GLASILO DELOVNIH UUDI OZD PIP GRADIS leto XXI LJUBLJANA, JULIJ 1979 št. 255 Zmagovalci v borbi in delu Govorili so, z realizmom, da se jim 'je včasih zdela ?rba kot »juriš na nebo« —nemogoča. V razgrabljeni 0tnovini, 'pod naj zlo glasnejšimi divizijami raznih s^ajalskih vojsk, brez orožja v rokah in bret izgleda na skil0^ °d zunaJ> ie nekaj več kot 10 tisoč jugoslovan-: komunistov 4. julija 1941 odločilo: z akcij sabotaž Potrebno preiti v osvobodilno vojno, h .rega dne, po končani seji partijskega politbiroja, je J z Dedinja v Beogradu — iz hiše, katere sosed je bil s avni okupatorski komandant — poslana direktiva s k>0dpis°m Tita: »...V borbo!« ho-raj leta Je okupator omogočil nešteto prilož-stl> da je Titova vojska vedno znova dokazala, da je sTk vČas*h tudi nemogoče — mogoče. Užice, Sutjek-izŠI°Zara’ Neretva, Drvar... Kot zmagovalna armija je iz borbe naša vojska s 50 divizijami in več kot 80° 000 borcev. Zgodovine o vojni se še pišejo. Vse pa morajo odgo- voriti na vprašanje: Kje so korenine uspeha, ko je pravzaprav vse bilo —proti njej? Tudi tisti, ki to naredijo z odporom, morajo priznati, da je treba pričeti ravno pri tistih deset tisoč komunistih, pri njihovi neuklonljivi enotnosti in veri v narod. Trdna vez borcev NOB z narodom se je utrjevala z doslednim uresničevanjem programske orientacije KPJ. Z njeno pomočjo so borci že takoj na začetku doumeli, da se ne borijo samo proti sovražniku ampak tudi za nov družbeni red, za korenito spremembo družbe. Borci se svojim idealom niso izneverili niti po že končani vojni: prvi so pristopili k obnovi porušene domovine, prvi so se borili za nove odnose v družbi — za samoupravljanje. Na nek način je ta borba v miru še pomembnejša; skupaj z novim rodom so postavili temelj nečemu, v kar danes verjamejo tudi izven naših meja in se za te ideale borijo naprej. konference OOZS GIP Gradis o, vključevanju delovne organlzdje GIF Gradis v mednarodno -glabljati njihov interes za vklju ni Neposredne nalog® sindikata — Zagotoviti primerno zavzetost pri obravnavanju m® ^ rodne problematike in inform' .j|, delavcev o mednarodnih vPr?. Ljiti ter o družbenoekonomskih g'° v svetu. — Delavcem je potrebno Pr^ell zati ekonomski in politični P® ,-r. našega dolgoročnega g0SP' fy podar' skega sodelovanja z deželami v ZV°jU' nj« — Podpirali bomo vključeJJna-naše delovne organizacije v m u. rodno delitev dela s posebnim F j v darkom na sodelovanju z deze razvoju. „ravfl° — Podpirali bomo samoup s sporazumevanje in dogovarja ciljem, da se poveča gosp°° -za-sodelovanje naše delovne °r8a cije z deželami v razvoju. . 50' — Zavzemali se bomo, zVoj** delovanje z deželami v rv0jnib ustrezno opredeljeno v f32 -je i° programih delovne organiza TOZD. ^ — Zagotavljali bomo u^gafi' samoupravno in sindikalno ziranost in delovanje naših ° V Novih Jaršah stoji prva računalniško vodena betonarna v Jugoslaviji BETON PO ŽELJI »Uvajanje aktivnega računalniškega nadzora je pri nas še redkost, vendar so se stvari tudi na tem področju nekoliko le premaknile. Ve-jjko zaslugo pri tem imajo tudi Gradisovi pobudniki in inovatorji. V sodelovanju z inštitutom Jožef Štefan !n Industrijsko montažnim podjetjem so razvili računalniško krmljeno betonarno, prvo v Jugoslaviji. Ta dosežek ni pomemben le s tehnologe plati, temveč je dober primer Povezovanja proizvodnje in znano- Izdelavo pr^e domače konstruk-01 je avtomatike za aktivni nadzor de-ovanja betonarne, ki vsebuje mi-Kroračunalniški sistem je omogočila Raziskovalna skupnost Slovenije in ljubljanska banka v okviru dogo->>0 skupnem financiranju vključevanja domačih inovacij — raziskovalnih dosežkov v proizvod-nJ0 in delovne procese, ki prispevajo k povečanju družbene produktivnosti dela». Materialno opremo za to betonarno so izdelali v konstrukciji in obratih Industrijsko montažnega podjetja TOZD TEN v Ljubljani, na inštitutu Jožef Štefan pa so izdelali programsko opremo. Po preizkusu v laboratorijskem pogonu je bila avtomatika vključena na betonarno, ki so jo izdelali Kovinski obrati v Ljubljani. Mikroračunalniški sistem deluje kot programator tehnološkega postopka za pripravo betona. Operator ima možnost, da preko komandne plošče nastavlja razne sestavine betona in druge parametre, ki jih zahteva tehnologija in so odvisni od željnih kvalitet betona. S tem se op-timira ekonomičnost proizvodnje in upošteva razlika.v kakovosti surovin. Pričakovani ekonomski učinek lahko dosežemo na dva načina in Inovacijska veriga Gradisu Priznanje »Inovacijska veriga«, ki ga podeljujeta Raziskovalna Skupnost Slovenije in Ljubljanska banka,je letos podeljeno Gra-tsu. Priznanje je predal tovarišu Pečenko Borisu, direktorju predstavnik Ljubljanske banke tovariš Dušan Marinšek, Ta slovestnost je bila v Novih Jaršah v Ljubljani ob prikazu dejanja prve računalniško vodene betonarne pri nas. Prav zaradi n*cijativ in dosežkov pri razvoju in izdelavi tehnoloških novosti, krm vet”° Pr' razv°j.u prve domače betonarne z računalniškim .. ^{jenjem je to priznanje poleg Industrijsko montažnega po-Jetja in instituta Jožef Stefan prejel tudi Gradis. sicer v proizvodnji večje količine betonarn z domačo avtomatsko opremo. Na drugi strani pa bo dosežen učinek z manjšim številom izmetnih sarž, z numerično registracijo kom- ponent, lažjim nadzorom kakovosti, bolj humanimi delovnimi pogoji in s hitrim prilagajanjem receptov optimalnemu procesu. C. Pavlin Navzočim je o delovanju in prednostih računalniško vodene betonarne spregovoril D. Uran, dipl. ing. Prva domača, z računalnikom vodena betonarna, stoji v novih Jaršah v Ljubljani STRELI V ŠELOVI GRAPI Djuro Djakovič in Nikola Hečimovič Pred petdesetimi leti so žandarji protiljudskega režima stare Jugoslavije, na duhu pri Ostrem vrhu v Še-lovi grapi zahrbtno ubili organizacijskega sekretarja CK KPJ Djura Djakoviča in sekretarja Rdeče pomoči za Jugoslavijo Nikola Hečimo-viča. Ta gnusni zločin je takrat odjeknil po vsem naprednem svetu. Resnica je kaj kmalu prišla na dan. Ti streli v gluho noč so takrat pomenili triumf takratnih oblastnikov. Toda ne za dolgo. Vsa napredna javnost je obsojala ta zločin. Da je resnica o tem krutem uboju prišla kaj kmalu na dan, ima velike zasluge prav zagrebški odvetnik dr. Polit. »Lahko me ubijete, ne samo preganjate, toda delavski razred bo vseeno bil razredni boj, ki bo trajal tako dolgo, dokler bo trajala razredna vladavina in razredna družba«, je v takratnem glasilu »Metal-ski radnik« zapisal Djuro Djakovič. To je bilo leta 1927. Zagrebški »Jutranji list« pa je 22. aprila prnesel kratko vest zagrebške policije, da je bilo dan poprej prijetih okoli 60 »sumljivih ljudi«. Med — Djuro Djakovič in Nikola Hečimovič nista padla zaman. Njuna smrt je vgrajena v našo srečno sedanjost in bosta tudi v zavesti prihodnjih rodov živela kot heroja revolucije, njuna smrt je postla legenda. (Tone Ulrih — Kristl) \____________________________________________________________________J njimi sta bila tudi Djakovič in Hečimovič. Kaj se je dogajalo dalje z njima, nam je znano iz raznih sodnih zapiskov in iz pripovedi morilca Nikole Aralica na sodnem procesu leta 1949-50. »Ko smo prišli v neki gozd na sami meji, je Brkič (stražnik, ki je poleg Aralica spremljal N. H. in Dj. Dj. — Op. pisca), ki je do tedaj hodil spredaj, zaostal za jetnikoma; jaz sem stopal zadaj in opazoval mejo, ki je bila kakšnih 20 m blizu. V nekem trenutku je Brkič vzkliknil na jetnika »Beži« ali nekaj podobnega. Nato je Brkič ustrelil v Djakoviča in mi zaklical, naj streljam, pa sem tudi jaz oddal strel v Hečimoviča. Brkič je oddal še dva do tri strele in potem sva se skrila kakšnih 20 do 30 m nižje. Čez čas se je Brkič vnil in snel ubitim spone z rok, nato pa sva šla takoj v Maribor in z vlakom v Zagreb«. Ta hladna pripoved zločinca Nikole Aralica nam pove vse. Djakoviča in Hečimoviča so areti' rali v Zagrebu, ubili pa tukaj na Ko-banskem. Bod delavskega razreda pa niti malo ni pojenjal. Nasprotno, šč bolj se je razvnemal in dobival poln razmah tedaj, ko je leta 1935 prevzel vodstvo partije tovariš Josip Broz — Tito. Prav letos mineva 40 let od takrat; ko je bil ustanovljen prvi centralni komite KPJ. Pod vodstvom iste partije, katere je bil nekoč sekretar Djuro Djako-vič, smo potem izbojevali zmago ne le nad okupatorji, ampak tudi nad jugoslovansko buržoazijo. Ta boj za zmago nad razrednim sovražnikom je poleg Djakoviča in Hečimoviča zahteval še tisoče in ti" soče najboljših sinov in hčera domovine, članov partije in SKOJ, delavcev, kmetov, intelektualcev. Toda bil je zmagovit. Junaška smrt D j ure Djakoviča in Nikole Hečimoviča je bila vsem ki $o se borili in padli za svobodo svetla zvezda s skupnim ciljem — svoboda, ŠTROf MOST ZA INDUSTRIJSKI TIR ZA TOVARNO IMV V Novem mestu sedaj niso samo jo. Da bi se izognili tem stroškom in delavci Ljubljana — okolice, temveč predvsem tudi gneči po novomeških tudi skupina delavcev Nizkih gra- ulicah — tovarna je na enem, želez- denj iz Maribora. Le-ti bodo nar e- niška postaja pa na drugem koncu dili most za industrijski tir, ki bo po- mesta — so se odločili izgraditi indu-tegnjen do tovarne IMV. sirijski tir do svoje tovarne. Da bi V IMV-juže dalj časa razmišljajo, le-tega lahko speljali do tovarneJe kako naj zmanjšajo stroške prevoza potrebno izgraditi most, ki bo pove-avtomobilov in stanovanjskih hišic zoval dva hribčka na obalah potočka iz svoje tovarne na železniško posta- Težka voda. Do hale za proizvodnjo avtomobilov R-4 bo še konec letošnjega leta narejen industrijski tir, pred tem‘pa je potrebno narediti še 600 m dolg mest Sedaj potekajo pripravljalna ze- dela preglavice. Po rezultatih, ^ meljska dela in izkopi za pilote. smo jih dobili od Geološkega z»' Most bo dolg 580 metrov. Stal bo na voda bi bilo možno v dveh dneh iZ' 16 stebrih. Najvišji steber bo 18 me- kopati jamo za en pilot, sedaj pa nisfl trov nad nivojem terena. Raziskavo niti štirje dnevi zadosti. Glede na to, terena je naredil Geološki zavod da je predviden rok za dogradit^ Slovenije, vendar rezultati, ki so jih mostu 29. november letos je glede dobili, v popolnosti ne zadoščajo, na nastalo situacijo in na potrebo p° kajti sedaj so naši delavci prišli pri ponovni preučitvi razmer ta datuO1 pilotiranju na tako trdo skalo, da jim nekoliko vprašljiv. CP Buldožerji pripravljajo teren za gradnjo mostu, preko katerega bo spelj®" industrijski tir za tovarno IMV NAŠI STROKOVNJAKI V DANILOVGARDU Nedelja, 15. april je dan, ki bo ostal zapisan v zgodovini črnogorskega naroda, kot eden izmed najbolj tragičnih. Katastrofalni potres je prizadel Črno goro in to najbolj črnogorsko primorje z okolico. Solidarnost vseh jugoslovanskih narodov se je pokazala tudi v tem primeru. Iz vseh republik je prišla pomoč v materialu, prav tako so prišle tudi Posebne komisije za ocenjevanje škode, ki jo je povzročil potres. Komisija, v kateri so bili ing. Kraigher Zoran (projektivni biro KlB), ing. Šink Matevž (GE Ljubljana) in teh. Šobec Aleksander (GE Koper), je poslal tudi GIF Gradis. Na pot smo odšli 26. aprila iz Ljubljane po jadranski magistrali in Prišli v Titograd 27. aprila. V republiškem centru za civilno zaščito so razporedili vse ekipe in poslali so nas v Danilovgrad t. j, 20 km iz Titograda proti Nikšiu. Tu smo bili sku-Paj z komisijo iz Maribora, ki jo je Poslalo podjetje Konstruktor. Bivali smo v hotelu »Zeta«, od koder smo Vsak dan ob 7,00 uri odšli na delo v °kolico Danilovgrada, v odročne hribovske vasi. Kljub oddaljenosti °d epicentra potresa so poškodbe v tem delu zelo hude. Vzrok temu so bili sami objekti, ki j*0 grajeni pretežno iz kamna, brez horizontalnih in vertikalnih vezi, ve-Zani z blatom ali brez in le redkokje z malto. Predelne stene so iz lesenih vertikalnih palic, ki so ometane in ^polnjene z različnimi materiali. Vendar so tudi take hiše obstale, če so bile grajene na dobrih tleh Ljudje so še zmeraj prestrašeni, vendar zelo prijazni in gostoljubni. Naša ekipa je v trinajstih delovnih dneh pregledala preko 500 objektov v družbeni in privatni lasti. Delo je bilo zelo težko, ker smo delali na hribovitem področu in je bilo treba hoditi do posameznih hiš tudi celo uro. Poleg tega je prve dni deževalo, kasneje pa je bila precejšna vročina. Delovni dan se je pričel ob 7,00 uri končal pa ob 20,00 uri ali pa še kasneje, ko smo pisali dnevna poročila. Ob koncu našega dela so nam na občini izrekli pohvalo za strokovno in prizadevno delo. Na dan praznika, 1. maja smo si ogledali kraje v črnogorskem primorju, kjer smo šele videli, kakšne posledice je pustil za seboj potres. Sama mesta, posebno stari deli mest v Ulcinju, Baru, Budvi in Kotorju so popolnoma porušena, veliko hotelov je porušenih, oziroma močno poškodovanih. Industrijski objekti (luka Bar, obala v Kotorju, ladjedelnice) so močno poškodovani, ravno tako kot ceste in železnica. Samo škodo pa je praktično nemogoče oceniti. V soboto 12. maja smo v Danilov-gradu ob 4,30 zjutraj občutili močan potres (VII. stopnje po Mercalliju), kar nam je dalo še dodaten pospešek pri vrnitvi domov. V naslednjih dneh nas je zamenjala nova ekipa iz Gradisa. ŠINK MATEVŽ Stara in nova hiša v Ulcinju po potresu [ Izključitev iz ZK: zadnji ukrep — ponavadi prvi , »Mi izključujemo iz ZK tiste, ki aiso v redu, vi pa nam jih vračate.« ^a stavek je nabolj pogosta reakcija ^snovnih organizacij kadar statutarna komisija, pa naj bo to občin-?ha, republiška ali na zveznem nivoja. spremeni neko odločitev o izk-Jučitvi. S takim pogostim očitanjem rili jo v OOZK reči: Mi najbolj Venio, kakšne je kdo; vi s strani ste v z,rioti. Vendar pa življenje ne samo e?krat ponuja primerne, da večkrat n' govora o načelnosti osnovne organizacije (seveda največkrat nje-^ega sekretariata) niti da so tisti »od u°aj« v zmoti, kadar posumijo v Opravičenost izključitve. Včasih so v akem reagiranju poskusi, da se za-*rjje nepravilnost odločitve, da se Primer »zadrži v hiši«, pa tudi ranjena samoljublja posameznikov, 0rmalnih ali neformalnih skupin, ki s° problem razčiščevale. , Na zadnjem sestanku statutarne *°rnisije ZKJ je prikazan tudi ta Pfecej nelogičen primer: Osnovna °rganizacija noče niti slišati, da bi se činska ali neka druga statutarna komisija razveljavila odločitev o ozk-Ijučitvi; Vendar pa je pripravljena, da izklučenega ponovno sprejme v ZK — če vloži prošnjo. Nič manj absurdno je stališče, zavzeto v nekem drugem primeru: »Kako ga naj sedaj sprejmemo nazak v partijo, ko pa ta že eta živi izven partijsko življenje.« Toda to so tista leta, ki so minila v poskusih izključenega, da od ene do druge statutarne komisije s pritožbami dokaže, da izključitev ni zaslužil. Ta dva reagiranja v osnovnih organizacijah, pa četudi je izključeni zaslužil tak ukrep, dajo slutiti odnos, ki ne odgovarja popolnoma tovarištvu in humanizmu, ki ga je v lastni sredini Zveza komunistov vedno negovala. Pa še nekaj ni v skladu s takimi postopki izven par- tijskih odnosov: med tridestetimi slučaji izključenih o katerih je na zadnji seji razpravljala statutarna komisija ZKJ, ni bilo niti enega v katerem bi ukrepali s postopnim disci-plinkim ukrepom: s kritiko, opominom, zadnjim opominom. Pokazalo se je, da se ponavadi zatečejo k zadnji meri, ki jo statut predvideva — k izključitvi — kot prvi. Odkod tako lahko izključevanje — pogosto z enoglasno odločitvijo Osnovne organizacje — in tako redki primeri drugih ukrepov? Če govorimo o čistoči, trdnosti Osnovne organizacije, kako bi potem tolmačili v njih take postopke? Ali pa se mogoče odsotne navade, da se komusniti znajo kritizirati in kaznovati, pa da vendar postanejo tovariši, sodelavci, soborci? Kolektivno delo, odločanje in kolektivno odgovornost so vrednote, za katere se je tovriš Tito tudi v zadnjih govorih močno zavzel in ni samo naloga za forume, kakor se ponekod ozko razume ampak tudi za osnoven organizacije. Lahko bi rekli, da tudi v forumoj ne bodo zaživele, če se ne bomo naučili v tem duhu živeti tudi v osnovnih organizacijah. Kritika — odkrita in tovariška je sestavni del te atmosfere, ki jo želimo ustvariti. Zato so tudi predvidene statutarne nere kritike, opomina in zadnjega opomina. »Preskakovati« jih in preiti takoj na izključitev nam prej dokazuje slabosti vsakodnevnega delovanja organizacije, kot pa njeno čistost in trdnost. V. S. . --------------------------------------------1 X GRADISOV VESTNIK Izdaja organizacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja Gradis v Ljubljani. I Izhaja mesečno v 9000 izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Franjo Štromajer, Ivanka Pogačnik, Vinko Damjan, Štefan Žemva, Vinko Koleto in Nada Muminovič. Glavni in odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični irednik: Matija Krnc. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: GIF Gradis Ljubljana, Šmartin-*a 134 a. SKUPINSKA SUKA NAŠEGA GRADBENIKA X__________________________________ V primerjavi z drugimi vejami gospodarstva kaže gradbena stroka neke izrazite specifičnosti. Podmladek novih gradbenikov na nivoju tehnika in inženirja je še izrazito slovenski, kvalificirani kadri pa so pretežno prišli iz drugih republik, ozki profili in nekvalificirani delavci pa so skoro izključno neslovenski. V gradbeni šoli Ivana Kavčiča v Ljubljani je v zidarskih in tesarskih razredih 65 % učencev iz drugih republik, v delovodski šoli na Gradbeni srednji šoli jih je še vedno 58 %. Tako kot v drugih razvitejših deželah se čuti tudi pri nas huda deficitarnost pri delih v neposredni gradbeni proizvodnji. Za lopatanje je malo interesov, za risanje načrtov precej več. Naš gradbenik, delavec »iz neposredne proizvodnje«, prihaja skoro zakonito iz tistih krajev, kjer je veliko ust in premalo dela zanje, iz razmer, ki otroku ne dopuščajo, da bi izkoristil izobraževalne možnosti, ki jih družba odpira in si poklica praktično ne more izbirati po svojih željah. In gradbeništvo je lačno delavcev, potrebuje vedno več rok. Zanimalo nas je, kako se počuti naš gradbinec, kaj misli, kaj si želi, kaj sodi o delu in okolju. V anketo smo lahko zajeli 148 učencev, večinoma izučenih zidarjev, tesarjev in nekaj jih je tudi iz ostalih gradbenih poklicev. Poprečna starost 29 let, vsi seveda moškega spola. Vzorec je po številu in kvalifikaciji še dovolj reprezentativen za gradbeni sektor, manj pa seveda za širšo populacijo naše družbene sredine. V naši anketi, izvedeni novembra 1978, je 40 % učencev GDŠ na GSŠ v Ljubljani izjavilo, da so se odločili za gradbeni poklic na lastno željo, 42 % le deloma in le 8 % jih pravi, da so zašli v gradbeništvo proti svoji volji. Z delom v svoji stroki so še kar zadovoljni, saj je le dobra tretjina oziroma natanko 35 % takih, ki b hoteli zamenjati stroko, 46% jih namerava ostati in 19 % je takih, k bi morebiti zajadrali tudi kam drugam, če bi se jim ponudila ugodnejša priložnost. Na vprašanje, če bi želeli isti poklic tudi svojemu otroku, so odgovori vsaj na videz manj spodbudni. Komaj vsak dvajseti bi želel tudi sinu gradbeniški poklic, 82 % pa ne in 13% je tistih, ki nimajo trdnejšega stališča niti v enem niti v drugem smislu. Ti rezultati razočarajo, vsaj če jih gledamo kot suhe številke. Pomenili bi lahko, da naš gradbenik občuti v svojem poklicu toliko senčnih strani, da bi pred njimi rad zavaroval vsaj svojega otroka. Nezadovoljstvo pa vendar nima take ostrine, kot bi človek sklepal na prvi pogled, saj najdemo podobne, če ne že kar identične rezultate tudi pri anketah v drugih strokah (gostin- stvo, prosveta, zdravstvo, trgovinski F delavci itd.). Človek bi pač rad bil tisto, kar ni, živel tam, kjer ne živi, opravljal tisto delo, ki ga drugi. Pri spogledovanju z navidezno boljšo usodo sočloveka gleda vedno le lepše strani, slabših pa ne vidi ali ne more videti. Otroku se zdi sosedov kruh boljši kot domač. Simpatični poklici Vrstni red poklicev na lestvici privlačnosti je vsekakor izrazito odvisen od časa in prostora, zelo močno vlogo imajo seveda tudi dejavniki biološkega značaja (starost, spol) in konjunkturnost, možnost dobrega zaslužka. Izbira poklica pa kljub temu ni vedno v skladu z ugledom stroke. Duhovniški poklic je, recimo, pri nas pred vojno še visoko kotiral, danes se v naših anektah niti ne pojavlja več. V Avstriji uživa še vedno velik ugled, pa se zanj vendarle mladina odloča v vedno manjšem številu, nekaj podobnega se dogaja v Švici, Vel. Britaniji, Španiji ipd. Želje se v življenju večinoma ne ujemajo preveč z realizmom dejanske izbire. Kateri poklici uživajo največ simpatij pri naših delavcih? (Razvrstitev po številu glsov) 26 zdravnik 21 pilot 18 šofer 14 profesor 13 elektrikar, mehanik 12 trgovec 11 gradbeni tehnik, trg. potnik, finomehanik, filmski igralec 10 oficir, arhitekt 9 novinar, gradb. inženir 8 zidar, tehnik, TV mehanik, gostinec, urar 7 turistični vodnik 6 glasbenik, gradb. delovodja 5 strojnik, avtoelektrikar, toplovodni inštalater, tesar 4 miličnik, avtoklepar, učitelj, direktor Po tri glasove so dobili: receptor, gozdar, frizer, slikar, kmet, uradnik, mizar, pravnik, vzgojitelj, kovač. Po dva glasova so prisodili poklicem: ekonomist, nogometaš, prodajalec, telesnovzgojni učitelj, elek-, troinženir, maneken, fotograf, kuhar, stevard, geometer, krojač, sodnik, odvetnik, mesar, kriminalist, vzgojitelj, socialni delavec, ključavničar, vodja gradbišča, skladiščnik, knjigovodja. Po en glas je padel v glasovalno skrinjico za poklice: norm ir ec, orodjar, rezkar, kapitan, strojevodja, pečar, raziskovalec, biolog, svetovalec, mornar, napovedovalec, spre-: vodnik, prometni tehnik, kulturni | delavec, opaževalec, betoner, znanstvenik, vrtnar, psiholog, politik, košarkar, skladiščnik, poštar, fotore-1 porter, komentator, aranžer, preva- j jalec, nogometni trener, baletnik, zgodovinar, arheolog, svetovalec, nogometni selektor, kontrolor, vzdrževalec, fitopatolog, izdelovalec filigrana, parketar, speleolog, risar, laborant, tehnolog, elektronik, čevljar, pek, pisatelj. Najmanj všečni poklici Vrstni red je spet po številu glasov 47 dimnikar 36 rudar 30 šofer 26 zidar, miličnik 22 natakar, snažilka 20 cestar 16 gradbeni delavec 13 tesar, delavec 10 zdravnik 9 mesar 8 kuhar 7 avtomehanik, čevljar 6 učitelj, krojač, trgovec, mehanik 5 pleskar, oficir, poštar 4 mizar, pek, železokrivec, kurjač. Po tri negativne glasove so dobili poklici: klepar, železar, kovač, varilec, sprevodnik, strugar, po dva glasova: sodnik, pravnik, izolater, ključavničar, gostilničar, grobar, frizer, uradnik, mornar. S po enim glasom so se znašli v črni skmjici: advokat, livar, pečar, parketar, inženir, strojnik, trgovski potnik, asfalter, konjederec, avtoličar, dirigent, cerkovnik, izterjevalec, pilot, ginekolog, paznik, monter, keramik, avtomehanik, vzgojitelj, zdravstveni delavec, stevard, katehet, kmet, mlinar, reševalec, zobozdravnik, živinozdravnik, profesor, kolar, steklopihalec, delavec ob tekočem traku, krovec, mehanik, tapetnik, blagajnik. Vsak anketirani delovodec je imel možnost, da vpiše po prosti izbiri tri poklice, ki so mu najbolj všeč, in tri, ki so mu najmanj. Anketa je vila izvedena v pismeni obliki, brez omejitve časa, vendar ob nasvetu, naj vpišejo nasvet po spontanem občutku, brez posebnega premišljanja. Paleta všečnih poklicev je zajela 111 vrst zaposlitve, na nasprotni, nesimpatični strani pa le 82. Od 421 glasov na pozitivni strani lestvice jih je le dobra tretjina ali 152 za ročne poklice in še to skoro izključno za tako imenovane konjunkturne poklice, ki dopuščajo dober zaslužek. Na spodnji, negativni strani lestvice je bilo skupaj oddanih 443 glasov, vendar najdemo med njimi le 52 za poklice, ki niso zvezani prvenstveno s fizičnim delom. Ta polarizacija je presenetljiva posebno v nekaterih primerih. Šoferski poklic se znajde na tretjem mestu lestvice privlačnih poklicev in prav tako na tretjem med tistimi, ki so najmanj zaželeni. Eni ga kujejo v nebo, ker je po njihovem najbrž zelo dinamičen, sodoben, odpira vsakovrstne možnosti, drugi pa najdejo v njem le senčne strani: nevarnost, n redno življenje ipd. . Za poklicno vojaško kariero J glasovalo 10 delovodcev, med nji en sam Slovenec, proti njej pe* a ketirancev, sami Slovenci. To lahko potrjevalo domnevao, da 8v jaški boben« Slovencem ni najljuD . glasba. Zdravnik uživa očitno n* pri naših delovodcih največji ugie-saj stoji na prvem mestu med vs nimi poklici, hkrati pa najdemo8 pino spet 14 ljudi, ki se ne bi odio za »bele halje«. Kdo je tvoj vzornik 7 Človek si izbira vzornika predvsem v mladih letih, ko os ^ nostno še ni prav stabiliziran, k »išče svoj jaz«, svoj » biti«, kot izrazil heideggerjevec, ko hoče PX stati podoben oboževanemu jun iz pustolovske povesti, s filn^sK B platna, z zaslona, z zmagoval n s odra na mednarodnem šport prvenstvu. Ko človek °draSt® nj nastniški dobi, mu vzornik P01" -bolj človeka, ki ga spoštuje. In v jj smislu moramo najbrž razumeti odgovore naših delovodcev na zg nje vprašanje. Možen je bil samo ^ odgovor, v anketo je bilo zajetih respondentov. 18 jih je izjavilo, da nimajoh°b®a nega vzronika. Trije so navedli gradbišča, eden direktorja, vse t najbrž konkretne, čeprav neim vaneosebe. Nekateri navajajo5 poklic ali značajsko lastnost (3 8 sovi za znanstvenika, 2 za zdravi . po eden soseda in arhitekta, pte vzornik vsak pošten sodela dvema iskren človek, po .e ji ustvarjalec, pošten vodja, Pr,Ja dober strokovnjak). Izmed konkretnih osebnosti J dobil daleč najvišje število g j, predsednik Tito (71), vsi drugi se skajo daleč zadaj. Po Štiri g a y6 Nikola Tesla in Napoleon, 2 gla oče, po dva glasova Mate ?ar ° Ljn veda še preji izgubljenim dvob°J z Johnsonom na Siciliji), M-Ce » B. Kidrič. Po en glas so dobili r ■» j šeren, S. Gregorčič, G. K°va^aj Ampak če drugega ne, nam malo odstre zastor v miselnos ’ r j„ čutje in stališča našega gradb’ ^ so zato rezultati vsaj zanimivi-ne koristni. MIRKO HROV'' nekaj časa je od tega, ko sem hotel nekaj napisati o Jožetu, pa sem stalno pomislil, češ saj ga tako vsi poznajo. Ne samo Gradisove! v Mariboru ampak povsod po Sloveniji, kjer je Gradis doma. Jože Postružnik je za volanom službenih avtomobilov že polnih 27 let. O tem in onem mi je pripovedoval marsikaj zanimivega. Ko ga zjutraj gledam kako udobno sedi v novem CX 2000, se mi zatre-n.utek zazdi, da je to tisti »pravi poklic«. Lepo sediš, pritiskaš na plin, go-r,vo plačuješ z boni, torej kaj hočeš še lepšega? Vsega tega Jože tudi ne zanika. Toda to je baje samo ena stran medalje. Kai pa druga? To vsi vidite, če bi pa vi po cele dneve presedeli v avtu, bi drugače govorni. »No ja*, takoj popravi, »V tem avtomobilu je res sedaj udobneje kot včasih pred leti v »Olimpiji«. , »Stalno si na cesti v dežju ali vročini, včasih tudi po cel dan. Na cel dan SlCer nevozim, pa zato izkoristim čas, da očistim avto ter pogledam to in ?.n° pri motorju«. To mu verjamem, vsi ki ga poznamo vemo, kako se je Un se še) blešči stari mercedes katerega je vozil preden ni presedlal na citroena CX. Ko omenim mercedes se mu usta kar razširijo v nasmeh. »To je avto, če bi samo od mene bila odvisna izbira, nebi okleval. Mer-Cedes, ne zato, da bi bil »nobel«, siguren in varen je, da je kaj«. Y svojih 27 letih kar sedi za volanom ni imel Jože še nobene nesreče po Svoji krivdi. Pa še to so bile manjše. Povprašam ga, kako je informiran o delu in važnejših dogodkih v Gra-1SU> ko je stalno na poti? »No zapisnike na oglasni deski redno prebiram, če le morem. Sem tudi !la zboru delovnih ljudi, pa časopis preberem od prve do zadnje strani, tako da lahko rečem, da sem seznanjen z vsemi stvarmi v podjetju«. »Gradisov vestnik, kako se mi zdi?« »No še kar. Ta »šekar« se mi ni zdel ravno Odločen. Pa nisem hotel več Vrtati v njega. Raje sem ga povprašal po kakšnem doživetju med potjo. »Teh je tudi bilo veliko. Smešnih in manj smešnih. Kar ni in ni mogel z besedo na dan, čeprav sem po njegovem nasmehu slutil, da bo zdaj, zdaj katero povedal. Pa ni. Nič zato. Če so že bile, so se vse na koncu srečno °nčale. To je pa tudi nekaj. Hobi? »Rad kegljam, pa tudi na smuči še stopim, čeprav bolj poredko. 4a rekreacijo«. Tak je naš Jože. Vozi že 27 let previdno in počasi. Tako je tudi prav, saj rugače nebi prevozil že polnih milijon kilometrov. \___Ta srečno vožnjo, Jože! ŠTROF V 27 letih — milijon kilometrov Rušenje s fanfarami So q ^tkim kulturnim programom 14 e y tQrek 19. junija, natanko ob čelflUr! zvokih fanfat uradno prislov i3 na obnovi in dograditvi MaJk 683 oarodnega gledališča v bor,'x°ru" Na ta trenutek so v Mari-čakali dolgih 60 let. leti=La stavba še iz prejšnjega stopo!! bo predvidoma do leta 1986 iZra,em obnovljena. Po dosedanjih 150 Un,‘- bodo dela veljala okoli od«!)111^okoj. Rodil se je 16. em ^re,zal — ne na enem ne na p°l P°'iu tekmovanj. Pri športu yfča J znanja res potrebna tudi Pa bi v proizvodnih a10 Vel, " morali pokazati, ko-"®vanie ,^ad's- Ali pa je to tek-‘disa tU(^‘ °draz usposobljenosti ie n Za ta*v, vi ,e Požarno nevarnih materia- Sanacija terena je . pod' aZu.. az tomobili.« „ pavliH Metka Stupnikar Božo Berend BIŠKOP Josip, GE Maribor: »Sem učenec in bom v poletnih mesecih na praksi, tako da od pravega 5 Alojz Kobal Kako mamo organiziran letni otkih delavcev GIPGradte "*an' **an^ar 'n glavna kuharica Ivanka Kranjčič s sodelavci v po- em domu Poreč darri^de na s*<*ePe odbora za stan-van;Jn ^kreacijo se je sezona leto-in Počitniških domovih Poreč l97q ^ran pričela z 10. junijem n0vi,Počitniški dom na Pohorju Sn 6 preko celega leta. prejete so bili tudi cene dnev- družin i.^ ^*ane kolektiva z ožjimi učen,-sk™' člani, upokojence in otrok! ,Gradisa 100 dinarjev. Za 80 h;„ . vključno 10 leta starosti gos.te Je bila določena (otroci o ki znašajo v vseh treh sSaj 2lo?r-x’xAnkfan’Pohorje) sane in ležišč in glede na razpi- nevne izmene od 10. junija dd 18. septembra 1979 bi bilo po teoretičnem izračunu možno zadostiti željam vseh prijavljenih (cca 2100 osebam). Vendar temu ni tako. Iz večletne prakse, ki se je potrdila tudi v letošnji sezoni je razvidno, da večina prijavljenih želi letovati v izmenah meseca julija in prvi polovici avgusta. Vsled navedenega so nujne predlagane razporeditve in uveljavljanje kriterijev, ki dajejo prednost družinam s šolo obveznimi otroci, planiranimi dopusti glede na delovne zadolžitve in zamenjave nadalje kriteriji, ki delajo prednost družinam fizičnih delavcev in upoštevanje zdravstvenih in socialnih indikacij. Na osnovi tako predlaganih prerazporeditev je bilo naknadno zagotovljeno letovanje 123 družinam. Nadaljnja skrb članov odbora za standard in rekreacijo, ki jih vodi predsednik Z rim Viljem iz TOZD GE Jesenice je skupno s pristojnimi strokovnimi službami zagotoviti ustrezen kader ter opremljenost in urejenost počitniških domov in čim uspešnejše poslovanje z edinim ciljem, da se zagotovi članom kolek- Osebje počitniškega doma Ankaran z glavnim kuharjem Tonijem Tomažičem in upravnikom Maksom Kuclerjem tiva z družinami prijeten odmor. Pri zagotovitvi ustreznih kadrov naj bi veljalo načelo, da 2/3 potrebnih kadrov zagotove TOZD GIP Gradis, ki imajo organizirane obratne prehrane na večjih gradbiščih ali v samskih domovih. Praksa pa je tudi v letošnjem letu pokazala neupoštevanje tega načela saj sta se potrebam odzvali le TOZD N. G. Maribor in GE Maribor iz katerih sta bila prerazporejena upravnik za počitniški dom Poreč in glavni kuhar za počitniški dom Ankaran ter celotni kader počitniškega doma na Pohorju. Kadrovski službi je uspelo pridobiti ves ostali potrebni kader izven kolektiva na osnovi izvršenih objav. Pri izbiri kadra se smatra, da smo imeli srečo saj so se gostje dosedanjih dveh izmen glede prehrane, postrežbe in urejenosti v domovih izrazili samo pohvalno. Glede urejenosti počitniških domov je povdariti veliko skrb in napore, ki so jih vložili delavci GE Maribor pri obnovitvi doma na Pohorju. Bivalne hišice počitniškega doma Ankaran so bile tik pred sezono be- ljene. Urejen je vrt z nasadi in očiščena plaža. Razveseljico je, da se je uredil športni prostor za odbojko in balinišče, usposobilo kegljišče in nabavilo mizi za namizni tenis. Počitniški dom v Poreču je sprejel prve goste brez večjih sprememb v urejenosti bivalnih prostorov, kuhinje z jedilnico in skupnih prostorov. Za prihodnjo sezono se predvideva obnova fasade in strehe. Vzorno pa je urejen in vzdrževan vrt v katerem se gostje radi zadržujejo pretežno preko celega dne. Tako smo v skopih obrisih opisali pogoje in ukrepe za zagotovitev organiziranega letnega oddiha članov kolektiva Gradis v lastnih počitniških domovih. Zavedamo se, da so obstoječe kapacitete počitniških domov za osem tisoč članski kolektiv premajhne in tako naj bi bil naš cilj vzdrževanja in ohranjanja obstoječih kapacitet iskati rešitev tudi v zagotovitvi novih. Korak naprej v teh načrtih je odločitev za gradnjo novega počitniškega doma v Bio-gradu. O realizaciji zastavljenega bomo poročali prihodnjič. n, j_ JK ^ <<>iiivllC UU 1U. JliniJd »JvHl, SC Za^UlUVI UldUUIU HU1CK” AlIKal dll oU U11C lllv pi vU ScZUilU UC“ Ltuillu pui UV«U pi IIIVIUIIJIV. ^ _ J e * slavnostne otvoritve novih prostorov PB Ljubljana : *e,aV)Ku0 V sv°i' srcdi toplo pozdravili svojega nekdanjega sodelavca Jo- Trije Gradisove!: direktor TOZD GE Ljubljana-oklica Jože Zajc, bivši »ge- a neralni« Hugo Keržan in gostitelj direktor TOZD PB Ljubljana Boris Vede C ' , ŽIVLJENJE IN DELO NA DVOMESEČNEM Ker marsikdo ni zadosti in pravilno obveščen o tem, kaj smo delali dva meseca na političnem tečaju zveze sindikatov in zveze socialistične mladine Slovenije v času od 19. .3. do 26. 5. 1979 želim o tem na kratko sporočiti naslednje: Že šeste leto redno poteka sistematično usposabljanje sindikalnih mladinskih samoupravnih aktivistov v centru za druženo izobraževanje pri RS ZSS in RK ZSMS. Doslej je politično šolo uspešno končalo 18 generacij s cca 900 mladih delavk in delavcev, ki so je domala vsi vrnili na svoja delovna me- Delovna organizacija Skupnih služb je v letošnjem letu s Piavo laguno v Poreču sklenila pogodbo za bivanje svojih delavcev v Zeleni laguni — »Delfin« — v svrho preventivnega zdravljenja. V maju smo bili kot prvi napoteni na preventivni oddih trije delavci skupnih služb. Obvestilo o izboru nas je vse zelo razveselilo in tudi presenetilo. Odpotovali smo Odpotovali smo z avtobusom v četrtek 10. maja in prispeli v Zeleno laguno zvečer. Razmestitev v hotelu nam je ustrezala. Vseh 10 dni smo imeli tudi lepo sončno vreme. Naslednji dan bivanja je bil bbve-zen zdravniški pregled, nato nas je prevzel vaditelj tov. Vlado. Priključil nas je skupini od Javnih skladišč tako, da nas je bilo skupaj 10. Dnevno smo se udeleževali raznih športnih panog in to 2 1/2 uri dopoldne in pravtako popoldne. Te panoge so bile: kolesarjenjem peš hoja, veslanje, keglanje, balinanje, ping-pong, streljanje, mini golf in picado. Plavanje v notranjem bazenu smo si omislili sami, kolikor nam je dopuščal čas, dokler je bila voda v bazenu ogrevana. Vse gornje panoge so bile na vrsti po 2x tako, da smo lahko tudi laiki razumeli način igre. .Ob zaključku vadb nam je Športno rekreativni center PLAVA LAGUNA podelil priznanja — plakete za udeležbo in plasiranje v nekaterih od panog, kar nam je bilo v veliko veselje. Preživljali smo res čudovite dneve oddiha, bili «mo sproščeni in zadovoljni. Za ves program je poskrbel naš vaditelj tov. Vlado in tako smo bili povsem zaposleni. Zvečer po večerji pa smo lahko šli na sprehode in ogled bližnje okolice. Za zabavo je v sta gotovo še bolj usposobljeni za politično dejavnost v kolektivu svojih delavcev. Program politične šole obsega naslednja timska področja: 1. Samoupravljanje, ki vsebuje sodobno zgodovino delavskega gibanja, marksistično sociologijo in temelje marksizma. Težišče je na razvoju samoupravljanja v SFRJ ter na problemih in nalogah samoupravljanja v smislu ustave, zakona o združenem delu in dokumentov političnih organizacij. Iz tega področja opravimo slušatelji 4 — 6 samostojnih seminarskih nalog, katerih hotelski kavarni poskrbel zabavni ansambel. Obiskali smo tudi hotelsko pivnico, kjer je igral ansambel za ples. S hrano in strežbo smo bili zelo zadovoljni. Udeležili smo se tudi izleta z ladjo v Limski kanal. Zaradi 2-ume nevihte, ki nas je zajela med plovbo, pa se na žalost nismo ustavili v Vrsarju, kjer je bil predviden ogled mesta. Hitro, kar prehitro je minilo teh 10 dni in zadnji dan smo zopet imeli zaključni zdravniški pregled. Pri prvem in zaključnem zdravniškem pregledu smo izpolnili po 2. anketna lista z opisom svoje bolezni, osebnih podatkov in počutja po opravljeni terapiji. V nedeljo 20. maja po kosilu smo odpotovali domov. Naši vtisi so nepozabni. Edini smo si, da nam je bil tak in ta oddih najlepši dopust, kar smo jih dosedaj preživeli. Mnogo nam pomeni, da smo bili deležni preventivnega oddiha in zato se zahvaljujemo vsem, ki so nam to omogočili, predvsem kadrovsko-socialni službi in pa sindikatu, ki je namenil za tak oddih finančna sredstva. Nobeden od nas treh si sam ne bi mogel privoščiti tako učinkovitega oddiha, ker so stroški preveliki za naše žepe. Pozdravljamo tak način za delavce in bomo veseli, da bi preventivni oddih koristili še naslednja leta, kar brez dvoma doprinese k počutju in delovni zmogljivosti posameznega udeleženca. Se enkrat vsem prisrčna hvala! ZUPAN ZDRAVKO ŽNIDARŠIČ FELIKS ŠELIH MARICA osnova je naša lastna samoupravna praksa. 2. Drugo področje našega usposabljanja je gospodarjenje v temeljni organizaciji združenega dela DO in,materialni proizvodnji kot celoti. Ta tematika obsega osnove marksistične politične ekonomije, družbenoekonomski sistem SFRJ in SRS, družbenoekonomski odnosi v TOŽD, samoupravno sporazumevanje, planiranje, organizacija in vodenje proizvodnega procesa do podrobnih analiz in primerov pridobivanja dohodka, delitev dohodka iz čistega dohodka in merilih in kriterijih za delitev sredstev za osebne dohodke. O dohodkovnih odnosih smo se podrobno seznanili s primerom železarne na Jesenicah, kjer nam je ing. Valentin Črv nadrobno obrazložil celoten sistem železarne na primerih 26 obrazcev. S tega področja opravimo 5 — 7 samostojnih seminarskih sil (družbenopolitičnih) organizacij pri uresničevanju samoupravnih družbenih odnosov v združnem delu. Pri teni smo obravnavali subjektivne sile in spoznavamo cjialektično metodo, vsako politično organizacijo posebej: ZKS, SZDL, ZSMS in druge, posebej pa ob vsaki temi (in samostojno) podrobneje obravnavamo mesto, vlogo in naloge zveze sindikatov od člana sindikalne skupine do občinskega in republiškega nivoja. V tem sklepu smo podrobno obravnavali metode in oblike političnega dela v celoti in se posebej sindikatov in drugih DPO. Večja skrb se posveča pripravam in vodenju sestankov ter drugih oblik kolektivnega odločanja, komuniciranja in vplivanja. To temo smo obravnavali z zelo praktičnimi in uporabnin)! primeri. 4. Četrto področje so teme in gradiva o sodobnih problemih človeka kot osebnosti, subjekta družbenega bitja in upravljalca. V tem obsegu obravnavamo psihologijo osebnosti, probleme alie-nacije, vprašanje osebne odgovornosti, sodobnih interakcij sodobnega izobraževanja, konfliktov, razvitosti oziroma nerazvitosti sodobnega sveta, aktualnih mednarodnih političnih dogodkov, probleme energije, inovacij, neuvrščenosti in druga aktualna vprašanja socializma kot svetovnega procesa. 5. Peto področje so bila naša srečanja in razgovori ter izmenjava samoupravi jalskih in političnih izkušenj z delavci delovnih organizacij in Preventivni oddih v Poreču ^ sicer Beti Metlika, rudnik Kam*?'. f*'rnompl i tTOOVSkO J rica Črnomelj, trgovsko P° J®,e. Murka Lesce, Planika Kranj, iviurita Lesce, riaiima nj. žarna Jesenice. Nadaljesm0 ve. zirali obiske vodstva občinski . tov ZS Kranj in Črnomelj. N p teh razgovorih oziroma sre Jjo 1 i obravnavali zlasti nas i teh smo tematiko: .. n,ea- 1 — delovanje samoupravnih ^u. < nov od samoupavne delovne i pine do zbora delavcev . g. — kako deluje sindikat v ,fl£ i nem delu. Delovanje sin i nem oeiu. ueiovaujt skupine, IO OO ZS, konference. ZS, kdaj in kako sindikati sp J kegljanje in stre-e" dve set' V letošnjem letu smo dobili kf»r.i vfJ21 Za treninge na Gradisovem 1 n 8.HŠČU. strelci pa so'dobili dve ■)° ditr!.^uški in sc tudi priključili Gra-1 strelski družini. Skratka, ivn'10* re*at*vno dobro izkoriščajo J Pr°sti čas, seveda večji del pod Zal °m ^gojitelja — mentorja. , včTc k moram° priznati, da nam je n nino'" ze*° težko organizirati tre-^ ‘grilč VS*C<^ P°manjkanja ustreznih l in košarka' Pridnl‘i .učenc' $e tudi poslužujejo sic,. D ]ene dvorane na Taboru in Pred ®nkrat tedensko. Vendar tu gre s0 hr.iSC,m Za razne vaje in veščine, ki V t kondicijskega značaja, na WniuU,Š,0lskega leta 1978-79 so n, stij0 ,k> kljub težavam, ki nas pe-reznit . e8*' nekaj vidnih športnih pub,ivatov- V počasititev Dneva re-niedrt 6 Je naš D°m bi lpobudnik za beni-^^ko tekmovanje med grad- \ igrit* Vs ed pomanjkanja ustreznih 'r jo ^Posebno za nogomet, rokomet lofr nah; 1 d°mov' v naslednjih discipli-tenisin ' nogomet, šah, namizni njUsn s*fe|janje. Na tem tekmova-v vseh IT u^enc' osvojili prva mesta $e jjm d,sc'plinah razen šaha. Trud »a sedai, Je Poplačal tako, da imajo NamiVSVOji vitrini tri diplome več. tieddpl? ,tenisači so sodelovali na ske reo™S^Cm tekmovanju ljubljan-Tf tem so'Je m osv°j*li drugo mesto. S id Pa ren,!Lv»8°tovili pravico nastopa ttiznem ° *^em tekmovanju v na-id Poboti v‘enisU> k* J6 bilo v Murski 1;; dobiij L- er so osvojili peto mesto in gl Vanje pistneno priznanje za sodelo- P°rtne ekipe Doma vsako leto nastopajo na MŠIG v vseh panogah. Letos so zasedli sedmo mesto v skupni uvrstitvi, kar je z ozirom na možnosti dokaj zadovoljivo. Vendar pri sestavljanju ekip prihaja do težav. Nekateri učenci bi radi nastopili za »svoj« TOZD. Vendar naj nam bo vsem jasno, da so učenci v Domu organizirani v OOZSM in ker so to mladinske športne igre, kjer mladinci zastopajo predvsem »svojo« OOZSM. Ko pa Dom formira vse ekipe pa nimamo nič proti, če se od ostalih učencev kdo želi vključiti v katerokoli športno panogo v »svojem« TOZD. Takšen je bil tudi sklep na Mladinski konferenci Gradisa v mesecu aprilu tega leta. Poleg teh športnih dejavnosti se učenci še vključujejo v razne klube izven Doma. To so na primer karate klubi, dviganje uteži, rokometni klubi itd. Da pa ne bi vse skupaj temeljilo samo na športni dejavnosti, smo 9. maja 1978. leta v Domu ustanovili četo Zveze tabornikov, ki so jo člani poimenovali »četaPuščavniki« in se priključili Odredu »Črni Mrav« v KS Nove Jarše. V Domu smo tudi ustanovili Aktiv PZS in radioamaterski krožek. Vendar bom v nadaljevanju skušal prikazati namen, delo in uspehe čete ZT. Namen ustanovitve ZT čete Puščav-niki je bil, vključiti učence v tako vrsto dejavnosti, kjer bodo spoznali osnovne prvine, v tem primeru taborniške, kiso zlasti pomembne za družbeno zaščito oz. samozaščito. Te pa so prva pomoč, znamenja v sili, potni znaki, topografski znaki, semafor, morseovi znaki, postavljanje š šotora, orientacijski pohodi s pomočjo kompasa, streljanje z lokom itd. Pri ustanovitvi čete je bilo samo 15 učencev članov ZT, sedaj jih je že 27 in skušali bomo pritegniti čimveč učencev v tako pomembno organizacijo kot je Zveza tabornikov Slovenije. V času od ustanovitve do danes so se člani udeležili v več akcijah, ki jih je organiziral Odred ali pa četa sama. Udeležili so se na pohodu II. grupe odredov na Janče 78 in Janče 79, prisostvovali so na osrednji proslavi v Dražgošah. Organizirali so samostojni pohod na Janče v odre-dovo kočo, kjer so ostali dva dni. Tam so se urili v postavljanju šotorov, znake z zastavicami in orientacijo. Ob Dnevu mrtvih so se člani udeležili komemorativne svečanosti na Urhu. zirali orientacijsko tekmovanje. Vrh vsega pa je bil taborni ogenj, ob katerem ni manjkalo zabave in revolucionarnih pesmi, s spremljavo harmonike. Vsako lete? Odred organizira novoletno čajanko s kulturno zabavnim programom. Na letošnji čajanki so bili tudi naši člani, ki so ob strani znanega pantomimika Andresa Valdesa prispevali nekaj zabavnih točk iz svojega repertoarja. Drugače pa se člani sestajajo enkrat tedensko oz. po potrebi na članskih sestankih v domski čitalnici, kjer predeljujejo teoretični del programa ZT SNlovenije. Ogled razstave fotografij in kolekcije, ki nam je prinesla prvo mesto in zlato plaketo Dva člana smo poslali na tečaj za vodnike, ki ga je Odred organiziral na Jezerskem. Večina članov se je udeležila osrednje proslave ob Dnevu tabornikov 22. aprilu, ki je bila v osnovni šoli v Štepanjskem naselju. Na tej proslavi so nekateri naši posamezni člani dobili pismena priznanja za uspešno delovanje v ZT Slovenije. Ko je bila organizirana očiščevalna akcija v občini Moste-Polje, ni manjkalo tudi naših članov ZT v tej humani akciji. Četa sama pa je spomladi organizirala temeljito očiščevalno akcijo okolice našega Doma in bližnje okolice. Člani so se tudi udeležili tradicionalnega pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«. Večji del članov se je aktivno udeležil vaj civilne zaščite v KS Stari Vodmat, ki so bile izvedene v okviru gesla »Nič nas ne sme presenetiti«. Za svojo aktivno udeležbo so bili celo pohvaljeni od strani organizatorja. Ob obletnici ustanovitve čete ZT v Domu so člani organizirali enod-; nevno taborjenje v KS Šmartno ob Savi. Postavili so dva šotora, ki jih ' TdCTdobijo pri Odredu, ter organi* Kot je že znano v Domu uspešno delujeta Dramski in Likovni krožek, ki pripravita ob Dnevu mrtvih, Dnevu republike, Novem letu, Prešernovem dnevu, Dnevu žena, Prvem maju in Dnevu mladosti kulturno zabavno prireditev. Ni prezreti tudi podatek, da smo v letošnjem letu v Dbmu organizirali fotokrožek, katerega se je udeležilo 14 učencev. Člani fotokrožka so svoja najboljša dela izlagali na 15. meddomski' razstavi fotografije, ka-, tere organizator je bil Aktiv vzgojiteljev ljubljanskih domov. Izložba je bila odprta od 4. do 8. junija 1979 v avli Kazine, Trg osvoboditve L Strokovna komisija je ocenila našo kolekcijo na temo »Domski vsakdan« za najboljšo in nam dodelila : zlato plaketo za osvojeno I. mesto. V sklepni besedi bi rad poudaril, da tudi v Domu pripravljamo nagrade, ki jih bomo podelili najboljšim učencem, ki so to zaslužili s svojim j delom in prispevki za lepše in boljše življenje. Učencem pa želimo tudi v bodoče čim več prijetnega in smotrnega koriščenja prostega časa, ki ga je kot vemo, čim dalj tem več. ■ p * TT.A V A VT MLADI GRADISOVEC • MLADI GRADISOVEC • MLADI GRADISOVEC • MLADI GRADISOVEC Življenje učencev v Gradisovem domu USPEHI IN TEŽAVE Zvezno srečanje počitničarjev v Kumrovcu Na izletu brez pesmi ne gre Čeprav še nimamo dokončnih analiz o poteku življenja in organiziranega dela naših učencev v iztekajočem se šolske letu 1978/79, pa vendarle lahko ugora ljamo, da je bilo — seveda v okviru danih možnosti — dokaj uspešno, pestro in vsebinsko bogato. S prihodom novega vzgojitelja smo uspeli ne samo razširiti delovanja učencev na nova področja, kot je n.pr. taborništvo in izletništvo, temveč tudi vključiti v razne dejavnostti vse učence. To je nedvomno vaš največji uspeh. Za velik uspeh smatramo tudi to, da smo skoraj v celoti realizirali malo-1 be, ki smo si jih ob začetku šolskega leta zadali, čeprav nismo mogli dobiti niti četrtino predvidenih sredstev za izvršitev teh nalog. Vprašanje, zakaj nismo mogli dobiti predvidenih sredstev za izvajanje preogramov našega dela, čeprav smo za nje pravočasno prosili, ob tej priložnosti sicer ne nameravamo postavljati na dnevni red, temveč se bomo zadovoljili le za ugotovitvijo, da nam je to pozvročilo v našem vzgojnem delu dosti težav. Naj navedemo le nekaj primerov. Da je lahko naša strelska ekipa trenirala in tekmovala na raznih meddomskoh tekmovanjih in mladinskih gradiso-vih igrah, so morali učenci kupiti mišk«* ™ svoi denar. Da ie dramska predvidene proslave in prireditve v domu, so morali učenci opremiti oder za svoj denar. Da je dramska sekcija našega doma lahko izvedla predvidene proslave in prireditve v domu, so morali učenci opremiti oder za svoj denar. Učenci našega doma si niso mogli organizirano ogledati jugoslovanskea filma Boško Buha zato, ker je bila odločitev o nabavi vstopnic za ta film prepuščena UO Centru za izobraževanje. a bo našo prošpnjo seveda obravnaval tedaj, ko o filmu ne bo več ne duha ne. Takšne in podobne stvari niso le povzročale težav pri realizaciji naših vzgojno izobraževalnih programov, temveč tudi dosti nejevolje tako med Vzgojitelji, kot tudi med učenci. Ob vsem tem se seveda poraja vrsta vprašanj, med katerimi bi želeli izpostaviti predvsem naslednja: kakšno mesto imajo domovi učencev v podjetju, kakšno vzgojno izobraževalno delo naj se v njih opravlja in kdo finansira sprejete vzgojno izobraževalne programe teh domov? Glede na deklarirane vzgojne in izobraževalne cilje naše družbe in glede na zahteve ter potrebe podjetja po družbeno osveščenih in razgledanih delavcih — samoupravljanih menimo, da se moralo ta. na tudi druca vnrašania v učencev čimprej razčistiti in pedagoškim delavcem v teh domovih omogočiti, da nemoteno opravljajo svoje poslanstvo. V Domu učencev Ljubljana, Kvedrova 19 sta v šolskem letu 1978/79 uspešno delovali obe organizaciji. Domska skupnost se je ukvarjala predvsem z notranjo preo-blematiko doma in skupaj z vžgoji-telji dokaj uspešno reševali razna vprašanja v zvezi s higieno, gospodarjenjem, medsebojnimi odnosti in učenjem. Zlasti pomembno je bilo delo komisije za učni uspeh. Ta je redno in dokaj vestno spremljala napredovanje učencev šoli, obravnavala problematiko v zvezi z obiskovanjem pouka v šoli, obravnavala probelmatiko v zvezi z obiskovanjem pouka v šoli, disciplinske prekrške v šoli in po potrebi organizirala individualno ali kolektivno pomoč učencev pri učenju. Rezultati tako zastavljenega dela seveda niso izostali. Od 48 učencev, kolikor jih je v tem šolskem letu hodilo v šolo,, so uspešno končali šolanje vsi, razen enega. Z nizom uspešnih akcij se lahko pohvalijo tud tudi ostale nizi-ranei v domsko skupnost, v precejšnji meri izkoristili možnost, da s svojo dejavnostjo aktivno posežejo v kreiranje življenja in dela v domu in s tem vsaj v določeni meri izpričali svojo samoupravno zrelost. Osnovna organizacija ZSMS se je ukvarjala predvsem z družbenopol-tično dejavnostjo, z organizacijo prostega časa učencev in z navezavo stikov z bližnjo in daljno okolico. Ker zadeva družbenopolitično dejavnost naših učemcev, je treba reči) da komisija za idejno politično delovanje ni mogla v celoti realizirati programa svojega dela. Razlog za o to je pomenjkanje denarja. Komisija za IPD je namreč programirala več predavanj, ki naj bi jih imeli zunanji sodelavci. Nastalo situacijo smo reševali tako, da smo organizirali več debatnih večerov in na njih objavnavali najvažnejše dogodke doma in v svetu ter nekaj tem iz kongresnih gradiv in marksistične li' terature. Zaradi pomanjkanja denarja smo imeli velike težave tud z organizacijo prostega časa za učence. Nogometnih žog, loparjev za namizni tenis, diabol za zreačne puške itd. nam sicerniv v večji meti meri primasnjkalo, saj smo vsakod" nevne st.oše v glavn(m lahko pokrivali z lastnimi sredstvi, iz tako imenovane »domske blagajne«, povse^ pa smo se moraliodpovedati navavj glasbenih instrumentov za glasben1 krožek, ki naj bi popestril naše proslave in prireditve. Osnovna organizacija ZSMS je bila dokaj uspešn3 tudi pri navezavi stikov za širšo ifl bljižno okolico. Ta se je izrazila v dveh smereh, na oodročju športn6 dejavnosti in na področju sodelovanja z drugimi osnovnimi ožganizaci" jami ZSMS. V tej zvezi bi omenili ti^ to, da smo končno le uspeli naveza11 tesnejše stike s komisijo za delo z mladino in OO ZSMS v krajevn' skupnosti Nove Jarše. EDO RAZDRE >' : Naši strojniki in šoferji v poletni vročini 4un^ | Leto dni je minilo od prihoda prve skupine delavcev Gradisa, ki izvajajo dela pri gradnji mostu čez reko Tigris. Orali so ledino, kakor se temu reče. V popolnoma novem okolju, drugačnih klimatskih prilikah kot v domovini, pri 48 stopinjah in še čez v senci, se je in bo zgradilo prav vse. Vzorno urejeno in vzdrževano delavsko naselje s kuhinjo in samopostrežno restavracijo, je postavljeno v neposredni bližini gradbišča. Glede na prilike je bila to prva velika skrb. Zagotovili so si pitno vodo iz Tigrisa s postavitvijo filtrir-nih naprav in lastno elektriko iz agregatov. Dokaj urejeno imajo oskrbo s prehrambenimi artikli, kruhom, sadjem in zelenjavo. Na začetku temu ni bilo tako, pa tudi sedaj se zgodi, da zmanjka piva, kar pri večni žeji in nujni nadomestitvi potrošene tekočine predstavlja problem. Srečo imajo s kuharji, ki se resnično potrudijo, da zagotove zdravo, kvalitetno in še dokaj raznovrstno prehrano. Pa kaj, ko vedno pri teh visokih temperaturah ne tekne. Sedaj je pri delih zapslenih preko 50 delavcev iz različnih TOZD — skupnih služb (8). Posaga„a g lavci so se iz Celja, KO l-Jul > GE Maribor. p Vodja DE ing. Pukšič, kadr°'J tov. Presen, geometer ing- K g Hrovat, ing. Petek, Potočnik- o n še k in nekateri strojniki bodo j p rlnnnlnili rmnlptnl staž. Večina dopolnili enoletni staž. Večin ^ d lih delavcev je pri delih ze v J Sl mesecev. Prihajajo novi, kis na urejenost naselja, Pr {( športnih objektov, mehanooF Ijenostjo, organiziranostjo 4 zi o gradbišču presenečeni, Kaj g’ . , ganizirano in z delom Prl bi narediti v puščavi. , te Na gradbišču je vkljub ^pj g. problemom veliko storjenega 1 s( mnntQ7np Q DlSSmiŠ . »ni montažne barake s pisarnis J £ stori, se dviguje visok nasip. *^n{| tc Ahoin rastel sloj za slojem po pr? ? -p Z čiščenju leve obale reke 1 ig 'pl L rvirvrtf 1 '.ll tl/1 k O n VI A. montirana napenjalna koriv. V’ o: strukcija za montažo nosi £ s, liko truda in naporov je ^ ^ trebno vložiti, da se je izve ,j( taža konstrukcije testnega - Vse to sodi v dela za pričetek g1 del. Pri dovozu materialov^®. ^ mezni šoferji v šestih rneS^vecl| ^ vozili tudi 36.000 km, I0JiinZj w marsikdo v domovini PreV° k,°' p-S^t! Žel ja po delovnih usp po(l1 iz seženi delovni uspehi so J ■■F ■ Delavsko naselje in pred njim prostor za avtopark V TUJINI • NASI DELAVCI V TUJINI • NASI DELAVCI V TUJINI • NAŠI DELAVCI V TUJINI • NAŠI 3 vj *esa> ki ga čuvajo kot zlato n-!'' P°za^il* na napore in problem ,1 n samem pričetku del. Delno jit jfj domnfa]-° tudi Pri Premagovanj J spomS" LP!?je,m času’ k° " ,,1 Sn uzJa v prostem času, ko : \a »;n minjajo na oddaljenost od dri J odmafctnrok’ sv°jcev, kadar jih pe< | žine te^ ^h1081 od c'v‘*'zac'ie 'n b' blem°r®an'z'ranem reševanju pr tem °V 1° lahko vz8led za marsik A dei ®radbišče v domovini. V sve pol gatj ,inf eno,e sodelujejo kot del iH ItopamhTo^o3vniki.izvsehz ipfj storw„■ Predstavniki iz vsel J ZaSS, T?Z,D'Svet šteie 7 čla U točrHk RSednika Je bil izvoljen T«) Zk l Bo8°- Aktivni so tudi čl A kretari S° 'Zmed sebe izvolili za M kreL, ° ,zmed sebe izvolili za \ oro.,‘;ja tov- Presena. Sindik; , fl stavi;/,lranost vseh delavcev pi fl ?»twZ5RS5S5i!l!^ J opreHd .!sl° gonilno silo, ki naosr ilo s0ciel e Jeij'b nalog in ciljev uspe m strok0Varijern vodilnih delav strokn ariietn vodilnih delav nih nrjakov Pri realizaciji del J n0st?a'Og’ družbeno politični ak 'n z'’J,mžabnega življenja, šp< a Dg Sotovitvi standarda delav« :C j c Amara. O07/az8ovoru $ predstavi i*" niknlT.to^- »mitran Milanom ' »S^DZDSPOLjubljan iSSASžS&Z!! ISLAMOVIČ Ramiz, kvalificirani tesar iz NG Maribor je eden izmed dobrih delavcev in tudi navdušen športnik. Na gradbišču je zaposlen že 6 mesecev. Glede na pogoje dela, zaslužek in urejenost družabnega življenja mu ne bo težko podaljšati pogodbo do Novega leta ali še dlje. ARSIČ Miroslav, delavec Nizkih gradenj iz Maribora, je že na zboru delavcev postavil vprašanje zakaj dajo večino delavcev za DE Amara samo dve temeljni organizaciji, saj ima Gradis 18 TOZD. Ali ni kandidatov, ali razumevanja za delo v tujini? PRESEN Dominik, kadrovik DE in sekretar OOZK v DE Amara od samega formiranja t. j. od meseca avgusta 1978, je v razgovoru povedal, da so začetne težave s postopnim reševanjem odpravljene. Pri vsakodnevnem opravljanju delovnih nalog se pojavljajo novi problemi, katerih reševanje zahteva kompletnega delavca. Omenil je zimsko obdobje z dežjem in blatom ter kako je to psihično vplivalo na ljudi. V poletnih mesecih visoke temperature, ki najbolj pestijo šoferje in strojnike, kajti v zaprtih kabinah vozil so izmerili tudi 64 stopinj C. Vkljub navedenemu je delovni elan zadovoljiv. Bolniškega staleža skoraj ni. V vsem obdobju dela sta bila 2 primera in ena nesreča pri delu. Tudi škorpijoni in kače nam ne pridejo do živega, je bila optimistična izjava. KENTOVIČ Muharem — žerja-vist je eden iz skupine delavcev, ki so bili .prerazporejeni iz matičnih TOZD v DE Amara v zadnjem času. Izrazil je ugodno oceno, ki so jo novodošli podali o urejenosti de-j lovnih in življenjskih pogojev na ! gradbišču. Težave so le z visokimi temperaturami, katerim je osebno izpostavljen v kabini žerjava, ki nima urejenih klimatskih naprav. Navedli smo nekaj misli in vtisov iz obiska in razgovorov z delavci v DE Amara II. v Iraku. Izjave, ki so jih v razgovorih podali posamezni Še zadnji sloj nasipa, pa se odpre novo delo na pripravi napenjalnih korit. V ozadnju je piramida, drugi testni pilot Konstrukcija za montažo nosilcev je pripravljena za pričetek glavnih del, priti bo treba še na drugi breg Veliko truda in naporov je bilo potrebno vložiti, da se je pričela montaža konstrukcije testnega pilota DELAVCI V TUJINI • NAŠI DELAVCI V TUJINI • NAŠI DELAVCI V TUJINI • NAŠI DELAVCI V TUJIN' v: Od dela v kuhinji, plovbe po Tigrisu in težaškega dela na pontonih j„ preciznejšega dela na opažu in napenjanju sta opravila delavca Potoč Bratušek jave delavcev, katerih nismo imeno- TOZD ter pravočasnih zamenjav in vali in so aktivno in konstruktivno ne nazadnje čim boljšo informira-sodelovali tudi v razpravi na zboru nost delovnih ljudi gradbišča Amara. „ , . , . . Na vse to smo dolžni strokovno, Povedati pa moramo, da si vsi naši pravočasno in organizirano ukrepa- delavci, ki izvajajo dela v tujim ze- ^ kajti zavedati se moramo, da niso Jijovečjem uspesnejse povezave s delavne zadolžitve pri izvajanju del TOZD v domovini, večje aktivnosti v tujjnj akcija grupe delavcev na in organiziranju pri reševanju skup- samem gradbišču, temveč je to ak- mh problemov, ki pa zahtevajo to- cjja združenih sil delovne organiza- liko več naporov od delavcev na cije GIP Gradis, samem gradbišču, nadalje zagotovi- tev ustreznih kadrov iz matičnih N. Jeršan Utrujenim in lačnim je potrebno zagotoviti dobro prehrano l V akciji: eno od športnih srečanj z domačini Šport in rekreacija sta sestavni del delovnega procesa. Nogometna ekipa DE ' .aA. " in «odel«vci