URN_NBN_SI_DOC-H1JDJCY2

DVAJSET LET PIONIRSKE KNJIŽNICE V LJUBLJANI M artina Šircelj Univerza mladih, pionirska univerza, svet lepote za mlade, estetska vzgoja mladine itd. so nazivi, s katerimi se je poskušalo opredeljevati široko dejavnost Pionirske knjižnice v Ljubljani; le-ta se namreč že v naj skromnejših začetkih med leti 1949—1954 ni omejevala zgolj in samo na izposojo knjig otrokom, marveč je poleg te poskušala z raz­ nimi aktivnimi neposrednimi oblikami dela uvajati otroke v svet besed­ ne umetnosti. O teh nam priča arhiv Pionirske knjižnice, kjer 1. aprila 1949 beremo naslednje obvestilo: »Mestna pionirska knjižnica v Ljubljani, Gradišče 2, naznanja, da bo od ponedeljka odprta poleg knjižnice tudi čitalnica.« Ali 12. oktobra 1949: »Mestna pionirska knjižnica priredi vsak petek ob 18. uri v prostoru čitalnice literarne krožke, na katerih bodo brali svoja dela naši književniki. V petek 21. t. m. bo tov. Vera Albreht brala nekaj svojih mladinskih pesmi in stavila pionirjem uganke. Pionirji, udeležite se literarnega krožka v polnem številu!« Pionirsko knjižnico je ob koncu leta 1948 ustanovilo Poverjeništvo za kulturo in umetnost pri Mestnem ljudskem odboru Ljubljana. 1. januarja 1949 je knjižni fond obsegal cca. 3800 knjig, včlanjenih otrok pa je bilo 786. Upravno je bila Pionirska knjižnica vezana na Mestno ljudsko knjižnico v Ljubljani. 22. oktobra 1954 beremo v Ljubljanskem dnevniku v prispevku z naslovom »Začetki so tu!« naslednje: »Zveza prijateljev mladine je čestokrat poudarjala, da bi bilo potrebno organizirati širše kulturno delo med otroki; organi­ zirati bi bilo potrebno pionirski dom ali center za estetsko vzgojo mladine ... in nekako kot prva ustanova te zvrsti je začela z delom Pionirska knjižnica v Ljubljani, ki je namreč imela že svojo tradicijo ...« »Tradicija« Pionirske knjižnice je ob koncu leta 1954 obsegala obdobje petih let. Estetska vzgoja je dobivala v izvenšolskih dejav­ nostih otrok vedno pomembnejše in vidnejše mesto. Vse očitnejša je bila potreba — kot je razvidno iz stališča Zveze prijateljev mladine v navedenem prispevku — po samostojni ustanovi, ki bi ne le razvijala vse oblike dejavnosti otrok na področju estetske vzgoje, marveč bi na tem področju delovala tudi proučevalno in mentorsko. Tem po­ trebam je 28. decembra 1954 sledila osamosvojitev Pionirske knjižnice. Knjižni fond je v tem času obsegal že 15 013 zvezkov. Estetsko- vzgojno delo na področju literarne, likovne, izrazno plesne, gledališke, glasbene in filmske dejavnosti je doživljalo vse večji razmah in je v naslednjih letih izoblikovalo vsebinsko in organizacijsko podobo: iz nekdanjih literarnih krožkov v čitalnici so se izoblikovale sedanje