeljo zjutraj ob 6 s sv. mašo, pri kateri poje moški zbor, tretji govor v nedeljo zvečer ob 7, četrti govor na praznik sv. Jožefa zjutraj ob 6, zadnji govor na praznik sv. Jožefa zvečer ob 7. Skupno sv. obhajilo bo na praznik sv. Jožefa pri prvi sv. masi. V teku duhovnih vaj se bodo spovedovali samo moški, ki naj ta čas opravijo velikonočno dolžnost. Veliki teden V sredo, četrtek in petek ob 4. uri popoldne kvene molitve. , ^ 29. V četrtek spomin zadnje večerje. Ob 9. uri Pe sv. maša. Med mašo skupno obhajilo, po maši proces) sv. R. T. na oltar Matere božje in odgrnenje oltarjev. 30. V petek ob 8. uri pasijon, počVščenje sv. kn» sv. maša s predposvečeno sv. hostijo, prenešeuje sv. R. v božji grob. f. 31. V soboto ob 7. uri blagoslov ognja, velikonoC" sveče in krstne vode ter peta sv. maša. Popoldne ob ■ uri cerkvene molitve in procesija vstajenja Gospodoveg po navadnem redu. Blagoslov velikonočne jagnjeti. Ob ■ uri na Bregu, ob J/22 v Drulovki, ob '/22. v Št. Petru, ° 2 v Sred. Bitnju, potem v Zg. Bitnju in Stražišču. » », boto po procesiji in v nedeljo po prvi maši v farni cerK Poročeni 4. febr. Arhar Janez, tovarniški delavec iz Zg. in Cirila Aš, iz Vavtevasi pri Novem mestu. 11 4. febr. Zelnik Franc, tovarniški delavec iz PredoSej in Margareta Trebar iz Stražišča. Umrli Ivana Oman, roj. Alič, vdova, užitkarica. stara 87 'et| Utnrla v Stražišču 10. febr. *«. Venceslav Hlebce, oženjen, ravnatelj Sitarske zadrti 1 star 49 let, umrl v Ljubljani 5. febr. Razno Nov altar. Univerzitetni profesor ing. areb. ^? Vurnik je napravil načrt za nov altar v župni cet^M Sliko novega altarja bomo razstavili v izložbenem trgovine Savnik, da vsak župljan lahko vidi, kak al bomo napravili. Letos moramo popraviti prezbiteri] žuJ> cerkve in glavni altar. Ves omet okrog altarja že d časa odpada, slike v prezbiteriju so vse plesnjive, ^et^. slikane na omet, pod katerim je kamen. Altar je ves viv, zadaj že gnil in umazan, tabernakelj znotraj Prevr, na vrhu, ker je prenizek za veliko monstranco. O naS prezbiteriju in altarju bo kaj več pisal prihodnji Kranj zvon' t# Sv. birma. Letos bo sv. birma v kranjski deka"' Ker je pa prezbiterij naše župne cerkve in altar v i". slabem stanju, da je vse nujno potrebno popravila, s v naprosili presvetlega gospoda knezo-škofa, da birm0 naši župniji odlože na jesen. Po drugih župnijah v oe «j niji bo namreč sv. birma takoj po veliki noči, v Pj-g župniji in v Besnici pa jeseni. Upamo, da bomo rtl popravili prezbiterij in napravili nov altar v cerkvi. Šmartin pri Kranju Oznanila za marec 4. III. nedelja v postu. Služba božja p0 navalil. Zjutraj obhajilo mož in fantov. 11. IV. nedelja v postu. Služba božja po navadi. 12. Sv. Gregor, papež. 18. V. tiha nedelja v postu. Služba božja po navadi. 19. Sv. Jožef. Služba božja obakrat z blagoslovom. Vesoljna odveza. Popoldan shod III. reda. 23. Žalostna Mati božja. 95. Cvetna nedelja. Pred drugim opravilom blagoslov oljk. Popoldne ob 2. uri pasijon. Po litanijah shod Marijine družbe. Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Jožef Košir, kaplan v Vestnik katoliške akcije Katoliška akcija v Kranju je imela v mesecu arju 34. dva sestanka. 1. februarja je predaval g. Pr° g", dr. Vilko Fajdiga o temi „Človek in družba v luči ver 15. februarja je predaval g. Košir Jože o temi w in katoliški kristjani". V mesecu marcu bosta 2 sest^, in sicer v četrtek 8. III. in na cvetni četrtek 22. HI. 0 m, krat ob 8 uri zvečer v dvorani ljudskega doma v Kr^ K sestankom ponovno vabimo prav vse župljane P izjeme. Naj ne mislijo nekateri, da nimajo dostopa \ P |j davanjem ali pa, da so predavanja samo za moške ^ samo za ženske. Prav za vse je! Vsak lahko pride, 1 s tem ne prevzame nobenih obveznosti in tudi vstopnin6 Odbor kat. aTccU^ = j, Kranju. - Za tiskarno Tiskovnega društva: Frane Uhernik,