Stev./№5
maj/maggio '94
letnik/anno IV
; ■ ■ ■
"MINISTER" ZA TURIZEM V OBČINI PIRAN
Slovenija se lahko odloči kakorkoli: da ministra za turizem ima ali ga nima. Ni lolgo, kar ga je še imela. Država lahko to sebi dopusti, ker je mogočna tudi, ko e majhna. Občina si tega ne more dovoliti, ker je majhna, tudi ko je pros-rana! Država ima množico gospodarskih, kulturnih itd... dejavnosti, mi v pi-anski občini imamo samo morje, ki je naša njiva in turizem, ki je naša tovar-ta. Tudi druge dejavnosti kot so: obrt, trgovina, promet ter razne kulturne, portne in zabavne dejavnosti "služijo" turizmu. Torej - turizem je naša loglavitna, nosilna, dominantna panoga! Če je tako - in tako tudi je - mu totem dajmo primerno mesto v občinski organiziranosti: USTANOVIMO MINISTRSTVO" ZA TURIZEM v vladi občine Piran! Čas, v katerem živimo n delamOj je že tak, da moramo tako rekoč vse aktivnosti "podrediti Njemu" -urizmu. Če turizem razumemo na tak način, se bo to na koncu vendarle dražilo tudi v našinu dela v turizmu. Zaostrili se bodo delovni kriteriji, valiteta dela bo na prvem mestu. Upam, da se skupščina občine Piran in njen cvršni svet - zaradi stroškov, ki bi jih predstavljala plača občinskega "minis-ra" za turizem - ne bosta odločila za "ne" varianto in se torej odpovedala za iransko občino tako rekoč ključnemu človeku! Če bi na delovno mesto bčinskega ministra za turizem postavili pravega človeka, bi bila kakršnakoli lača, ki bi jo dobil - premajhna. Ne moremo si namreč privoščiti "luksusa", la slabo delamo in - kot opravičilo za slabo delo - ljudi slabo plačamo/
Jovan Nikolič
IZ VSEBINE:
-	Gost Naših obrazov: jadralec Dušan Puh - str. 2
-	Bi veljalo čistilno napravo v Piranu prestaviti? - str* 7
-	Komandir Policijske postaje o varnosti - str. 10
-	Tujci v lastnem kraju? - str. 12
-	Priloga: Peticija za odstranitev belokriških anten
Bogata izbira in ugodne cene vas čakajo v trgovini
i
7 / tfi/ninu s predanim hL*ttjinn
Obala 4e, Bernardin, tel.: 75-764
NAJ DRUŽINA FUKSOVIH
Ob mednarodnem letu družine smo obiskali najštevilnejšo družino v naši občini, če že ne v celi regiji. Bili smo pri družini Fuks iz Portoroža, natančno s Šentjan. Hišica v cvetju bi lahko imenovali topli domek te super družine. Družina šteje devet otrok: 4 sinove in 5 hčera. Zakonca Fuks sta se pred daljnimi 39. leti odpravila na poročno potovanje na slovensko obalo. Takrat sta morje tudi prvič videla. Dobesedno zaljubila sta se v te kraje, čeprav je oče Fuks doma iz Ptuja, njegova žena pa iz Ljubljane. Družinsko gnezdo sta si najprej ustvarila v Piranu, kasneje pa seje družina preselila v sedanjo hišo, ki stajo hkrati z rastjo družine stalno širila in dograjevala, saj je kmalu postala pretesna. Njuna obletnica poroke (15. avgust) je za družino pravi družinski praznik, ko se vsa družina zbere za domačim "ognjiščem". Doma so trenutno še štirje otroci, drugi so odšli "s trebuhom za kruhom". Mama Fuksovih nam je zaupala, da sta z možem kot mladoporočenca sanjarila o družini s trinajstimi otroci. Želja po številni družini se jima je izpolnila. Pravita, da jima je bil osnovni moto pri vzgoji otrok poštenje, delavnost in medsebojno zaupanje, kar je vedno pomenilo: "Daje problem enega družinskega člana, problem nas vseh". Medsebojna ljubezen jima je bila ključ za uspešno premagovanje mnogih večjih in manjših problemov, ki so sicer del družinskega življenja.
Njuni hčeri, Polono in Jožico smo povprašali, ali se bosta tudi sami odločili za tako številno družino. Z blagim nasmeškom sta rekli, daje sicer lepo živeti v veliki družini, vendar pa to pomeni tudi veliko samoodpovedovanja staršev. Časi pa tudi niso naklonjeni velikim družinam.
Cesarina Sm-rekar in Valentina Klemše izročata družini FUKS (samo del članov
družine je bilo prisotnih) darilo OO Rdečega križa Piran. (Foto: M. Tomšič)
Rdeči križ Piran je "naj" družini poklonil skromno darilo. Zakonca Fuks sta nam nato priporočila, da bralcem "Portorožana" sporočimo, naj si vsak ustvari družino, saj je le-ta oporni steber vsakega posameznika in obenem ogledalo zdrave družbe. Tej izjavi lahko samo pritrdimo - kljub ohromeli družinski politiki, ki družini že predolgo obrača hrbet. Nezadržno padanje natalitete in napovedano relativno hitro (v naslednjih 40-letih) izumiranje slovenskega naroda je zgovoren dokaz tega! Dejstvo, da v piranski občini prejema mesečno 95 do 120 družin humanitarno pomoč Rdečega križa, govori o težkem ekonomskem stanju in o vsakodnevnih eksistenčnih težavah naših družin. Ob letu družine si lahko zaželimo še več takšnih pogumnih in zdravih družin, kot je družina Fuksovih.
V alentina Klemše
NAŠI OBRAZI * NAŠI OBRAZI
Moj hobby je moj poklic
Tu pri nas je znan malodane vsem, še tistim, ki jim je šport deveta briga in so o jadranju komajda kaj slišali. Beseda teče o Dušanu Puhu mlajšemu. Kajti tudi Dušan Puh starejši je skorajda enako znan kot njegov sin, vsaj v lokalnem merilu. Koliko je njegov oče - pravnik po izobrazbi - vplival na to, da je danes profesionalni športnik? "Ubral sem drugačno pot kot oče, vendar si nisva zelo različna," pravi. Dušan Puh seje rodil v Ljubljani novembra leta '51. V Portorožu, kamor seje preselila družina, je prva štiri leta osnovne šole hodil v Vilo Marijo (zdaj je v njej igralnica), potem v Piran, po končani pomorski šoli pa seje vpisal na pravo v Ljubljani. Prišel je do absolventstva, ki gaje potem kar nekaj časa vlekel. "V tistem času je bila olimpiada, šport meje čisto povlekel... Ko je prišla sezona tekmovanj, sem pač potoval po svetu - vedno s pokom knjig. Potem so stvari na fakulteti zakomplicirali, dodali so mi nove izpite ...jaz sem se pa rajši profesionalno lotil jadranja in športa nasploh!" Malo gaje s pravom zamoril tudi oče, ki gaje med počitnicami v svoji odvetniški pisarni soočil s prezgodnjimi izkušnjami s pravnega sveta. Danes za pravom prav nič ne žaluje. Nanj se spomne le, ko izpolnjuje kakšne obrazce. Najbrž je bolj žal očetu kot njemu; še dolgo mu je očital, ker prava ni končal... Dušan Puh jadra že dolgo, od malega, tam od petega leta, ko je pri Rudiju Romanellu brkljal okoli jadrnic. Doma so ga odtlej videvali le pri večerji. Bilje najmlajši od treh otrok (ima še dve sestri), vendar trdi, da ga niso razvajali. Celo nasprotno! Oče je znal biti izredno dosleden. "Pri njem sta vladala "ordung und disciplin"," se jadralec Puh spominja svojega otroštva, "mama pa je stvari gladila." Zase meni, daje bil živahen otrok. "Šport vzpodbuja k tekmovalnosti in če je otrok uspešen, se tekmovalnost še bolj razvija. Šport je verjetno ena od najuspešnejših in najprimernejših metod za pridobivanje samozavesti." Za sebe pravi, daje zmeraj bil svojeglav. Šport je nepretrgana rdeča nit njegovega življenja: jadranje, rokomet, karate, pri katerem je v letih '72 do '76 prav tako dosegel izjemne uspehe (5-krat slovenski, 1-krat jugoslovanski prvak), pa spet jadranje, nato deskanje ("surfing")!... Tudi njegovi zaposlitvi sta bili povezani s športom: 5 let v Elanu kot konstruktor jadrnic in za marketing, pri ljutomerskem Imgradu pa je bil izključno konstruktor jadralnih desk. Aprila letos mu je Športna zveza Piran podelila priznanje za številne športne dosežke in za doprinos k promociji Pirana. Ni pa videti, da bi ga to priznanje, ki je bilo povod za predstavitev v "Portorožanu", kaj preveč ganilo. Po njegovem gaje dobil povsem slučajno: "Ker je bil v komisiji tudi moj prijatelj Milan Morgan, ki je trener v Italiji in ve, kaj je jadranje..." Za Športno zvezo pa tako meni, daje zgrešena organizacija, ki naj bi združevala različne športe. V resnici gre le za to, da bi vsi športni klubi radi pobrali isti denar! V Športni zvezi dajejo prednost tistim športom, s katerimi se ukvarjajo strokovni delavci ali funkcionarji. V tem trenutku je to rokomet! Polemičen je tudi do Jadralne zveze Slovenije, ki ga ignorira, on pa ignorira njo. V njej je prostor predvsem za jadralca brata Kosmina, drugih pa "ne pustijo zraven". "To je politika! Gre seveda za denar, za priznanje uspešnosti. Ravnajo se po načelu "bolje prvi na vasi kot zadnji v državi." Precej sredstev dobi Jadralna zveza od Istra-benza, medtem ko mora sam dirkati okoli za denarjem. "Vendar me niso uspeli zatrdi!" zatrdi.
"Cilji?" ga pobaramo. "Moj koledar je prepleten s tekmovanji", kar kaže, da namerava še dolgo ostati v športni špici. "Moj hobby je moj poklic", reče, kot bi se hotel razodeti.
Livija Sikur Zorman
* Nekaj pomembnejših dosežkov jadralca Dušana Puha v zadnjem desetletju: -1984:15. mesto na Ol v Los Angelesu in 2. mesto na SP v Mombasi (Kenija); -1985:1. mesto na SP na Švedskem kot skipper na jadrnici Elan; -1987:3. mesto ACY CUP v Rovinju, 1. mesto Dalmacija Cup; - 1990:1. mesto LAND ROVER NA TlONS CUP v Atenah (23. na svetovni rang lestvici skipperjev); - 1992:1. mesto CENTOMIGLIA DEL GARDA v Italiji
MI MED SEBOJ
čestitke, zahvale, voščila
Milanu TOMACUiz Pirana, predsedniku družbenopolitičnega zbora skupščine občine Piran iskrene čestitke ob rojstvu njegove prve vnukinje Eve.
***
Za praznik piranskega patrona, Svetega Jurija (24. april) je Skupnost Italijanov Piran podelila priznanje "Socio dell'anno" (Član leta) Cesarini SMREKAR iz Portoroža, neutrudni prostovoljki Rdečega križa, s ponosom pa lahko rečemo, daje tudi naša občasna sodelavka. Iz srca ji
čestitamo!	vsi pri "Portorožanu"
***
2. junija praznuje svoj 20. rojstni dan Irena RESNIK. Iskreno ji čestitajo in ji želijo vse naj, naj... prijatelji in prijateljice s Stare ceste, s Prečne poti in iz Seče. Z enakimi željami se čestitkam pridružujejo njene stranke - kupci v trgovini "Jestvina" na Belem križu.
*** j
SK PORTOROŽ SE ZAHVALJUJE (in vabi) - Smučarski klub Portorož se - sicer nekoliko pozno - zahvaljuje vsem, ki so omogočili izvedbo srečolova na minulem Smučarskem plesu v restavraciji hotela Riviera. Dobitkov je bilo naravnost ogromno, za kar gre zahvala tako tistim i posameznikom in organizacijam, ki so prispevali dobitke za srečolov, kakor tudi | vsem tistim članom kluba, ki so celoten projekt smučarskega plesa uspešno spravili , pod streho. Sprva smo se sicer namenili ! poimensko našteti vse dobrotnike, vendar pa bi bila zato potrebna verjetno kar posebna številka Portorožana. Zahvala ni zato seveda nič manj iskrena, upamo pa tudi na podobno razumevanje tudi v prihodnje. Po zahvali pa še vabilo vsem dobrotnikom in simpatizerjem. SK Portorož vabi na zaključno dejanje minule smučarske sezone in to je piknik, ki bo 10. junija od 17. ure dalje na starem mestu v Strunjanu (zaliv sv. Duh, hotel Salinera).
Za IO SK Portorož: Robert Turk
***
5. junija praznuje svoj rojstni dan Božidar CIVIDINI s Koprske ceste v Portorožu. Vse najboljše mu želijo njegovi domači. Čestitkam se pridružuje tudi "Portorožan" z željo, da bi še naprej skrbno čuval zobe (na znamkah!).
* * *
Ob izvolitvi za predsednico izvršilenega odbora območne organizacije Rdečega križa Piran iskrene čestitke Ani JAKIČ s Poti pomorščakov v Portorožu.
KDO JE KDO * KDO JE KDO * KDO
V filatelistično numizmatičnem društvu Piran
Filatelistično - numizmatično društvo Piran s sedežem v Portorožu je bilo ustanovljeno leta 1980. Ob ustanovitvi je imelo društvo svoj sedež v hotelskem naselju Bernardin, kjer se je tudi redno sestajalo. Pred ustanovitvijo je najprej delovala Sekcija filatelističnega kluba Koper, ki je združevala predvsem filateliste občine Piran. Vodja in ustanovitelj sekcije je bil Božidar Cividi-ni, ki je leta '80 - ob pomoči entuziastov kot so pokojni Janez-Džems Majnik in prerano umrli izvrstni poznavalec numizmatike, Bojan Rehberger iz Izole - ustanovil današnje društvo. Namen in naloga Sekcije in potem društva sta bila aktiviranje in združevanje širšega kroga zbirateljev in ljubiteljev filatelije, filu-menije, značkarjev in zbirateljev drobnih starinskih predmetov. Starejši člani društva pa so želeli zbirateljsko dejavnost vzpodbujati zlasti pri mladih: zlasti zanimanje za kulturno gospodarsko in politično zgodovino naše dežele, skrbeti za ohranitev filatelističnega gradiva in predmetov (znamke VUJE in VUJNE, priče polpreteklosti in poštne zgodovine tega področja). Društvo naj bi članom omogočalo tudi nabavo in zamenjavo znamk in vzdrževati stike s sorodnimi društvi doma in v tujini, posebej v zamejstvu. Želja društva je tudi organiziranje filatelistilčnih in drugih razstav s tematskimi zbirkami svojih članov. Takih zbirk je pri članih FND veliko, najlepše pa so:
-	zbirka šolskih ladij predsednika društva, mag. Zdravka Klaska,
-	vrhunska tematska zbirka ladje sveta, kapetana d.p. Jožeta Rotter-
ja,
-	zbirka mineralov, praživali, jam, mačk, flore in favne ter razglednic starega Portoroža Božidarja Cividinija.
Zal društvo nima na voljo razstavnih panojev, na katerih bi lahko predstavili vso lepoto in bogastvo filatelije, numizmatike in drugih zbirk.
Dokumentarne, tematske, kakor tudi študijske zbirke so plod dolgoletnega dela in proučevanja filatelističnega gradiva na razmeroma ozkem področju znamk kot so: Verigarji, Slovenica, VUJA - VUJ-NA ipd.
Še izkaznica društva: FILATELISTIČNO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO "PIRAN" - sedež Portorož, Koprska cesta 3/a;
-	člani se sestajajo vsak petek od 17. - 19. ure v prostorih KS Portorož, Obala 16;
-	predsednik društva: mag. Zdravko Klasek;
-	tajnik: Božidar Cividini;
-	blagajnik in distributer: Ivana Cividini.
Društvo v svojih vrstah združuje 35 aktivnih članov, od katerih so 3 mladinke in en mladinec. Član našega društva, Mitja Jančarje predsednik Filatelistične zveze Slovenije. Znane pa so njegove občasne objave novosti iz področja filatelije v dnevniku "Republika".
Člani društva vabijo vse ljubitelje zbirateljstva, da se jim pridružijo. Obiščejo jih lahko vsak petek med 17.00 in 19.00 uro v mali sejni dvorani KS Portorož.
V naslednjem Portorožanu bodo objavljena imena članov društva!
Priznanje "Socia delPanno" Cesarini Smrekar
24. aprila so se iztekle prireditve v čast svetemu Juriju, piranskemu patronu. Italijanska narodna skupnost Piran, glavna pobudnica praznovanja sv. Jurija, ob tej priložnosti že tretje leto podeljuje priznanje "Socio dell'anno" (član leta). Priznanje podelijo tistemu, ki je najbolj prispeval k rasti in razvoju italijanske skupnosti. Doslej sta priznanje prejela Irma Fonda, neutrudna sodelavka Skupnosti Italijanov v Piranu in Plinio Tomasin, ustanovitelj Športnega društva Piran. Letos so izbrali Cesarino Smrekar, ki je v Skupnosti vse od leta 1974. Smrekarjeva je bila (in je še) v Skupnosti vsestransko dejavna, vendar pa je rojakom ostala v najlepšem spominu predvsem kot "motor" mešanega pevskega zbora "Giuseppe Tartini", ki gaje vodila kar 18 let.
SVAKU - IN MEMORIAM
Prijatelj, brat, vsak čas se bo osulo prvo cvetje in prvi sadež bo zorel vsak čas; tvoj vrt bo spraševal in tvoje drevje: kako, da si odšel prav zdaj od nas?
Življenje teče. Družba spet se zbira in sto pogovorov o sto stvareh; nekdo ime je tvoje izgovoril -in zadrhtijo čaše nam v dlaneh.
Pogled zablodi kakor plaha ptica, ki nima gnezda, da se vanj spusti in misel nate težka je, boleča,
kot krik zatrt, ki v prsih obleži...
S.P.
SOŽALJE
ob smrti Alojza POŽAR-ja s Sončne poti v Portorožu njegovi druzinif sorodnikom in prijateljem.
SEMTERTJA PO
PORTOROŽU
NAMESTO ORGAZMA: "BUNGY"
CHINATOWN
V Portorožu, točneje na Bernardinu, imamo novo športno panogo -skoke z elastiko - ki je v svetu znana kot "bungy jumping". Z dvigalom vas dvignejo na višino šestdesetih metrov, vam nogo pripnejo na elastiko in - če vam medtem srce ne bo zlezlo v hlače - boste lahko doživeli iluzijo, da letite.
Skok seveda ni zastonj, zanj boste odšteli tam okoli 5.500 tolarjev. Fantje in dekleta iz kranjskega podjetja Exlesoir, ki so postavili konstrukcijo (dvigalo) za skoke, prisegajo na uspeh tovrstne ponudbe. Ob otvoritvi (20. maja) so skočili tudi nekateri slavni Slovenci in pokazali svoj pogum... (npr. Jure Košir). Znabiti, da bodo skoki "bungy" res šli
za med, saj so baje Kanadčani odkrili, da učinkujejo zdravilno! Zdravijo menda vrtoglavico in odpravijo strah pred višino. So pa še drugi, subtilnejši učinki teh skokov: nekateri prisegajo, daje "bungy" boljši od orgazma... Če ne verjamete, poizkusite! Komur skoči z bernardinskega žerjava, "Slovenska Akademija za Bungy Jumping" s sedežem v Portorožu podeli certifikat za super junaško dejanje kot dokaz, da seje pogumnež ali pogumnica sam(-a) odločil(-a) - pri polni zavesti - za vratolomen skok na glavo z višine šestdesetih metrov ob
varovanju ene same tanke elastične vrvi.
Livija Sikur Zorman
PORTOROŽ POSTAJA TRADICIJA
Maja letos je Kinološko društvo Portorož že drugič organiziralo državno razstavo kraških ovčarjev. Društvo pa jo je oplemenitilo še z drugo našo avtohtono pasmo - goniči. S tem vstopa portoroško društvo globoko v zgodovino naših avtohtonih pasem, posebno kraškega ovčarja, kar bodo kinologi zaznali šele čez čas. Zato Kinološko društvo Portorož danes še ni deležno tolikšne pozornosti, kot bi si je zaslužilo, kar seje odražalo tudi v majhnem številu prijavljenih psov. Vendar je to dejstvo le še razlog več, da cenimo napore članov društva, ki so se odločili za uveljavljanje naših domačih pasem, pa čeprav bi bilo finančno veliko bolj zanimivo organizirati npr. razstavo nemških ovčarjev, službenih pasem ipd. Zaradi tega ne bi bilo pošteno niti odgovorno, če bi takšno poslanstvo prepustili zgolj društvu, ki je pripravljeno za naše pasme nekaj žrtvovati. Vprašanje je namreč, če bo portoroško društvo to poslanstvo sposobno samo z lastnimi napori
nadaljevati. Mislim, daje dolžnost nas vseh, da društvu pomagamo, kolikor je v naši moči, dokler je še čas. Imamo namreč priložnost, da bo državna razstava naših avtohtonih pasem v Portorožu postala zares tradicionalna.
Miroslav Zidar, sekretar Kinološke zveze Slovenije
V Metropol hotelih načrtujejo v tem letu za 10 milijonov nemških mark investicij. Celovito bodo obnovili Grand hotel Metropol: zamenjali opremo, zgradili seminarski del, hotel dogradili po prvotnih zamislih, naredili veliko podzemno garažo in jo povezali s svojimi štirimi hotelskimi hišami, obnovili hotel Roža (kopalnice, oprema sob), dokončali prenavljanje hotela Barbara... Nedavno so bivšo Rožno klet oz. Klub 21 prenovili v kitajsko restavracijo, ki sojo odprli 20. aprila. Ta datum so izbrali namenoma, ker po kitajskem horoskopu velja 20. dan v mesecu kot srečen dan za začetek poslovanja. Restavracija - ime soji dali CHINATOWN - s 160 sedeži ponuja južno - kitajsko kuhinjo, ki pa sojo prilagodili evropskemu okusu: razen morske hrane pripravljajo tudi jedi iz govojega in piščančjega mesa. Cene pa tudi niso pretirano zasoljene (med 300 in 600 tolarji zajed), meni za eno osebo (s šestimi vrstami jedi) pa je 1750 tolarjev. V restavraciji "Chinatown" je zaposlenih deset ljudi, od teH je sedem Kitajcev. Pa še urnik obratovanja: vsak dan od 11,30 do 14,30 in zvečer od 18 do 23 (ob petkih, sobotah in nedeljah pa do enih ponoči). Kdor bi rad rezerviral mizo, lahko po telefonu pokliče na 70-950!
Livija Sikur Zorman
Še inšpektorji so pozabili na Belokriško
Zdi se, kot da pristojni ne bi vedeli, kaj naj z Belokriško cesto. Nekateri bi radi preko nje speljali tranzitni promet - kot nekakšno obvoznico - za Piran in s tem razbremenili štiri-pasovnico v Portorožu in Luciji. Vendar kaže, da so to le pobožne želje, kajti za radikalno obnovo Belokriške poti ni ne prave volje ne denarja. Letos bo občina (bolj točno: Sklad stavbnih zemljišč) ob njej uredila javno razsvetljavo in obnovila obstoječi, že razpadajoči pločnik, del pa ga bo na novo zgradila (od Stare ceste do križišča z cesto Rabskih žrtev). Menda bodo izpraskali denar tudi za obnovitev vrhnje plasti asfalta. Nekateri krajani Belega križa so se že razburjali ob nedavnem popravljanju pločnika, ki gaje izvedlo Cestno podjetje Koper. V primeru, da bo sklad uresničil svoje načrte o obnovi ceste že pred glavno sezono, upamo, da se tokrat ne bodo razburjali.
(Naš komentar: Bolje pozno - kot nikoli!)
Pogoj za službo -MINI KRILO
Dogaja se, da nekateri lastniki gostinskih lokalov pogojujejo zaposlitev natakarice z njenimi fizičnimi čari, telesnimi oblinami in lepimi nogami, šele za tem pa pridejo na vrsto prijaznost in ljubezniv nasmeh, kar pa je - vsaj po našem mnenju - poglavitno. Daje to skregano z resničnim turizmom, smo lahko preverili že na velikonočne in prvomajske praznike, ko so k nam prišle prve skupine tujih gostov pretežno starejše generacije, ki pa so po večini in-diferentni za obline in lepe noge mladih natakaric. Najbolj so dovzetni za odnos do njih samih, ki pa - žal - ni zmeraj najbolj vzoren. Saj ne, da bi ne radi videli lepih in postavnih žensk okoli sebe - vendar ima vse svoje meje, ki pa jih nekateri nimajo. Dogaja se namreč, da nekateri novonastali gostinci od deklet, ki jih zaposlijo, zahtevajo predvsem, da izgledajo "sexy". Nekatera dekleta takšno "igro" sprejmejo, druge pa to odklonijo, čeprav včasih zaradi tega tudi izgubijo službo! Enemu izmed takih deklet je prekipelo, pa je rekla: "Ni dovolj ščipanje, medtem ko jim nosim pijačo, še intimno perilo bi jim naj kazala!" Na mestu je bila ob službo. To se sicer ni zgodilo pri nas, temveč v mestecu Stra med Benetkami in Padovo, o čemer je poročala italijanska privatna postaja "Rete 4". Kdo ve, koliko takih primerov bi lahko obravnavala tudi naša televizija!?
Miloš Jovanovič
travel agency
emona globtourN
Obala 33, Portorož, tel.: 73-356, 74-073
VABI SOBODAJALCE IZ PORTOROŽA K SODELOVANJU
ZARADI DOBRE PRODAJE ZASEBNIH APARTMAJEV VABIMO K SODELOVANJU NOVE
SOBODAJALCE. ZAINTERESIRANE NAPROŠAMO,
DA SE OGLASIJO V NAŠI POSLOVALNICI VSAK DELOVNI DAN MED 9. IN 13. URO.
HVALA
PORTOROŽ
Pozdravljeni!
Vabimo Vas v družbo delničarjev
DROGE PORTOROŽ.
Najkasneje v juliju bomo ponudili naše delnice v javno prodajo.
Tudi Vam bo na voljo del podjetja, v katerem smo z uspešnim delom in kakovostjo izdelkov že leta vodili na domačem trgu in vse bolj znani tudi v tujini. Prav letos praznujemo 30 let ustanovitve podjetja DROGA PORTOROŽ. Dolgoletne izkušnje in tržna usmerjenost so nam zagotovile mesto med najboljšimi. Ponosni smo, da smo uspešni nasledniki 700 - letne tradicije pridobivanja soli v Slovenskem primorju.
Iz majhnega podjetja pred tridesetimi leti smo se razvili v prehrambenega velikana - ne po številu zaposlenih, pač pa po številu kupcev. Gotovo najdete naše izdelke v prav vsakem slovenskem gospodinjstvu. Barcaffe je že leta sinonim za kvalitetno kavo, gospodinjam so zagotovo poznane Argo juhe in paštete, čaji 1001 cvet, začimbe Maestro, riž, polenta in druge žitarice iz blagovne znamke Zlato polje, gobe Gosad in seveda sol.
Ponujamo vam del našega podjetja. Prepričani smo, da ga bomo še naprej znali dobro voditi. Dokazali smo, da znamo krmariti v razburkanih časih. S pravimi lastniki bomo uspešni tudi v prihodnje.
Postanite eden izmed naših pravih lastnikov.
Matjaž Čačovič, direktor
KAMELA BA*
NA PLAŽI PORTOROŽ ODPRTO VSAK DAN DO 24. URE
PRIJETNO IN DOMAČE VZDUŠJE
VABLJENI
PORTO - FLEŠ(I):
POTOVANJE OD LUCIJE DO PIRANA
-	Kup odpadnega materiala, ki je več kot mesec in pol ležal pred Pizzerijo v Luciji je končno Izginil. Zemljišče pred stanovanjskim blokom Obala 111 je krasil tja od Cvetne nedelje, za Veliko noč pa vse do prvomajskih praznikov in še čez. Komunalna inšpekcija pa nič!
-	Stroji ob vrtinah pri kanalu Fazan so (končno) utihnili. Lucijčani bodo poletno sezono lahko prespali v miru, kolikor jim bo to zaradi pojačanega cestnega hrupa uspelo..
-	Sredi maja (14.) so odprli novo trgovino s čevlji, s čemer seje ponudba za Lucijčane še popestrila. Veliko uspeha!
-	Novi stanovanjski stolpič počasi končujejo. Delavci hitijo z delom tudi ob nedeljah. Prvi stanovalci naj bi se vselili septembra...
-	Stara Fondova hiša za novo telovadnico v Luciji je dobila novo podobo in se dostojno vklopila v okolico.
-	Ponovno ustanavljajo štabe Civilne zaščite pri krajevnih skupnostih. Začelo seje usposabljanje poverjenikov v KS Lucija.
-	Pod "Pivnico" v Luciji vsaj že mesec dni domuje nova samopostrežna trgovina g. Jeretiča. Ponudba je pestra, kruh še vroč in za vse okuse, zapira se ob 20. uri.
-	Prikolesarili smo do tenis igrišč. Kaže, da so se vsi merodajni - od projektantov, direktorjev, šefov ipd. - končno uspeli dogovoriti o podobi stavbe, ki jo gradijo pri vhodu na tenis igrišča. Najpomembnejše pa je, da so pred kratkim v njej odprli "bife". Da pa še nima gradbenega dovoljenja, pa tako nikogar ne moti...
-	Postavili so pisan otroški vrtiljak na plaži Metropol Hotelov, nekaj naprej je prezimil otroški vlakec na plaži Okolja... Kaj še bodo postavili na plažo?
-	Uradno so odprli Restavracijo Grill ob osrednji plaži (podjetje RAPTUS), ki je drva ob žaru lepo zakrila. Krajane pa še zmeraj motijo vonjave po pečenem mesu in valeči se dim.
-	Diskoteko Tivoli obnavljajo. Upamo, dajo bodo kmalu odprli. Da ne bo treba maturantom kot na primer onim iz novogoriške gimnazije, ki so svoj maturantski ples imeli v Hotelu Palace, po plesu iskati zabavo v diskoteki v Piranu. In čemu so Goričani prišli v Portorož? Vsa skrivnost je v tem, da Nova Gorica ne premore dovolj velike dvorane, ki bi sprejela tja do 500 ljudi. Še plus (več) za Portorož, minuse odmislimo.
-	Market Renex je zaprt. Menda lastniku ni šlo ravno dobro od rok. Bo pa baje trgovino prevzelo podjetje Jestvina.
-	Smo na Bernardinu. Strmimo v dvigalo sredi parkirišča, pa nas otroci "razsvetlijo", ko nam povedo, daje to najnovejša turistična pridobitev: skakanje v globino...
-	Ko izstopimo iz bernardinskega kompleksa se napotimo mimo Morske biološke postaje po luknjastem asfaltu (po dežju polnem luž) proti "Pirančku". Ko se ponoči v popolni temi turisti vračajo iz Pirana v hotel, je rečena marsikatera pikra, ko jim nogo zanese v kakšno kotanjo. Nihče od pristojnih se še ni spomnil, da bi ta košček obale (vsaj malo) osvetlil. Hotelom Bernardin predlagamo uvedbo rent-a-lamp.
-	Delavci na bencinski črpalki v Piranu in kupci bencina bodo končno veseli nadstreška, ki ga gradijo nad črpalko. Ko bodo odslej natakali benzin v avte, jim vsaj dežnika ne bo treba držati.
-	Na vseh koncih v Piranu pospešeno gradijo, saj morajo po občinskem odloku do konca maja odstraniti vse gradbene odre in odpadni material. Ne ve pa se še, kdo bo počistil ves beton s kamnitih tlakov po trgih in ulicah?
-	Vrli piranski komunalni inšpektorji, ki imajo že sedaj polne roke dela s pospešenim odvažanjem vozil, saj sta na delu že kar dva pajka (da o tretjem ne govorimo), si bodo tako na glavo nakopali še dodatno delo. Obiskati bodo morali gradbišča in napisati prijave za mandatne kazni (ki niti niso tako majhne!)
PLS
IZ SOSEDNJE LUCIJE * IZ SOSEDNJE LUCIJE
VRATOLOMNA VOŽNJA LOKALNIH BUSKOV
Kar nekaj občanov seje potožilo, da mali avtobusi, ki vozijo na lokalni krožni vožnji Lucija - Piran - Lucija, ne spoštujejo nekaterih varnostnih pravil vožnje. Šoferji - čeprav ne vsi -preprosto drvijo in sunkovito zavirajo ter obračajo. Tovrstna "express" vožnja seveda ne prija vsem potnikom; moti predvsem starejše, ki navadno vendarle niso ravno ljubitelji cestnih dirk, če zaradi drugega ne pa zato, ker nekoliko bolj pazijo na svoje zdravje in osebno dostojanstvo. Do sedaj na srečo ni bilo nobene nesreče, prav bi pa bilo, da bi kdo od pristojnih voznike nekoliko bolj kontroliral in jih opozoril, naj vozijo bolj previdno.
M.J.
Гс*
Q
}
1 i
1

11
' PERGOLA :
portorož - portorose
tel.: 71-918

Vsak «lan oil 12^- CM :
Trava italijanska, pizza pripravfjena v f^rušni peči
špageti, tortelini, ravioli, peresnimi... na -več. načinov

so na z.aru
Šampinjoni na žaru So fate
iAlajci palačinJ^a *Perjjola
ÖIFTCA
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl.oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje, 14 66310 IZOLA tel/fax 066/63-211
ENA IZLUCIJSKEGA VRTCA:
V skupni 5 letnih otrok se pogovarjamo o domu in družini Vsak otrok je povedal svoje ime in priimek, le Rok se ni spomnit svojega priimka. Čakali smo, kaj bo povedal Teo ga je spodbudil: "Rispondi (odgovori)!" Vzgojiteljica vpraša: "Rok, si se sedaj spomnil, kako se pišeš?*' Odgovoril je: "Ja, Rispondi Rok!"
BI VELJALO ČISTILNO NAPRAVO V PIRANU PRESTAVITI?
Nora ideja! Ali pa tudi ne? Ste se že kdaj vprašali, kaj nam pomeni morje in prostor ob njem? Nam, ki tu živimo in tudi drugim - kontinentalnim državljanom, ki se skoraj praviloma na morje spomnejo samo takrat, ko je govora o dopustih ali pa oddihu ob koncu tedna. Kakšna je dejanska vrednost obmorskega prostora? Ne nazadnje tudi, koliko danes velja kvadratni meter zemljišča ob morju, koliko je včeraj in koliko bo jutri?
Ne želim sicer odpirati zemljiškotržnih polemik, a vseeno se mi zdi smiselno, da tudi o tem razpredemo nekaj misli. Slovenija ima sicer res skromno odmerjen košček morske obale, toda imamo jo in je neodtuljivo naša. Za razliko od mnogih drugih dežel, ki bi še za manjši košček dale kar lepo premoženje.
Morje je naše okno v svet. Morje je naša počitniška Meka. Morje - tudi naš vir dela in zaslužka... Vsak dan se vozimo ob njem; med Koprom in Izolo, pa Portorožem in Piranom. Toda, ali se sploh kdaj vprašamo, kakšen odnos imamo do njega? Kaj smo naredili s prostorom ob njem? Ali je res smotrno, da kar nekaj kilometrov obale namesto plaž in sprehajalnih poti ter zelenic prekriva cesta? Ali ni škoda, da so nekateri najlepši deli obale med Portorožem in Piranom spremenjeni v parkirišča, natrpana z avtomobilsko pločevino? Pa slavna "Finlandija - dežela tisočerih jezerc" (beri - blatnih luž) med Bernardinom in Fornačami, v katerih se zrcalijo "prerešetana" okna dobesedno razpadajočih zgradb, ki ne služijo več ničemur... Smo mar res zadovoljni s tem, kako smo "uredili" ta dragoceni delček našega domovanja? Osebno nisem, čeprav sem kot posameznik pri vsem tem žal nemočen. Takšne razmere pa so, če hočemo ali ne, ogledalo predvsem tistih ljudi, ki so imeli in še imajo moč upravljati s tem prostorom. In s tem ne želim reči, da ti ljudje nimajo smisla za lepo in urejeno. Saj vemo, da mnogi med njimi -vendar le ko gre za njihovo lastno posest - znajo še kako lepo urediti okolico svojega bivališča. Toda poudarek je na besedi "svojega" (!) Zakaj pa potem, ko gre za "naše", ta čut za dobro in lepo povsem odpove? V luči povedanega živimo pač v
takšnih razmerah, kot jih sproti dojemamo vsak dan. No, in če v tem smislu preidemo na temo, ki sem jo načel v naslovu... Tudi čistilna naprava komunalnih odplak ne sodi v ta prostor. Zaseda, kot vemo, čudovito, zeleno dolinico -Fornače, nekoč sicer res "industrijsko" cono Pirana. A možje, ki so botrovali postavitvi tedanjih zametkov čistilne naprave, takrat tudi niso mogli vedeti, da bo nekoč v neposredni bližini stalo hotelsko naselje Bernardin... In še danes, ko je že povsem jasno, da imamo na Slovenskem samo toliko in toliko kvadratnih metrov obale in da se bo v prihodnje na njej, hočemo ali ne, razvilo nešteto novih dejavnosti, se še ni našel, ki bi si vsaj drznil misliti, da bi veljalo že sedaj spremeniti odnos in pristop v našem načinu vrednotenja tega okolja. Verjamem, da še nič ni izgubljenega. Sam razmišljam npr. takole: če bi v hrib, v smeri proti Fiesi izkopali tunel, bi vanj lahko namestili praktično vso čistilno napravo, predvsem pa vse tiste dele, ki nikakor ne sodijo na sedanjo lokacijo. Tako bi sprostili dolinico Fornače sedanje "družbene" obveznosti. Pod skrbnim očesom tankočutnega načrtovalca bi lahko - razbremenjena čistilne naprave -svobodno zadihala v kakšnem prisrčnem projektu, ki bi nam, uresničen, dal vsem novih radosti. Mogoče bi dolinico spremenili v kakšno celoletno shajališče ne le za nas, temveč za vse zabave, počitka in rekreacije željne ljudi Evrope in drugih celin. Mogoče bi prisluhnili projektu, ki bi postal zaščitni znak, sinonim Portoroža! Kaj menite? Velja vsaj poskusiti?!
mag. Andrej Avčin
£äVä ГШ
PAT T?PT TA
unJjJjRlUrl
A
Kavarna Tartini v Piranu vam nudi sladice, frappeje in koktejle, posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač.
ASCШЊ ШМ
MAJDA MIKLAVEC M 70 929	MAJDA MIKLAVEC teh 70 929
Lucija 114 (Trgovsko poslovni center)
Cenjene stranke obveščamo, da se je naša trgovina preselila iz Pirana v Lucijo (TPC: poleg A-banke).
Radi bi vam sporočili, da imamo za vas bogato izbiro spomladansko-poletne kolekcije oblačil:
-	viskozne hlače - uporabne tudi za bodoče mamice, viskozne bluze, obleke, komplete, krila -tudi večje številke - vse v manjši količini;
-	pletenine (50% bomb., 50% druge sestavine) domačega proizvajalca iz Ljubljane;
-	iz Brazilije so prispele zanimive živopisane kopalke vredne ogleda;
-	pestra izbira spodnjega perila in hlačnih nogavic (znamke LEVANTE in FILODORO);
-	rute, body-ji in brezrokavniki domačega izdelovalca (Radovljica);
-	platnena oblačila; - modni dodatki g. Tatjane Belič iz Kopra;
-	kakovostna izbira čevljev za vso družino (tudi za "utrujene" noge).
Obiščite nas! V prijetnem okolju vam bomo pomagali pri izbiri in odločitvi za nakup. Plačate lahko s čeki na več obrokov, s kartico Aktiva, Eurokart, s kartico Ljubljanske banke itd.
VABLJENI!
Bo Fiesa zelena zdraviliška oaza?
V Fiesi seje v zadnjih letih dogajalo marsikaj, kar je pripomoglo predvsem k uničevanju zelene doline dveh jezerc. Nakopičenih problemov občina ni uspela rešiti, čeprav so si nekateri poslanci občinske skupščine močno prizadevali, da bi ugotovili, kdo je glavni krivec za nastalo stanje in da bi Fiesa postala urejena zelena oaza. Vse pa je teklo nekako po načelu "človek obrača, bog obrne". Zadnji obrat, ki bo najbrž pripomogel presekati gordijski vozel, je bil odkup penziona "Jezero" od SK Banke Ljubljana. Lastnice so zdaj postale tri slovenske invalidske organizacije (Zveza gluhih in naglušnih, Zveza civilnih invalidov vojne in Zveza invalidov), ki so za turistični objekt odštele 2,15 milijona nemških mark. Kaže, da zdaj končno Fiesa dobiva že bolj urejeno podobo!
Novim lastnikom je občina dala v najem zelene površine (kjer gostuje avtokamp); s hotelom (ki nosi zdaj ime Fiesa) in kampom upravlja podjetje "Imovina", ki obljublja, da bo za vse zgledno skrbelo. Ambicij novih lastnikov, ki so sprožili razpletanje zelo zapletenega klobčiča, pa s tem ni konec. Zgraditi želijo še en hotelski objekt in v upravljanje dobiti še del plaže, ki bi jo seveda primerno
uredili.	л^кт\ krwce/
Občina je /ik meliso zdaj postavi- ( irnn tako
jenataKO \	TvSTe,
rekoč pred \л\	V)
dejstvo, da pomaga
klobčič razpletati dalje. Na Zavodu za urbanistično planiranje in urejanje prostora že pripravljajo spremembe zazidalnega načrta za območje Fiesa, kar bo omogočilo posege, ki si jih želijo lastniki "Jezera". Pa ne le ti. Za Fieso imajo na Zavodu na zalogi še nekaj zanimivih pobud -npr. tisto, da bi v Fiesi zgradili bio zdravilišče. Vodja Zavoda vabi vse upravljalce prostora v Fiesi, naj se oglasijo s svojimi željami, idejami in predlogi, kako jo urediti.
Livija Sikur Zorman
FOTOVODNIK po PIRANU
Institut za komunikacije in informatiko v Ljubljani je aprila izdal zelo uporabno in oblikovno novo turistično karto-zgibanko FOTOVODNIK po PIRANU, kakršne doslej Piran še ni mogel ponuditi svojim vse številnejšim domačim in tujim obiskovalcem. Karta je namenjena tako tistim, ki se zadržijo v mestu le krajši čas in bi želeli videti in zvedeti čimveč o njem, kakor tudi onim, ki bodo preživeli v mestu več dni. Osnova karte je vertikalni letalski posnetek Pirana z vpisanimi imeni ulic. Vrisani sta Zgodovinska pot, ki vodi mimo pomembnih zgodovinskih spomenikov v mestu in Sprehajalna pot, ki obiskovalca popelje na sprostitveni sprehod po piranskih uličicah in bližnji okolici do razglednih točk. Poti sta opremljeni tudi z ustreznimi fotografijami. Fotografije prikazujejo tudi Svet kulture: muzeje, galerije, itd. Izid fotovodnika so omogočili sponzorji, ki na sprednji strani predstavljajo "gastro pot": Restavracija Pavel & Pavel 2, Hoteli Piran in Kavarna Galerija Tartini. Na hrbtni strani je zgodovina Pirana, kratek opis najzanimivejših objektov in kulturno zgodovinskih spomenikov; z besedo, s fotografijo in zemljevidom je prikazana tudi za nimiva bližnja okolica mesta (Fiesa, Sečoveljske soline, Forma viva...), njegovo širše zaledje in obilo turistu pomembnih informacij (o prometnem režimu, prireditvah, športu, izletih...) Besedilo je v štirih jezikih (slov.-ital.-nem.-angl.). Naj še navedemo, daje to prva računalniško oblikovana in pripravljena barvna fotokarta v Sloveniji. Prodajajo jo na številnih mestih od Pirana do Ankarana, na mejnih prehodih in tudi v večjih turističnih krajih po Sloveniji. V promotivne namene je žal namenjenih le nekaj 100 kart, ki sta jih kupili Obalno kraška turistična poslovna skupnost iz Portoroža in Restavracija Pavel v Piranu. Mnogi naši turistični delavci namreč žal še mislijo, da so "sonce, voda, zrak, svoboda" že dovolj pestra turistična ponudba.
Kogar zanimiva in praktična fotokarta Pirana zanima, naj se obrne na Institut za komunikacije in informatiko, d.o.o. Ljubljana, Tržaška 132, Ljubljana (tel./fax.: (061) 265-054.	^ V
Д ™
Adriatic*
zavarovalna družba d.d. assicuraziom s.p.a.
Mercator - Degro
trgovsko-gostlntko podjet|e, d.o.o., Portorol dltta commercial«, e.r.l., Portoros«
OB JUBILEJU PIRANSKIH GLASBENIH VEČEROV - KAKO NAPREJ?
Piranski glasbeni večeri - danes že tradicionalna, visoko umetniška prireditev - s sezono 94 vstopajo v šestnajsto leto svojega delovanja. Ob tem pomembnem jubileju - za AVDITORIJ kot organizatorja in za Piran kot mesto - smo se pogovarjali z direktorico Kulturnega in kongresnega centra Avditorij, gospo Fanči Kuhar.
-	Zamisel o organizaciji PIRANSKIH GLASBENIH VEČEROV seje rodila v Kulturno umetniškem društvu Karol Pahor Piran. Prvi, otvoritveni koncert seje "zgodil" 6. julija 1979 na piranskem Prešernovem nabrežju pri svetilniku. S sezono 93 smo zaokrožili 15-letno obdobje teh večerov. Na odru piranskega Križnega hodnika je v vseh petnajstih letih nastopilo skoraj stopetdeset solistov in glasbenih skupin iz Slovenije in Evrope. Razen v Križnem hodniku so prireditve potekale še v piranski stolnici, portoroški cerkvi in v portoroškem Avditoriju. Obiskovalcev je bilo iz leta v leto več: v 15-letnem obdobju je koncerte PIRANSKIH GLASBENIH VEČEROV obiskalo čez 30.000 poslušalcev, pripoveduje Fanči Kuharjeva. Za programsko in umetniško zasnovo Piranskih glasbenih večerov sta skrbela Bača Šramel (z RTV Ljubljana) in umetniški odbor. Osnovni kriterij pri izbiranju izvajalcev je bil njihova visoka umetniška raven. V programu Piranskih glasbenih večerov sta pomembno mesto imela tudi Obalni komorni orkester pod vodstvom prof. Boruta Logarja in KUD Karol Pahor. Na ta način so Piranski glasbeni večeri pripomogli k razvoju glasbene umetnosti na Obali. Gostili pa so tudi takšna znana izvajalska imena, kot so: Dubrav-ka Tomšič, Slovenski oktet, Igor Ozim, Irena Grafenauer, Anton Nanut, Trio Lorenz, Miha Pogačnik. Avditorij, kot organizator glasbenih večerov, je precej pozornosti posvečal informiranju in reklamiranju svojih prireditev, ki so bile hkrati tudi promocija turizma in Pirana.
-	Programsko smo se širili v mednarodni prostor, kar je povečalo organizacijske stroške prireditev in stroške za informativno-propagandne aktivnosti (koncertni listi, programi v več jezikih, plakati, knjižice, radijske in televizijske reklame), nadaljuje Kuharjeva in dodaja še:
-Financiranje seje vse bolj krčilo, dokler ni končno prešlo pretežno na naša in občinska ramena. Danes 70 do 80 odstotkov stroškov Piranskih glasbenih večerov pokriva Avditorij sam, iz sredstev, ki ga ustvari kongresni oddelek ter oddelek za prireditve in tehnična služba. Tu je treba poudariti veliko vlogo, ki jo pri organizaciji dela opravlja tehnična služba. Ksenija Mahne, ki strokovno vodi organizacijo prireditev v KKC Avditorij, je o letošnjem programu Piranskih glasbenih večerov povedala naslednje:
-	Program /a to sezono je seveda že oblikovan. Prvi koncert bo X. julija v piranskem Križnem hodniku. To bo pravzaprav začetek novega obdobja v Piran-
skih glasbenih večerih. Programsko in izvajalsko bo, mislim, na ravni dosedanjih glasbenih prireditev. Tudi mi mislimo, da bo tako! Če bodo večeri sledili svoji dosedanji programski in umetniški tradiciji, potem ni bojazni, da ne bi bili še naprej uspešni. Pripomniti pa velja, da Avditorij sam ne bo zmogel nositi vsega - izredno zahtevnega - dela. Del bremena, predvsem denarnega, morata prevzeti nase tako občina kot turizem. Dobro organizirane (in obiskane) prireditve pa bodo to turizmu zagotovo vrnile!
Jovan Nikolič
RAČUNALNIŠKI TEČAJI KLUBA ŠTUDENTOV
Potem, ko so študentom naše občine priskrbeli prostore za njihovo delovanje v ne tako dolgo zgrajenem Obrambnem domu v ulici IX. korpusa v Piranu (pod mestnim obzidjem), je študentski klub v sodelovanju s podjetjem KIN-MOD, d.o.o. iz Pirana pripravil poskusne tečaje iz računalništva. Lastnik računalniškega podjetja, ROK DOMNIK nam je predstavil vsebino celotnega projekta:
- Za izvajanje računalniških tečajev je Klub študentov prepustil svoje nove prostore, v katerih je naše podjetje instaliralo enajst PC -računalnikov. Do sedaj smo imeli šest tečajev; vsak traja teden dni, celoten tečaj pa petnajst šolskih ur (3 ure dnevno). Tečajnikom nudimo programe različnih stopenj: začetna stopnja (v računalniškem okolju Windows (3.1), urejevalnik besedila Word for Win (6.0), tabele - QuattroPro (5.0), baze podatkov Dbfast (2.0), računalniški jezik Clipper (2.0)) in nadaljevalna stopnja teh programov. Cene posameznega tečaja so od 11.000 do 15.000 SIT. V ceno je zajeta tudi strokovna literatura. V posamezni tečajni skupini je lahko največ enajst slušateljev. Dijaki in študentje pa so deležni še popustov. Tečaje vodi ROK DOMNIK, ki ima kot samostojni programer dolgoletne izkušnje v računalništvu in programiranju. Tečaji usposabljajo do samostojne rabe različnega računalniškega orodja. Dolgoročnejši cilj - za sedaj še poskusnega projekta - pa je uporabljanje prostorov Kluba študentov ter enajstih računalnikov tudi v času izven tečajev. Študentje in dijaki ŠK Piran bodo torej lahko po dogovoru v računalniški sekciji rabili računalnike samostojno. Na vprašanje, kdaj bodo tečaji povrnili stroške nabave računalniške opreme, je g. Domnik odgovoril, da so tečaji dolgoročna naložba v mlade kadre oz. mladino, ki je, posebno v Piranu, prepuščena sama sebi in ulici. Draga računalniška oprema pa je za večino nedosegljiva. Seveda so vrata tečaja in računalniških sob odprta ne le tistim iz Pirana, ampak tudi mladim iz Portoroža in Lucije.
Podrobnejše informacije lahko zainteresirani dobijo na sedežu podjetja KIN-MOD, d.o.o. Piran od ponedeljka do petka (med 9.00 in 15.00 uro) po tel. 71-945 ali na sedežu Kluba študentov Piran.
David Božič
NOVA KEMIČNA ČISTILNICA V LUCIJ II
V NOVEM ŠPORTNEM CENTRU PRI O.Š. NA LIMINJANSK1 78
POHITITE^ DA MADEŽI NE ZASTARAIO
LiMiNjANskA 78 ' 66720 Portorož - Tel.: 066/70 970
ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE IN UREJANJE PROSTORA BRALCEM PORTOROŽANA:
Zavod za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora obvešča občane in bralce glasila Portorožan s sledečim:
-	Ker je še do nedavnega bilo v občini Piran nekaj področij, za katera niso bili sprejeti prostorski akti, je to pri občanih povzročilo precej nejevolje in probleme. To je v nekaterih primerih tudi botrovalo odločitvi občanov, da so se odločili za nedovoljeni gradbeni poseg, kar je kasneje - pri sprejetju dopolnil k Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor oz. pri sprejetju tki. Zakona o sanaciji Črnih gradenj, povzročilo nemalo skrbi in ugibanj, kaj sedaj. Če je bilo še nedolgo tega za nekatera ureditvena območja nemogoče pridobiti dovoljenja za gradbene posege kot so rekonstrukcija ali dozidava hiše ali drugega objekta, pa zdaj ni več tako. Skupščina občine Piran je na svoji seji dne 7.4.1994 sprejela še zadnji prostorski dokument, za območje dela stanovanjskega naselja Lucija. Občina Piran je tako skoraj v celoti "pokrita1' s prostorskimi akti (razen dela območja Letališča v Sečovljah), ki sedaj omogočajo dozidave, prenavljanja spremembe namembnosti in druge posege - v kolikor si seveda investitor pridobi vsa soglasja in Če željenih posegov določbe posameznih prostorskih aktov ne izključujejo ali prepovedujejo.
-	Pred vložitvijo vloge za izdelavo lokacijske dokumentacije strankam oz. investitorjem priporočamo, da najprej zaprosijo za urbanistično mnenje, v katerem bodo navedeni urbanistični pogoji za gradnjo ter soglasja, ki si jih mora investitor pridobiti. Za izdajo urbanističnega mnenja je potrebno priložiti ažurno mapno kopijo in zemljiškoknjižni izpisek. Omenjeni listini naj ne bosta starejši od 6. mesecev oz. sta lahko starejšega datuma, če sta opremljeni s potrdilom in izjavo uradne organizacije, ki listino izda, da je stanje nespremenjeno.
-	Rok za izdelavo lokacijske dokumentacije se bo kmalu skrajšal.
-	Investitorji nedovoljenih posegov v prostor ("črnograditelji" - op. uredništva), ki imajo možnost legalizacije nedovoljeno zgrajenih objektov že po osnovnih prostorskih aktih, naj to storijo čimprej. Investitorji nelegalnih posegov v prostor, katerih legalizacija je pogojena s pogoji sanacije, ki bodo opredeljeni v sanacijskem PUP-u, pa bodo lahko to storili nekje v mesecu juliju. Takrat je namreč predvideno, da bo "sanacijski PUP" sprejet v skupščini občine Piran.
-	Vse ostale informacije pa lahko dobite na sedežu Zavoda ob uradnih urah ali pri vodji Zavoda po telefonu štev. 746-201 int. 231.
Vodja Zavoda: Boris Kočevar, dia
maj 1994
9
Portorožem št. 5
NAŠI PRAVNI NASVETI:
DELOVNA IN SOCIALNA SODISCA
v v
Sodišča združenega dela, ki delujejo v Sloveniji od leta 1975, se bodo umaknila novim delovnim in socialnim sodiščem. Dne 13.5.1994 je bil namreč sprejet zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Ta sodišča bodo odločala o delovnih sporih in o sporih s področja socialne varnosti.
Delovna sodišča odločajo v naslednjih individualnih delovnih sporih:
-	o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja,
-	o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmeija ali v zvezi z delovnim razmeijem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni,
-	med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami ali risbami in tehničnimi zboljšavami,
-	iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oz. občasnih del,
-	med organizacijo oz. delodajalcem in učencem ali študentom v zvezi s kadrovsko štipendijo ter začasnim ali občasnim delom,
-	v zvezi z opravljanjem volonterskega pripravništva, -v drugih primerih določenih z zakonom.
Zakon uvaja po novem socialna sodišča na treh področjih socialne varnosti, kjer je bil doslej predviden upravni spor:
-	zdravstveno zavarovanje,
-	zavarovanje za primer brezposelnosti,
-	pokojninsko invalidsko zavarovanje, - družinski in socialni prejemki.
Po sprejetju zakona o delovnih in socialnih sodiščih bodo prizadeti zavarovanci ali drugi upravičenci morali zoper dokončno odločbo pristojnega organa vložiti tožbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubi-
ARCHITECTA
TARTINIJEV TRG IS, Г.6330 PIRAN PZZA TARTINI 15. f.f.330 PIRANO ТГ1 0(,h / 75-594, 7S-9A2. FAX 74-0f>2
POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI
-	HIŠE v Portorožu, Luciji, Piranu, Izoli, Kopru in okolici - PARCELE
IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA -STANOVANJA različnih velikosti v Slovenskem primorju
-	POSLOVNE PROSTORE v Luciji,
Piranu in Izoli Za naše stranke uredimo vso potrebno dokumentacijo o lastništvu javne dražbe, sodne cenitve, vpise v zemljiško knjigo, delilne načrte, projekte za adaptacijo in novogradnje, razna soglasja, izvedbo
in nadzor nad investicijo. URADNE URE: PO-PE od 8-15 ure, SREDA do 17 ure. OGLEDI PO DOGOVORU
jani, ki je pristojno za socialne spore za vso Slovenijo. Tožbo bo moral prizadeti vložiti v 30-dnevnem roku, sicer bo pravico do sodnega varstva izgubil. V socialnih sporih vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, nasprotna stranka pa je dolžna povrniti le tiste stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali ki so nastali po naključju.
Delovna sodišča so pristojna odločati tudi v kolektivnih delovnih sporih:
-	med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami ali drugimi osebami o obstoju ali neobstoju kolektivne pogodbe in o njenem izvrševanju,
-	glede pristojnosti za kolektivno pogajanje,
-	o medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti le-teh z zakonom,
-	o zakonitosti stavke,
-	o sporih, ki izvirajo iz zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju,
-	o pristojnosti sindikata v zvezi z delovnimi razmerji,
-	v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata in -v drugih primerih, ki jih določa zakon.
Zakon predvideva, da se na predlog začne postopek in da se v teku postopka najprej, ob posredovanju sodišča, poskuša doseči poravnavo. Zakon omogoča, da skupine delavcev sprožijo kolektivni spor, če gre za uveljavljanje pravic iz kolektivnih pogodb in če hkrati izkažejo obstoj skupinskega interesa. Na našem območju bo delovno sodišče v Kopru s sedežem v Kopru in na zunanjih oddelkih v Novi Gori-
ci in Postojni. Na drugi stopnji bo za območje R Slovenije odločalo Višje delovno in socialno sodišče s sedežem v Ljubljani.
Zakon uvaja novost na področju sestave sodišč, saj bodo v individualnih delovnih in socialnih sporih sodila sodišča prve stopnje v senatu, ki ga sestavljajo sodnik-predsednik senata in dva sodnika porotnika, od katerih je eden izvoljen z liste kandidatov delavcev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev. Velika novost zakona je pravica do revizije, ki jo ima delavec, ki v sporu ni uspel zoper odločbo, katera je postala pravnomočna do uveljavitve tega zakona in s katero je sodišče združenega dela zavrnilo zahtevo delavca za sodno varstvo zaradi prenehanja ali sklenitve delovnega razmeija in zaradi razporeditve na drugo delovno mesto. Za vložitev revizije zakon določa 12-mesečni rok, ki teče od uveljavitve zakona. To pomeni, da bodo delavci, ki v sporih niso uspeli, lahko zahtevali ponovno preverjanje pravilnosti sodnih odločitev. Zakon omogoča tudi obnovo postopka v primerih, ko naj bi se sklenitev ali prenehanje delovnega razmerja ali razporeditev na drugo delovno mesto naslanjala na "moralno politično neprimernost". Zakon uvaja plačevanje sodnih taks za postopke pred delovnimi in socialnimi sodišči.
Vukica Jovanovič-Krevatin
VARNOST V OBČINI PIRAN
V prvih štirih mcsccih tega leta jc opaziti upad kaznivih dejanj v primerjavi z enakim obdobjem lani. Šc posebej vidna jc sprememba v notranji strukturi kaznivih dejanj: vlomnih tatvin, kot hujših oblik kaznivih dejanj, je za več kot 50 odstotkov manj. Izstopajo pa vlomi v osebne avtomobile, iz katerih kradejo predvsem avtoradie in drugo, kar puščajo ljudje "razstavljeno" v vozilih (listine, blanketni čeki, tehnični predmeti). Zakaj neki ljudje tovrstnih predmetov nc spravljajo v prtljažnikih? Puščajo jih vsem na očeh, vabljive za dolgoprstnežc. Takšnih kaznivih dejanj je bilo petdeset primerov. Precejšen problem predstavljajo tatvine osebnih avtomobilov (17 primerov). Ukradenega avtomobila namreč ni lahko najti, saj preteče med krajo in prijavo kraje povprečno pet ur. Ukradeno vozilo pa navadno izgine iz naše države že v nekaj minutah - predvsem na območja Jugoslavije in na vzhod. Letos so ukradli tudi dvanajst koles z motorjem, bilo pa je tudi že dvaindvajset primerov poškodovanja tujih stvari (predvsem avtomobilov zaradi maščevanja in iz objestnosti). Preostala kazniva dejanja sodijo pretežno v zvrst navadnih tatvin: kraje avtomobilskih delov in vrednejših predmetov iz nezaklenjenih avtomobilov. Nerazumljiva pa je človeška brezbrižnost, ko ljudje puščajo nezaklenjene avte ali s polzaprtimi šipami. Največ storilcev je starih od 16 do 24 let. Pretežno so iz piranske in ostalih dveh obalnih občin, pa tudi iz obmejnih mest Italije in notranjosti Slovenije. Rahel trend upadanja je tudi pri kršenju javnega reda in miru ter prometnih predpisov. Kaže pa izpostaviti naraščanje nasilja med mladoletno populacijo. V prvih štirih mesecih smo namreč obravnavali štiri pretepe, v katerih so bile zadane lažje ali hujše telesne poškodbe, Bilo je tudi nekaj primerov preprečitve uradnega dejanja pooblaščenim uradnim osebam. Vse storilce (9) smo kazensko ovadili zaradi nasilništva. To dokaj ugodno varnostno situacijo lahko bistveno spremeni prihajajoča turistična sezona, na katero se Policijska postaja Piran intenzivno pripravlja že od meseca aprila: s poostrenim nadzorom prometa, prijavljanjem in odjavljanjem tujih državljanov, javnega reda in miru ipd... Kot lani se bo tudi letošnje poletje Policijska postaja kadrovsko okrepila in začela z nekaterimi novimi operativno preventivnimi oblikami dela. Kakršnokoli prognoziranje v naprej pa je dokaj nehvaležna naloga. A vendar - na podlagi ocen turističnega gospodarstva predvidevamo, da bo gostov več kol v letu 1993. Ocenjujemo še, da se tudi struktura gostov bistveno ne bo spremenila, kvečjemu šc poslabšala (mlajša populacija).
Kakšna je varnost v občini Piran, lahko pa po našem prepričanju lahko najbolj objektivno presodijo prebivalci in gostje Portoroža oz. Pirana. To je za policijo najboljše merilo za presojo uspešnosti njenega dela. Veseli bomo vsake dobronamerne pobude, ocene ali opozorila o kakšnem konkretnem problemu. V okviru naših pooblastil bomo ukrepali! Želimo biti odprti do prebivalcev in prisluhniti njihovim dobronamernim kritikam. Z občani bi radi vzpostavili dobro sodelovanje, saj prav oni lahko (npr. z raznimi informacijami iz svoje okolice) bistveno pripomorejo k boljši učinkovitosti policije in s tem k večji stopnji varnosti.
Andrej Furlan
Komandir Policijske postaje, Inšpektor /. razreda
OTROCI VRTCA LUCIJA
O SVOJEM VRTCU
DVE
PRESENEČENJI
KAJ JE VRTEC?
-	To je tukaj. (Lea, 3 leta)
-	To je ena hiša, v kateri so igrače, tovarišica, ki nas uči. (Anja, 5 let) - Vrtec je hiša za otroke. (Filip, 6 let)
-	Vrtec je igralnica. (Jaka, 7 let)
-	Vrtec je rumen, plav, zelen od majhnih otrok. (Marija, 5 let)
ZAKAJ HODIMO V VRTEC?
-	Da nas čuva tovarišica. (Matija, 7 let)
-	Ker mama tako reče. (Janez, 3 leta)
-	Ker gre moj tata v službo. (David, 4 leta)
-	Ker je moja stara mama bolna in me ne more čuvati. (Valentina, 4 leta)
-	Ker mame hodijo v službo, da zaslužijo in nam kaj kupijo. (Marko, 6 let)
-	Da se igramo, spimo, se tepemo. (Christian, 4 leta)
-	Ker imam v vrtcu prijatelje in se igram. (Luka, 4 leta)
-	Če ne greš v vrtec, ne veš nikoli, kaj delajo v vrtcu. (Dejan, 5 let)
-	V vrtec greš, ker se lepo počutiš in imaš rad tovarišice. (Teo, 5 let)
KAJ POČNEMO V VRTCU?
-	V vrtcu telovadimo, poslušamo pravljice, se
igramo, rišemo, se učimo pesmice, plešemo,
praznujemo rojstni dan in vsak dan delamo
ZIV-ŽAV. (Mateja, 5 let)
-	Nastopamo v gledališču zgodbo "zrcalce". (Luka, 7 let)
-	Pospravljamo, sestavljamo, se igramo s kockami. (Valentina, 3 leta)
-	Sedimo, jemo in se igramo. (Andrej, 4 leta)
KAJ MI JE V VRTCU VŠEČ?
-	Da barvam in rišem polno lepih stvari, da hitro rastem in nisem nikoli bolan. (Teo, 5 let)
-	Recimo igračke, pa otroci, ki me imajo radi. (Sara, 5 let)
-	Pikniki, ŽIV-ŽAVI in pohodi. (Nina, 7 let)
-	Všeč so mi LEGO kocke in ptički, ki letijo in jih gledam skozi okno. (Luka, 5 let)
-	Da vidim Rokija. (Gregor, 4 leta)
-	Da se igram v kotičku. (3 leta)
-	Gasilski avto. (6 let)
-	Metuljčki, rožice, pikapolonice (na steni), cela igralnica. (4 leta)
-	Da hodim k pevskemu zboru in se učim pesmice. (7 let)
Kako sta učenca 2. razreda osnovne šole v Portorožu prijetno presenetila svojo mamo oz. starše:
*	Sredi marca sem najbolj presenetila svojo mamo. Pomila sem posodo, pospravila posteljo in pobrisala prah. Za zaključek sem si oblekla še njeno obleko. Mama seje zelo nasmejala. (Ana Kostovič)
*	Pred enim tednom moja mama ni imela časa, da bi me peljala v bazen. Pripravil sem nahrbtnik, vzel kolo in se sam odpravil v Portorož. Najprej sem se eno uro vozil s kolesom. Nato sem šel v bazen. Na poti domov sem se ustavil v trgovini. Za mami in atija sem kupil majhno darilce. Bila sta zelo presenečena, tudi zato, ker sem šel prvič sam v Portorož.
(Janez Urevc)
dr. Jelka Mišigoj-Krek in dr. Milan Krek
ANKETA O ODNOSIH MED ODVISNIKI IN NJIHOVO DRUŽINO: diskusijski zaključek
Odvisniki so pričeli uživati najprej avtohtone droge, kot so tobak in alkohol, šele kasneje so pričeli posegati po drugih drogah, ki so težje dostopne. Povprečna starost staršev odvisnikov, ki so že močno odvisni od drog, se giblje med 52 leti pri materah in 54 leti pri očetih. To pa je že starost, ki staršem običajno ne omogoča več velikih aktivnosti pri vzgoji že odraslega otroka. Je tudi družinsko obdobje, ko otroci prično ustvarjati lastne družine. Ravno v tem obdobju pa začno odvisniki močno obremenjevati družino, ki največkrat nima več dovolj moči za zelo težak boj z odvisnostjo svojega člana. Razen okolja vpliva tudi genetska osnova Nekatere raziskave kažejo, daje poleg okolja, ki zelo močno vpliva na posameznika, potrebna za prehod z občasnega uživanja drog tudi ustrezna genetska osnova. Ob ustreznih pogojih se potem pri teh otrocih bistveno lažje razvije odvisnost od drog, kot pri drugih, ki niso genetsko obremenjeni. Starši torej že ob rojstvu dajo otroku dediščino, ki ga bremeni celo življenje in ga dela bolj ranljivega za dro-
go. Slabi družinski odnosi so lahko eden izmed pogojev za razvoj delinkvence in uživanja drog pri otrocih. V raziskavi smo ugotovili, da so medsebojni odnosi v družinah odvisnikov porušeni, ni medsebojnega zaupanja in tudi zanimanje staršev za uspehe njihovih otrok je minimalno, predvsem z očetove strani. Posledica pogostih prepirov in slabih odnosov v družini je tudi večje število ločitev v teh družinah. Več kot 34% staršev od odvisnikov je razvezanih, kar je veliko več kot v celotni populaciji v Sloveniji za iste starostne skupine. Le 41% mater in 16% očetov je bilo pri vzgoji svojih otrok pravilno usmerjenih. Nepravilna vzgoja pa lahko bistveno vpliva na kasnejši odnos otroka do zlorabe drog. Še posebno je nevarna neprijazna in nepopustljiva vzgoja, katera pogosto privede mladostnika do droge, pa tudi popustljiva vzgoja dostikrat vodi k odvisnosti. Zanimivo je, daje v otroštvu le 16% odvisnikov varovala lastna mati. Odsotnost matere v otroštvu močno vpliva na otrokovo prihodnost. Ni naključje, da pogosteje segajo po alkoholu ravno otroci iz
družin, kjer sta alkohol in tobak vključena v življenje in vedenje odraslih članov družine. Družinski zdravnik je lahko v veliko pomoč
Z našo raziskavo smo ugotovili, da skoraj 50% odvisnikov še vedno živi v družini skupaj s starši, čeprav so v povprečju stari 27 let. Družina jim daje varno socialno zavetje; zato ravno družinski zdravnik lahko za odvisnika in njegovo družino veliko naredi. Družinski zdravnik dela z družino in v družini, zato lahko veliko prej zazna težave družine, kot drugi zdravstveni delavci.. Družinskemu zdravniku naj bi zaupali vsi družinski člani, zato bo lahko dovolj zgodaj izvedel za problem odvisnosti. Na to ga bodo opozarjale tudi nekatere bolezni, ki se pojavijo v družini in sama sprememba družinske dinamike. Družina namreč postane tedaj zelo nedostopna za kakršne koli nasvete v zvezi z drogami. Zapre se sama vase in hoče rešiti problem sama. Družinski zdravnik je lahko v tem trenutku v veliko pomoč družinskemu članu, ki je odvisen od drog, kot celotni družini.
TUJCI V LASTNEM KRAJU?
V prejšnji številki Portorožana je Zdenko Vozlič v svojem polemičnem članku lepo pokazal, kako imajo domačini, prebivalci piranske občine, vse manj možnosti uporabljati tenis igrišča v Portorožu. Tenis klub prihaja v vse večja nasprotja z lastniki igrišč, ki pa so vse bolj pod pritiskom ekonomske (kapitalske) logike ustvarjanja dobička. Igrišča so namenjena skoraj izključno turistom, če pa morda le ostane kaj prostih terminov, lahko tudi domačini odigrajo kakšno partijo tenisa. Nič drugače se že nekaj let ne dogaja v Hotelih Bernardin, kjer na primer vstop na plažo hotela Pečina za domačine ni zaželjen, da ne rečemo, da je celo prepovedan. Praktično pa je vstop na kopališča Bernardina in v tamkajšnje gostinske lokale že nekaj let prepovedan delavcem hotelskega kompleksa, češ da se ne spodobi, da bi gostje in tisti, ki jim strežejo, pospravljajo sobe ipd. sedeli za istim šankom in se kopali na isti plaži.
Logika in rezultat sta v obeh primerih podobna: domači ljudje postajajo "persone non grate" (nezaželjene osebe). Ob tem pa tuji kapital nezadržno prihaja na obalo. Boris Šuligoj je v "Delu" pred časom pisal, kako je neka avstrijska banka postala
hipotekami upnik na premoženje Metropol hotelov oz. ene njihovih družb. Ali je razvoj tržnega gospodarstva nujno povezan s tujim kapitalom ali ne, je sedaj nepomembno, saj Slovenija, še manj pa obala, vendarle ni kakšna eksotična nerazvita "banana" republika. Neprijetno pa bo, če hotelska podjetja n.pr. ne bodo mogla vrniti dolgov in se bodo zato tuje in domače banke "usedle" na premoženje hotelov: na njihove objekte in zemljišča.
Čigava lastnina bodo postale plaže in objekti ob njih...? Bodo last tujih podjetij, s čemer bodo za domačine še bolj nedostopni? Zelo velika verjetnost je, da bo tako! Zanesljivo pa na ta način dolgoročno izgubljamo vsi, saj se s tem ustvarja trajni vir nestabilnosti in konfliktnosti med lastniki obmorskih objektov ter domačini.
Marko Zorman
JÄ4
NA PLAŽI W PORTOROŽ
ODPRTA V VSAK DAN SLADOLEDI, "SADNE KUPE,
FRAPEJI IN DRUGE SLADKOSNEDNE DOBROTE
PRIDITE
86 LET SLIKARJA VIKTORJA BIRSE
Že nekajkrat odložena retrospektivna razstava slikarskih del našega znanega umetnika Krasa in Istre, Viktorja Birse v Ljubljani, bo, kot kaže, končno ugledala luč sveta. To nam je povedal slikar sam ob našem obisku v njegovem ateljeju na Bernardinu, kjer živi in ustvarja že vrsto let. Na retrospektivni razstavi želi zbrati večino svojih umetnin, zato ima pripravljalnega dela čez glavo, saj bi rad razstavil tudi slike, ki so v zasebnih rokah; nekatere od njih celo v tujini. Birsa je doselj svoje motive Krasa in Istre z velikim uspehom razstavljal doma in v tujini. Velik uspeh je doživel v Ameriki s svojo razstavo na USA ART EXPO v Washingtons Razstava mu je odprla vrata še drugih ameriških galerij in končno mu je razstavljanje po ZDA prineslo tudi OSKARJA za umetnost, o čemer so v ameriškem tisku precej poročali. Zelo znanje naš slikar na Švedskem, kjer ima kar nekaj svojih "mecenov", ki premorejo cele zbirke njegovih slik. Predstavili so ga v vodilnem švedskem časopisju in celo v elitnem programskem času na televiziji, ki je predvajala dokumentarni film o njemu in Portorožu, kjer Viktor Birsa živi in kjer je ustvaril največji del svojih umetniških del. Slikar Birsa se vse težje loči od svojih slik; Čimveč bi jih rad obdržal.
Številne ima razstavljene v svojem ateljeju - galeriji. Vredno sije napasti pogled na teh slikah! Obiskovalci - ni jih veliko, ker slikar Birsa ljubi zasebnost - imajo res kaj videti. Pravi, da reklame pravzaprav več ne potrebuje, saj številni ljubitelji njegovega slikarstva najdejo vrata njegove delavnice kar sami. Najraje odkupujejo primorske pe-jsaže ali motive Krasa. Redko kateremu umetniku uspeva na platno pričarati vso lepoto Krasa, kot zna to prav slikar Birsa. V tem je pravi velemojster! Pa saj je na Krasu doma: rodil seje v Kobjeglavi 20. aprila daljnjega leta 1908. Za svoja umetniška dela je Viktor Birsa prejel mnogo priznanj, a najbolj pri srcu mu je priznanje italijanskega sklada pesnikov, pisateljev, slikarjev in novinarjev za mir v svetu "ZLATI KAPITOL", ki gaje prejel leta 1974 v Rimu.
Miloš Jovanovič
Visok življertski ljubilej našega slikarja Viktorja Birse
. / П/0 W daifila,regali, presents
Obala 120,66320 Portoroi - Portorose / Tel. 066 • 74535
Ste v zadregi pri izbiri pravega darila? Obiščite nasi ^ prijetnem okolju to ne bo več težko. 9omagali vam bomo izbirati v množici koristnih in okrasnih daril.
State cercando un bel regalo? ženite a trovarcll In un atmosfera piacevole e bella potrete scegliere tra rollle Idee un regalo per tutte le occasion!.
Predsednica območne organizacije Rdečega križa je Ana Jakič
Na seji skupščine občinske organizacije Rdečega križa Piran, kije bila 24. maja letos, so izvolili novo vodstvo. Po dvakratnem zaporednem mandatu je dosedanjo predsednico dr. Jelko Mišigoj-Krek (iz Pirana) zamenjala ga. Ana Jakič iz Portoroža. Seveda pa je dr. Mišigoj-Krekova ostala še v vodstvu Rdečega križa. Podpredsednik je zdaj Jože Gantar, prav tako iz Portoroža (pravzaprav z Belega križa). Drugi člani izvršilnega odbora (po starem statutu -predsedstvo) so še: Sonja Devič iz Lucije, Danica Kekič iz Pirana, dr. Karmen Bossman-Lakovič iz Lucije, Tadeja Bizjak iz Pirana, Nada Pukšič in Cesarina Smrekar, obe sta iz Portoroža ter sekretarka Valentina Klemše, ki je prav tako iz Portoroža. Sprejeli so tudi nov statut, po katerem Rdeči križ ni več organiziran na občinski ravni, ampak postaja zdaj območna organizacija. Kot novost v njihovem programu naj omenimo širjenje znanja o Rdečem križu oz. vzgojo v humanitarno pravo. Vabilu na sejo skupščine seje odzvalo tudi deset gostov človekoljubnih organizacij iz sosednje Italije, ki so jim podelili častno članstvo Rdečega križa občine Piran.
FRIZERSKI SALON SIL V A
(vodi ga frizerka Jana Vesenik)
obvešča svoje stranke, da s 6. junijem ti. svojo dejavnost seli iz vile "Virginije" v Portorožu v Piran, na Trg I. maja (poleg trgovine ONA-ON). Telefon frizerske poslovalnice v Piranu je 76-529 Urnik dela: ob delovnikih od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure.
AUDIO VIDEO CENTER MIKI - LUCIJA, Seča 194
sM^ « 70-804
штшшшшш
ШШ
Г 71-139
TOP 5 CP I 1 TOR 5 VIDEO 1
1.
. Mariah Carey: MUSIC BOX
2.	Pink Floyd: DIVISION BELL
3.	Bryan Adams: SO FAR SO GOOD
4.	Ace Of Base: HAPPY NATION
5.	Capella: U GOT 2 KNOW
BRALCI PORTOROŽANA DOB ITT S TEM IZREZKOM OB NAKUPU CD-JA POSEBNO VARILO!
1.	FIREPOWER (OGNJENA ČETRT)
2.	NOWHERE TO RUN (UBEŽNIK)
3.	A FEW GOOD MAN (ZADNJI DOBRI MOŽJE)
4.	SOMMERSBY
5.	CAPE FEAR (RT STRAHU)

SLOVARČEK LOKALIZMOV: A - Z
Avditorij - poučen primer, kako iz velikih možnosti ustvariti majhen profit.
Bernardin - hotelski kompleks, ki nam nazorno kaže, kako na zeleni, cvetoči mediteranski obali zgraditi betonsko oazo.
Forma viva - polotok povezan z ostalim svetom s cesto, po kateri vozite na lastno odgovornost. Kamniti kipi, po katerih je dobil ime, so skrbno skriti v visoki travi in tako zaščiteni pred krajo. Fiesa - nedolžna žrtev trmastih prepirljivcev. Go-cart pista - objekt, ki okoliškim prebivalcem omogoča hrupne weekende.
Hotel - ustanova, kjer naredijo vse, da se vsiljivi tujci ne bi vračali.
Javna razsvetljava - način, kako občane prepričati, naj bodo ponoči rajši doma.
Kaštel - center naše kulture; "punto d'incontro" enako mislečih. Komunala - ustanova, ki nas razveseljuje z domislicami o urejenosti okolja; zgleden primer so luci-jske zelenice, zlasti tiste pred Ljubljansko banko. Marina - vsaj ena dobro organizirana ponudba, zato pa nedostopna domačinom.
Obala - sirota, ki bi jo vsi izkoriščali, skrbeti zanjo pa je vsem odveč.
Poslanci - skupina ljudi - izvoljenih zato, da bi bilo v občini čim manj stvari urejenih po volji volilcev. Parkirišča - dobrina, ki jo bodo uživališele pozni rodovi; mi jo pa poznamo bolj kot igro Človek, ne jezi se.
Senca - nekaj, kar v naši občini sistematično zatiramo in zaradi česar so vsa drevesa v veliki nevarnosti. Namen takega ravnanja je, da bi turisti kar najbolj čutili žar našega poletja.
Šola - poleg vrtca edini kraj, kjer so otroci varni pred motornimi vozili.
Turizem - pojav, ki nazorno kaže, da se na napakah največ naučimo. Ko jih bomo namreč nehali delati (čez približno eno ali dve desetletji), bomo tudi mi imeli vrhunski turizem.
Univerza - nekaj, kar nujno potrebujemo že zato, da nam bo Ljubljana nehala soliti pamet. Vrtnica - simbol našega kraja; glede na naše obnašanje do okolja, jo bo v kratkem zamenjala kopriva. Zabava - nekaj, kar naj bi bilo del turistične ponudbe. Zaenkrat jo sestavljata: tobogan na plaži za čez dan in hrupna glasba zvečer.
Sonja Požar, Lucija
športna stran * športna stran * športna stran
Predstavljamo:
Balinarski klub ANTENA MINICOOP
Balinarski klub ANTENA MINICOOP deluje v okviru balinarskega društva ANTENA BELI KRIŽ. Ustanovljen je bil leta 1980 na pobudo Romana KONTIČA, Viktorja ŽERJALA, Staneta STEGLA, Cirila in Ivana ŠULIGOJA, Ratka SIMČIČA, Maria FABRISA in Maria SVAGLJA. Prizadevni ustanovitelji so s pomočjo M-DEGRO-ja uredili balinarsko igrišče pod trgovino na Belem križu in se takoj vključili v obalno Balinarsko zvezo, ki deluje v okviru Balinarske zveze Slovenije.
Kakovost in tradicija balinanja na obali sta se kmalu obrestovali tudi na tekmovalnem področju, saj je klub že v nekaj letih napredoval iz obalne v republiško ligo, a seje zaradi organizacijskih težav kmalu vrnil v obalno ligo. Ko ni bilo več ustreznih rezultatov ter po odhodu nekaterih igralcev, je klub skoraj prenehal delovati. Tako je leta 1986 prišlo do zamenjave generacij. Vodenje kluba je prevzel Lučano GROZIČ, saj je tedanji predsednik Roman KONTIČ prevzel mesto predsednika obalne Balinarske zveze. V klubu so kmalu spoznali, da napredka v športnem balinanju ne bo brez mladine, zato so v svoje vrste vključili mlade tekmovalce, ki so uspešno nadaljevali športno pot starejših. Pionirji in mladinci so bili tako vrsto let najboljši na obali; največji uspeh pa so dosegli leta 1988 še na jugoslovanskem državnem prvenstvu mladincev, ko je Damjan ŠULIGOJ dosegel 4. mesto v igri posameznikov. Članska ekipa pa je v naslednjih sedmih letih osvojila kar pet naslovov obalnih prvakov, vendar se v višjo ligo ni uvrstila, saj so kvalifikacije za vstop v 2. ligo decembra, naši igralci pa niso mogli trenirati, ker Balinarski klub Antena Minicoop ne premore pokritih igrišč. Končno seje klub leta 1992, zaradi organizacijskih sprememb v ligaškem državnem tekmovanju, po osvojitvi obalnega prvenstva uvrstil neposredno v 2. zvezno ligo zahod in že v prvi sezoni osvojil 7. mesto. K temu uspehu so največ prispevali igralci: Albin BARBARIČ, Silvo BARBARIC, Bepi BEMBIČ, Ivo GOLJUF, Robert KONTIČ, Roman KONTIČ, Tadej KONTIČ, Damjan ŠULIGOJ, Alojz SUSMELJ, Aleš VELIC. Zasluge pa imajo tudi vsi drugi člani, ki prispevajo k uspehu kluba. - Pred letošnjo sezono sta dva igralca - Silvo BARBARIC in Ivo GOLJUF - odšla k Balinarskemu klubu LUCIJA, vrnil pa seje Jadran BARUT, vsestranski športnik, kije na Olimpijadi v Melbourn-u osvojil 4. mesto v veslanju in je kasneje bil tudi trener izolskih veslačev. Klub balinarjev si je pridobil tudi novega sponzorja - trgovino MINICOOP Bernardin, ki je precej prispeval k letošnjim uspešnim igram. Po prvi tretjini prvenstva zaseda BK Antena Minicoop prvo mesto na lestvici. Za materialno pomoč se člani kluba posebej zahvaljujejo še svojim donatorjem BETON-u, d.o.o. Lucija, Hotelom Piran in avtoprevozniku Valterju GROSSI-ju.
TRNKARJENJE Z ZASIDRANEGA ČOLNA
KDAJ: Bilo je na nedeljo, 15. maja lelos.
КЛЈ: disciplina: Lov s palico
KDO: Ribiško potapljaško društvo Piran
Pomerilo seje 10 tekmovalcev, ki so ulovili 195 rib s skupno težo 20.075 gramov (pretežno so se ujeli riboni in spari).
Največ rib so ujeli: I . Moric PARDO 25 rib 3120 g 2. Ivan ŠTADER 27 rib 3045 g 3. Rudi SAVARIN 26 rib 2415 g Najtežjo ribo - skuso, težko 490 g jc ulovil Moric PARDO. KDO: Ribiško društvo "ORADRLA" Piran
Nastopilo je 10 tekmovalcev, med njimi celo ena tekmovalka, Slavica M ARGON.
Ulovili so 135 rib, ki so skupaj tehtale 13.135 gramov.
Vrstni red: I. Bojan LOBODA 31 rib 3100 g 2. Fcrilo GOLOB 20 rib I915g
3. MiloradŠKROKOV 21 rib 1720 g
Najtežja riba: ribon, 65» ц; ujel ца je Boris GRUDEN.
Bridge klub
Verjetno mnogi ne vedo, da imamo v naši občini tudi bridge klub. Ustanovljen je bil leta 1975, letos pa je začel delovati kot sekcija pri KUD "Karol Pahor" iz Pirana. Člani kluba se udeležujejo mnogih turnirjev v tujini in doma. Največji letošnji uspeh kluba je osvojitev naslova vice prvaka države v teamskem tekmovanju. Po zaslugi agilnih članov sije Bridge klub končno pridobil tudi svoje prostore, ki jih bo potrebno seveda še primerno urediti. Ne dvomimo pa, da bo prizadevnim članom, ob pomoči sponzorjev, to tudi uspelo. Poleg ureditve klubskih prostorov je ena primarnih nalog kluba povečanje števila članov. V ta namen bo jeseni organiziral začetni tečaj bridga. Igralci bridga - člani kluba pričakujejo odziv med mladimi (dijaki, študenti). Vsi, ki vas karkoli zanima v zvezi z bridgem - igro razmišljanja, logike in spomina - se lahko obrnete na tel. 70-116.
Od vročine se zvrti
Poletje se bliža in z njim vse neprijetnosti, ki morijo prebivalce Obale: komarji, ki vbrizgajo v človeka ličinko, ta pa nato zrase v velikega mastnega črva, obubožani turisti, s katerimi že ne vemo več, kaj bi, hrupni in smrdljivi motoristi, kateri si drznejo celo prenočevati v najboljših hotelih (citiram iz prve strani Dela) in kot krona vsega - oni. Da, to so teroristi z regljajočimi stroji, morski pirati brez kančka vesti, onesnaževalci, še več - polutorji (res ogabna beseda, vendar edina, ki lahko zdrži njihovo bližino). Iz reklamnih fotografij se nam smehljajo, pod urejenim in zdravim videzom pa se skrivajo demoni, otroci pekla (tudi tam so jih že prepovedali). Še prijazne alge, ki so ustvarjale romantično cvetenje morja, so se jih ustrašile in zbežale daleč stran. Vendar jim to ni dovolj - po lanskoletnem shodu, ki je na srečo minil brez hujših posledic za okolje in moralo prebivalcev Portoroža -pripravljajo letos še večjega! Tukaj so podatki, ki so jih neprevidno predstavili tudi podpisanemu: Dirka (beri: demonski shod) bo trajala dva dni, v soboto 16.7. in nedeljo 17.7. Tekmovalni poligon bo postavljen med potniškim pomolom in mrežo Osrednje plaže. Na platoju zraven vodometa naj bi pripravili stojnice, na katerih bi razstavljali izdelovalci in prodajalci opreme za njihov takoimenovani "šport". Prostor za gledalce (katere gledalce!?) je predviden na levi strani pomola, od koder bi lahko najbolje spremljali dvoboje. Dirka bo namreč organizirana kot turnir v paralelnem slalomu. Pripravili bodo ozvočenje pomola, na platoju pa bodo postavili dva odra: prvega za speakerja dirke, drugega, visokega 10 metrov, pa za TV kamero, ki bo tako najbolje posnela potek dvobojev. Pravzaprav so na dirki predvideli kar dve kameri. Priprave na organizacijo dirke že tečejo. Poleg organizacijske ekipe, ki šteje dvanajst demonov, pa naivneži pričakujejo prisotnost približno 50 "tekmovalcev" in vsaj 700 "navdušencev" - gledalcev.
Vendar - ni še vse izgubljeno! Seje čas, da preprečimo izvedbo te sramote. Vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružijo v organizaciji OFBPVS (oboroženi frakciji borcev proti vodnim skuterjem). Ne pozabite, da se borimo za bodoče rodove, take, ki bodo umirjeno in brez pretiranega hrupa hodili na skupne zabave, v diskoteke in gostilne. Na žalost so tudi druga mesta padla pod težo pritiskov demonskih sil. Državno prvenstvo vodnih skuterjev ima naslednje datume in kraje: 30.5. Zagreb; 25.6. Maribor; 16.7. Portorož; 20.8. Omišalj; 3.9. Ptuj in 18.9. Zagreb.
za OFBPVS predsednik NUSRT Davide Ernestini
P.S.: Vabljeni ste na dirko 17. julija v Portorožu. Klub (NO LIMITS
SKIRACING TEAM) pa iina sestanke vsako
soboto ob 12.00 v svoji pisarni (mansarda) na Obali 16.
ZGODILO SE JE:
-	Prvo srečanje DEALERJEV Intertrade in Samsung v Sloveniji je bilo v Portorožu od 19. do 21. maja. -Tradicionalno (devetnajsto) srečanje istrskih pihalnih orkestrov, ki ga je 21. maja na Tartinijevem trgu v Piranu pripravilo Kulturno umetniško društvo K. Pahor. Bilje to pravi pihalni maraton: začel seje ob 14,30 s parado in se zaključil ob 19. uri. Generalni sponzorje bila Skupščina občine Piran.
-1. KONGRES APLIKATIVNE KOZMETIKE IN OBČNI ZBOR DRUŠTVA ESTETOV SLOVENIJE
sta se dogajala 28. in 29. maja v Kristalni dvorani hotela Palace v Portorožu. Iz programa predavanj: Kozmetika - človekova večna spremljevalka (predavala je domačinka dr. Duška Krnel-Umek), Koža v luči kozmetike - fiziologija organa, ki oddaja in sprejema (dr. Gustav Weilguny), Fango kot izvrstno sredstvo za regeneracijo (dr. Mirana Male), Uporaba električnih tokov v kozmetiki (dr. Alfredo Pietrolongo).
-	3. KRITERIJSKA REGATA (classa Europa) in 1. TROFEJ MESTA PIRAN (classa optimist) sta potekali 28. in 29. maja v piranskem zalivu. Regati je pripravilo Športno društvo Piran -jadralna sekcija.
WELCOME TO
C10 в
aktivne počitnice v angleščini ali nemščini
tel. (066) 70 - 500
ZA 0SM0S0LCE 0 MEDSEBOJNIH ODNOSIH
Strokovni sodelavci zakonske posvetovalnice pri Centru za socialno delo Piran se že nekaj let vključujejo v vzgojno izobraževalni program osnovnih šol v občini Piran in sicer v okviru šolskega predmeta nekdaj imenovanega "družbeno moralna vzgoja", danes pa "etika in družba". Program, v katerega so vključeni osmošolci piranskih šol, je posvečen medsebojnim odnosom v obdobju odraščanja. Delo v posameznih razredih teče v dveh skupinah, ki ju vodita psihologinja Maja Golja in socialna delavka Irena Bizjak. V času šestih šolskih ur se mladostniki seznanijo z zakonitostmi v medčloveških odnosih in sicer v odnosih z odraslimi, vrstniki in nasprotnim spolom, razmišljajo o vedenjskem, čustvenem in interakcijskem zorenju človeka, o izbiri partnerja in o zrelosti za zakonsko zvezo oz. za načrtovanje družine. Maja Golja in Irena Bizjak osmošolcem predstavita še vlogo Centra za socialno delo oziroma jim povesta kdaj in kako naj se ljudje v življenjskih stiskah obrnejo nanj. Strokovnjakinji se pri svojem delu poslužujeta metod kot so: igra vlog, elementi grupne dinamike, interakcijske vaje, socialno učenje, delo s testom in diskusijo. In zakaj so se v Centru lotili tega programa? Zanj so se odločili na podlagi izkušenj in spoznanj pri svetovalnem delu z bodočimi zakonci in s partnerji, ki so zašli v krizo. Spoznanja kažejo, da bi moral človek znanje o medsebojnih odnosih pridobivati že od otroštva dalje. Letos je program tekel v prostorih krajevne skupnosti Portorož, zajel pa je 230 mladostnikov.
L. S. Z.
PORTODEKAGRAMI PORTODEKAGRAMI
*	Virginija, Helios, Orion...
-	Vilo Virginijo, nekdanji hotel, nazadnje pa zatočišče (večinoma nekvalificiranih) Palacevih delavcev so prodali podjetju Aurora (lastnik je solastnik podjetja Belco, ki ima v najemu portoroško gostišče "Pergola" ob komunalni plaži.) "Pergola" seje že uspešno uveljavila, posebej med domačini, ki so si jo izbrali za svoje shajališče. Podjetje Palace Hoteli pa so prodajali tudi dva objekta v samem centru Portoroža, bivša hotela Helios in Orion (ob "Kaštelu"). Po najnovejših informacijah so Hoteli Palace (oz. njihov posrednik, portoroška firma Luna) tudi ti dve stavbi uspeli prodati. Kupil jih je -pravijo podjetnik, bivši najemnik restavracije "Asterina" v Luciji, zdaj pa najemnik restavracije v vili Mariji in sovlagatelj v tržnico "kaštel". Najbrž se zdaj lahko Portorožani obrišejo pod nosom za trgovsko poslovni center, o katerem so sanjali, da ga bodo nekoč tu zgradili...
*	TENIS KLUB IN NJEGOVA PRAVICA
-	O tenisu, njegovemu pomenu za bogatitev in promocijo portoroškega turizma ter predvsem o peripetijah, ki jih ima Tenis klub Portorož z lastniki teniških igrišč pri Marini (z Metropol hoteli kot lastnikom zemljišča in Casinojem kot lastnikom objektov) smo obširno pisali v prejšnjem "Portorožanu". Metropol hoteli so sicer zemljišče, kjer so potem zrasla igrišča za tenis, dobili v upravljanje (za kar pa baje niso odšteli niti pare), zdaj pa so se v zemljiško knjigo vpisali kot lastnik! Domačemu Tenis klubu pa ne Metropolovci ne Casinojevci nočejo podaljšati oz. obnoviti pogodbe o uporabi igrišč. Najnovejše informacije pa so vendar vzpodbudne, saj pravijo, da se oboji že "mehčajo". Upamo, da bo Tenis klub kmalu lahko pomahal s podpisano pogodbo!
ES Er	KS t
ш ша
] Laško pivo
' vse bolj prisotno in zažel l j eno tudi na obali
Pivovarna Laško je danes delniška družba z vgrajeno a najmodernejšo opremo za proizvodnjo in polnjenje piva I in po svojih kapacitetah sodi med največje evropske pivovarne. Kljub temu pa proizvodnja laškega piva $ temelji na izjemni tradiciji, saj v Laškem proizvajamo in polnimo pivo že od davnega leta 1825, tako da doma in g širom po svetu znana kakovost laškega piva nikakor ni
naključna, ampak je rezultat najboljše kombinacije $ tradicije, izkušenj in znanja ter najmodernejše tehnologije.
Z lastnim distribucijskim centrom v Piranu (Fornače 33) od leta 1991 Pivovarna Laško d.d. skrbi za obalno vj tržišče in sicer s samo štirimi zaposlenimi, pa zato toliko bolj uspešno. Rast prodaje je iz leta v leto večja : v
prvem četrtletju tega leta je glede na enako obdobje lani indeks prodaje kar 314f Prav zato postaja obstoječe skladišče na For-načah premajhno in že gradimo novo, večje in bolj funkcionalno. Otvoritev novega skladišča predvidevamo do letošnje sezone - o čemer bomo obširneje poročali. Velika izbira piva (in embalaže), ki ga Pivovarna Laško I	d.d. nudi svojim
kupcem, zadovoljuje tudi najzahtevnejše ljubitelje piva. 3 Kvaliteta proizvodov in storitev ter pravilna poslovna politika uvrščajo Pivovarno Laško med uspešnejše de-& lovne kolektive v Sloveniji in to kljub temu da je ob
osamosvojitvi države naša Pivovarna izgubila več kot 9 40% dotedanjega jugoslovanskega trga. Vendar smo se
uspešno preusmerili v izvoz. S Kljub izredni konkurenci na tem področju izvozimo
sedaj 10 odstotkov svoje proizvodnje. Vse bolj pa smo ■ prisotni tudi na celotnem slovenskem trgu. Nenehno
izboljševanje kakovosti proizvodov in storitev v zado-" voljstvo potrošnikov laškega piva - so osnovne smernice j delovanja Pivovarne Laško d.d. tudi v prihodnje.


PORTOROŽARIJE IflUVZOUOIUOd
S\
Kdo pravi, da se dušimo zaradi prekomernih količin odpadkov? Kot kaže, jih očitno še primanjkuje! Iz dobro obveščenih krogov seje razvedelo, da po Portorožu kradejo zabojn" ^^^ jgfe smetmi vred. Ni jasno ali je to posledica d< last izvršnega sveta in je s tem podjetje pri na ugledu) ali pa bi se nekateri radi šli tudi (Kante kot certifikat)
Koje oni dan na začetku maja skozi Porto Dušan Mravlje, ki seje iz našega kraja lotil podviga in obtekel vso Slovenijo po njeni mejni črti, je naš agent v maratončevem (tekajočem) spremstvu uzrl tudi direktorja Hotelov Morje, Franca Ohnjeca. Pogrešal pa je odstavljajočega predsednika izvršnega sveta, g. Grahorja, tudi člana skupine za mejo s Hrvatsko pri zunanjem ministrstvu. Direktor Hotelov Palace pa seje - rajši kot s tekom -ultramaratoncu oddolžil z ročno masažo v Palacovih Termah Talasoterapiji. (Ni masiral D.D. lastnoročno!) (Usodna dilema: je lažje vladati ali teči maraton?)
***
Tako rekoč že po tradiciji sta piranski župan in predsednik izvršnega sveta 10. maja sklicala predsezonski posvet vseh, ki imajo kakorkoli opravka s turizmom ali imajo moč, da vplivajo na njegove tokove. Posveta se je udeležila tudi poslanka v državnem zboru Republike Slovenije, ga. Breda Pečan, doma iz Izole. Omenjena poslanka je prisotne menedžerje portoroškega turističnega gospodarstva pozvala, naj ji vendarle pomagajo rušiti zakon o dobičku! Kot bodoči lastniki -pardon delničarji - hotelskih podjetij bodo menda ja znali zaščititi svoje interese in popaziti, da jim apetitna država ne bo preveč pobrala, jih je opozorila. Lepo in prav, apel menedžerjem je bil najbrž celo na mestu! Le nekaj se pri tem ne izide: Združena lista socialdemokratov se razglaša za zastopnico interesov delavcev, ob apelu poslanke Brede pa
nas je začel črvičiti dvom ali je to res... (Bredin pravi obraz)
***
Komur je "pajek" kdaj odpeljal avto, zagotovo ve za avtoodpad v Luciji, kamor "pajek" odvaža tudi nepravilno parkirane avtomobile. V gneči prvomajskih praznikov seje tako tudi zgodilo, daje "pajek" turistki odpeljal avto iz Pirana. Ko je jezna prišla po svoj avto, ji ga delavca na odpadu nista hotela izročiti, dokler ne poravna stroškov odvoza. (Takšna je normalna praksa vsepovsod po svetu). Ker se razjarjena gospa ni strinjala z načinom poslovanja avtoodpada, je zahtevala položnico, da bi plačala po pošti. Pa je bila deležna gromkega posmeha, češ, saj nisva z Lune padla. Kdo bo potem še videl denar? A se gospa ni dala odpraviti! Odločila seje ukrepati po svoje in je enega delavca sunila v mednožje, drugega pa ugriznila v roko. Njen mož pa seje medtem neskončno zabaval. (Najbrž je bil vesel, da njena žrtev končno ni on sam!) No, kolikor nam je znano, sta delavca vendarle uspela ubraniti moško in čast avtoodpada ter izterjala stroške odvoza. ("Nindja" kontra "pajek")
■M ВИ HI ВД1	k£J

***
i
1
B
POR TOR O ZARIJE
anmzouoiuod
Ko so oni dan pred Marino prenehali z vrtanjem v zemeljsko nedrje oz. z iskanjem termalne vode, je po Luciji "lepo" zasmrdelo po gnilih jajcih ali - kot so se nekateri vljudno izrazili - po žveplovodiku. Luci-jčani so, kljub vročemu vremenu - zapirali okna, nekatere pa je že skrbelo ali bo tudi poleti tako smrdelo. A so se takoj, ko so izvedeli, daje vodja projekta vrtanja dr. Boris Filli, eden izmed prvakov Zelenih Pirana, ki da ima smrad pod kontrolo - potolažili. (Vonj po gnilih jajcih je naraven in
ni v nasprotju s programom Zelenih)
+**
Pravijo, da so državnemu sekretarju za turizem, kije naše gore list, šteti dnevi. Menda že mrzlično iščejo novega kandidata. V iskanje so se vključili tudi nekateri menedžerji portoroškega turizma. Pa ne, da bi sami rinili na Republiko! Preveč je še smetane, ki jo je treba pobrati doma. Bi se pa radi znebili neprijetnega konkurenta, ki cesari v Palace hotelih. Iz dobro obveščenih krogov je pricurljala informacija, da seje nesojeni kandidat funkciji na republiški ravni - velikodušno odpovedal! (Načrt "Smer Ljubljana" - propadel)
Vodilni med vodilnimi znanega portoroškega hotelskega kompleksa je s službenim avtom dvakrat potoval v Zagreb. In obakrat so mu avto ukradli! (Saj ni res, pa je res!)
Lido bar (imenovani vagon) v samem centru Portoroža (pri "Pivnici"), ki je zmeraj "dišal" po lizolu, seje "prelomil" na dva dela. Tržne raziskave so namreč pokazale, da v Portorožu boleče primanjkuje zlatarn in filigranov. Zato so se med obnovo odločili, da bo večji del bivšega Lido bara še zmeraj namenjen gostinski dejavnosti, v drugem delu pa bo - v veliko zadovoljstvo domačih potrošnikov - filigranist! (Zlata mrzlica v Portorožu)
"Vilo" Virginijo (ki vila že davno ni več) morajo njeni dosedanji prebivalci zapustiti tja do 15. junija. Po tem datumu bodo menda izklopili elektriko in vodo, tako da najbrž tudi najbolj trmasti ne bodo vztrajali v njej. (Tako so izgnali JLA-jevce)
***
Virginijo, ki je bila seveda nacionalizirana in po vojni z odredbo vojne oblasti (zastonj!) dodeljena v upravljanje takratnemu hotelskemu podjetju "Palace" (Odredba seje zaključila z agit-propovskim "Smrt fašizmu, svoboda narodu!") so torej prodali. Hotelsko podjetje Palace, ki je z vilo upravljalo, si lahko danes oblizne vseh deset prstov, saj je s prodajo brezplačno pridobljene nepremičnine lepo zaslužilo (tam čez milijon DEM). Radio Erevan smo povprašali, kdo je pravzaprav upravičen do kupnine, ki sojo iztržili za bivšo družbeno lastnino. Razlaga Radia Erevan: "Načeloma vsi, ker pa so se za smrt fašizma in za svobodo naroda borili samo nekateri, so do nje upravičeni samo oni in njihovi potomci." (Erevan news za "Portorožana")
TAIWAN FINACIAL CORPORATION
CIAO, CIÄO 3£l SCHEI
ШШЈА P0HT0R01 - PCBTOBCSS
Dnevnik "Republika" je pripravljen na vse, da bi "Delu" vsaj za kakšen izvod zbil naklado. Njegov dopisnik, Boris Vuk, seje celo povzpel na dvigalo za skoke z elastiko (bungy jumping) na Bernardinu in z "Republiko" v roki skočil 60 m globoko. Podatkov o padanju "Delove" naklade še ni (Bo "Delov" dopisnik B.Š. "vrnil"
udarec in skočil s 100. metrov)
***
Opozicija pa je članom izvršnega sveta SO Piran že plačala skoke z elastiko. Nekateri opozicional-ci že prižigajo sveče v stolnici s prošnjo, naj elastika (vsaj pri težjih) popusti... (Če ne padejo zlepa, bodo zgrda...)
***
Klub študentov Piran je ob (nekdanjem) Dnevu mladosti - 25. maja organiziral rock koncert na Tartinijevem trgu v Piranu. Da bo podoba nostalgije po bivšem režimu in nekdanji "Jugi" zares popolna, nadebudnim študentom predlagamo, naj naslednjič pripravijo še Štafeto mladosti po nekoč tako popularni romarski poti - Hišo cvetja. (Gre zgolj za akutno izgubo zgodovinskega spomina ali za objokovanje izgube ljubljenog vodža?)
Enodnevni nagradni izlet kot preizkus naivnosti
Nedavno nam je neka naša znanka potožila, kako lahkomiselno je nasedla reklamni potezi neke italijanske firme, pri kateri je nakupila nekaj gospodinjskih pripomočkov. Vse seje odvijalo izredno hitro. Firma ji je dostavila brezplačno karto in drugo potrebno za enodnevni izlet, kar je seveda z veseljem sprejela. A prava presenečenja sojo šele čakala! Med vožnjo proti izletniškemu cilju je vodička, sicer agentka italijanske firme, začela s svojim preračunljivim poslom. Odprla je velik kovček in začela s prezentacijo odej. Hvalila jih je, da so naj - naj, cena odej pa daje bagatelna. Kar pa sploh ni bila, saj seje gibala od milijona lir navzgor! Prodajalka je bila vztrajna in tako so prve žrtve - ki jim je bilo vsega po malem zadosti - padle in kupile odejo. Ko seje avtobus ustavil na nekem parkirišču, je začela vodička ponujati drugo blago; in tako se je nadaljevalo vse do Benetk. Nazajgrede seje pesem ponovila. Vodička si je kar mela roke, saj ji je posel dobro cvetel. Izletniki v avtobusu namreč niso imeli kam pobegniti in so bili prisiljeni trpeti njeno vsiljivo prodajo. O tovrstni prodaji in izletih bo zdaj razsojalo sodišče, ker so nekateri ogoljufani firmo tožili. Želimo jim veliko uspeha!
Miloš Jovanovič
Obalna Trim-liga odbojka.
rezultati:
5. kolo
Pink Pizza : Hidro 3:0 Tiskarna VEK : Restavracija Tomi 0 : 3 OK Portorož (mladinci): Tiskarna VEK 3 : 1 Lestvica:
Restavracija Tomi	5 5 0 15:3 10
Pink pizza	5 4 1 13:5 9
OK Portorož (mladinci) 5 5 2 11:8 8 OK Portorož (kadeti)	5 2 3 9:13 7
Tiskarna VEK	5 14 6:12 6
Hidro	5 0 5 2:15 5
Play-off:
Restavracija Tomi: OK Portorož (kadeti) 3:1 2:3 Pink Pizza : OK Portorož (mladinci)	3:0 3:2
Finale:
za 1. mesto Pink Pizza : Restavracija Tomi	3 : 2
za 3. mesto OK Portorož (ml.): OK Portorož (kad.) 3 : 1
Končni vrstni red:
1.	Pink Pizza
2.	Restavracija Tomi
3.	OK Portorož (mladinci)
4.	OK Portorož (kadeti)

TURISTIČNA PATRULJA SKOZI PORTOROŽ
<
V sredo, 18. maja je bila na pobudo Turističnega društva Portorož ter v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Portorož izvedena "Turistična patrulja skozi Portorož". Turistično patruljo smo organizirali z namenom opozoriti in vzpodbuditi vse, da poskrbijo za urejenost svoje okolice in s tem prispevajo k lepšemu videzu celega kraja. V njem se moramo - tako mi domačini kot gostje - lepo počutiti. Ob tem želimo tudi opozoriti na vseslovensko akcijo "Moja dežela - lepa, urejena in čista" - tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja.
Portorož tekmuje v skupini "izrazito turistični kraji", v kateri so še: Bled, Bohinj, Bovec, Dobrna, Kranjska gora, Moravske toplice, Radenci in Rogaška Slatina. Republiška ocenjevalna komisija nas bo obiskala dvakrat; v prvem krogu ocenjevanj v mesecu juniju ter v drugem krogu v avgustu. Lani je Portorož dosegel 1. mesto! Iz ponosa, da živimo prav v Portorožu, iz ljubezni do svojega kraja, ki ima prav gotovo - kot vsak drug turistični kraj - tudi svoje senčne strani - storimo vse, kar je mogoče, da svoj kraj še polepšamo, ga uredimo, da bi se tudi letos kar najbolje uvrstil, oz. da ostane NAS PORTOROŽ na vrhu!
TURISTIČNA PATRULJA (v sestavi: Mitja Jančar, Livia Sikur-Zorman, Franc Ohnjec, Jasmin Vrhovnik, Boris Kočevar, Žare Lipušček, Majda Braghieri, Lara Piciga, Vlado Ulrih, Boža Majerič-Simčič, Marko Prinčič, Vojko Vergolin, Salko Pivač, vodila pa jo je Andreja Humar-Fatorič) je obhodila Portorož z okolico - razdelili smo ga na 6 okrožij - ter si zabeležila vse, kar bi morali v svojem kraju še postoriti, kar je motečega in graje vrednega, pa tudi pohvalnega.
Rezultati ogleda turistične patrulje se od okrožja do okrožja dosti ne razlikujejo. Strnili smo jih v nekaj generalnih ugotovitev - s katerimi marsikomu nismo odkrili nič novega - ki jih danes objavljamo. Na tiste moteče
Portorož pred 2. svetovno vojno (iz arhiva Mitje Jančarja): Je bil takratniportorož bolj urejen od današnjega?
stvari, ki kazijo izgled in urejenost našega kraja in so v pristojnosti nekaterih služb in pa posameznikov, bomo pismeno opozorili neposredbo njih same. Še je čas, da vsakdo pomete pred svojim pragom! Turistično patruljo bomo ponovili!
Morda je naša turistična patrulja, ki je svoj obhod opravila v dveh urah, tudi kaj spregledala - morda so še kotički, malce odmaknjeni očem, ki so neurejeni... Vabimo vse, ki bi želeli v akciji "Turistična patrulja" sodelovati, da svoja opažanja zapišete in jih pošljete na Turislično društvo Portorož. Tudi s tem boste pripomogli k našemu prizadevanju za čimbolj urejen in privlačen Portorož!	. _ t
Andreja llumar-Fatoric
predsednica TI) Portorož
iß M* »zorili na neurejenost^П^ tl t> U X osrednjo plažo), ve^Bi«^''4
M«**
GENERALNE UGOTOVITVE TURISTIČNE PATRULJEг^ХјИ^.И1'1 - Sam center Portoroža je trenutno dokaj urejen. Vendar bi opozorili na i Parka med zlatarno Pavlovski in športno trgovino (pri vhodu na osrednjo plažo), ve-^J'0h 5 liko je tudi suhih vej v parku pred starim Palaceom in biljardnico/gostiščem Gianniff®, (last Hotelov Palace), Informativna pisarna (OKTPS) bi morala ulici ponujati bolj/^'	^ - *
urejen izgled - sedaj namreč izložbeno okno v celoti zastirajo monstere (pa še te nisc/^t. Jviitö^f^f ft ravno v ponos), tudi informativna legendna tabla pred parkom pri stavbi KS (OKTPS)l№^'r[iSPtfS' ^ je potrebna takojšnje obnove... Tlaki iz granitnih kock okrog dreves na pločnikih Mi'^^jri**0 i \ marsikje v razsulu (Okolje), potrebno je urediti oz. zamenjati mnogo prometnih®^ , ^ znakov in informativno-reklamnih tabel (ponedkod so ostali samo še drogovi), table џФ^-^лоШ&У J ' imeni ulic, javno razsvetljavo (obnoviti obstoječo, žal pa je marsikje sploh ni!). -	јц-јФ^*'
sedaj velja javno opozoriti Cvetje Palace, da je njihova ograja ob Prečni poti vsa^^^-^jl/f® zaraščena in za vrtnarijo še v posebno sramoto, garažne barake ob avtobusni postaji jä^лл. \ifrri ■ Portorožu tudi niso ravno v ponos (v upravljanju Okolja). Okolica avtobusne postaje?^7./Ifnpp/fjH1 je neurejena. Table z voznimi redi na avtobusnih postajališčih so v slabem stanjuja pit i\i zanemarjene ali pa jih sploh ni. - Tabla "Fitness" pri Palace je neustrezna, Metropolo-.iimSlBP^'^ va tabla (pri Feniksu) - potrebna obnove ali zamenjave. Obnoviti je treba tudi tablo za plakate ob slaščičarni/kiosku Plaža (Okolje), pa tablo BUS pri Vili Mariji, nujno za-JV ^ jj mijob Izmenjati tablo z imenom ulice Med vrtovi in postaviti ulične table z imenom Šentjane. пМЈС1У1Т1М5Т0Ц'& Potrebno je očistiti obalo (med hotelom Riviera in skladiščem soli - čigava last je •Лпл(г/гJ	^
gozdiček nasproti skladišča soli je neočiščen, čeprav bi lahko bil zelo privlačen. Zelod fool Pahtf fa neureieno ie območie hotela Orion in Kaštela (deDoniran ie odDadni les od Dreured-®' . .. . ,»лл.. ч i
ш Ж
itve Kaštela, ob zabojniku so zloženi večji kosi gospodinjske opreme, neurejen je '"{""V „FILM dostop do restavracije Istra, ob Avditoriju je hudo opazno pomanjkanje parkirišč, parkWwW-vwJMflvfi> ,
radheni materiV -	Ä£-m'ÄS«£OW«
PORTOROSE
nasproti Avditorija je zapuščen in neurejen (odložen gradbeni material). - Cesta zP£------ t	.
Valete: urediti drevored, očistiti bršljan in suhe veje, postaviti koše za smeti, na postai-ttujkah,retija: "ђ™ jališču na Valeti postaviti klopce in koše; gostišče Valeta je zelo neurejeno, zidIsaiChin, FranceУиуеп}; nasproti Tomija bi kazalo - ozeleniti. - O Belokriški cesti skoraj ni kaj napisati - enos-PREDVIDOMA
>ЏЏ1 junij ob 21MAi£» litno prizorišče-KOSCERT: Pil
Iz arhiva Mitje Jančarja: Park pred hotelom Palace (Je danes bolj urejen?)
tavno zato, ker je v brezupnem stanju (o cesti, pločniku in javni razsvetljavi, ki jc ni...) - Tako rekoč ob vseh cestah je treba pokositi travo (ob Koprski cesti, ob obeh šentjanskih cestah, Belokriški cesti, v Pacugu, ob cesti Obala...) - Hotelski kompleks Bernardin je lepo urejen, pod arkadami bo morda moral urediti zelenice, ob mandraču pa je še zmeraj premalo zelenja, le novo dvigalo za skoke je v tem okolju izreden tujek. - Potrebno je urediti obalo od Jadralnega kluba Pirat do Bernardina in sam prostor Jadralnega kluba, počistiti dvorišče mehanične delavnice na Fizinah (vedno prepolni kontejnerji...) - Okrepčevalnico na Fizinah (pri bencinski črpalki) bi bilo treba takoj odstraniti. Pcnzion Mally naj polepša svoje table. Urediti park Rastclli... Očitna je tudi razlika v pripravljenosti na sezono med plažo Hotelov Metropol in komunalno plažo, ki je takšna, kot bi bilo poletje še daleč. Nujno je potrebno urediti gradbišče med Marino in Zdravstvenim domom...
In še in še bi lahko našteli, še mnogo "malenkosti", ki prispevajo k urejenosti in lepemu izgledu kraja. A naj bo tokrat le nekaj resda nametanih opažanj, vendar boste ob branju zgornjih vrstic mogoče sami ugotovili, da morate še kaj postoriti okoli svoje hiše!
POHVALE: Hotelom Morje (bivšim Riviera), Hotelom Metropol in Hotelom Bernardin. Prihodnjič pa še o individualnih hišah in lokalih.
Za Turistično patruljo: Andreja Humar-Fatoric
Soboto, 18. junij ob 19.00: Teto ran: DOMAČINI TURISTOM • l BRODOHUCA (FOLKLORNA S ШШ Pahor Piran); 'nedelja, 19. junij ob 1W in Д Portorož - velika dvorana - FILM. Ш1СЕ: ČAS NEDOLŽNOSTI ^Ша drama, režija: 4trta
ÄST*-«SSSKKft
SČ!ff®K
JÄÄSSÖ

AVDITORIJ PORTOROŽ -PORTOROSE KULTURNO POLETJE 1994
JUNIJ
*	sobotat 4. junij ob 19.00: Tartinijev trg Piran -WMACINI TURISTOM - DOBRODOŠLICA, FOLKLORNA SKUPINA KUD Karol Pahor Hran);
*	sobota, 4. junij ob 20.30 in nedelja 5. junij ob 18. in 20.30: Avditorij Portorož - velika dvo-■ana - FILMSKE USPEŠNICE: PHILADELPHIA (pretresljiva drama o AIDSU, režija fonathan Demme, gi vloge: Tom Hanks, Den-:el Washington, štiri nominacije za oscarja, jscar za moško vlogo in za skladbo Brucu Springsteenu, Srebrni medved Berlin 94);
*	torek, 7. junij ob 18.00: Avditorij Portorož -letno prizorišče: NASTOP PLESNO - AKRO-BA TSKE SKUPINE FLIP PIRAN pod vodstvom Stasje in Mojke Mehora;
*	sobota, 11. junij ob 19.00: Tartinijev trg Piran: DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICA (MLADINSKI PIHALNI ORKESTER Kud Karol Pahor Piran);
*	nedelja, 12. junij ob 18.00 in 20.30: Avditorij Portorož-velika dvorana: FILMSKE USPEŠNICE - KLUB SREČNIH ŽENSK (drama o tujkah, režija: Wayne Wang, glavne vloge: Isai Chin, France Nuyen); PREDVIDOMA
*	petek, 17. junij ob 21.00: Avditorij Portorož -letno prizorišče - KONCERT: PARNI VAL JAK (v organizaciji agencije Dallas, (L o. o. Ljubljana);
*	sobota, 18. junij ob 19.00: Tartinijev trg Piran: DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICA (FOLKLORNA SKUPINA KUD Karol Pahor Piran);
*	nedelja, 19. junij ob 18.00 in 20.30: Avditorij Portorož - velika dvorana - FILMSKE USPEŠNICE: ČAS NEDOLŽNOSTI (ljubezenska Zgodovinska drama, režija: Martin Šcorsese, glavne vloge: Daniel-Day Lewis, Michele Pfeifer, Winona Ryder, dve nominaciji za oscarja 94, Benetke 93);
*	sobota, 25. junij ob 19.00: Tartinijev trg Piran: DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICA (MLADINSKI PIHALNI ORKESTER Kud Karol Pahor Piran);
*	nedelja 26. junij ob 21.30: Avditorij Portorož -letno prizorišče - FILMSKE USPEŠNICE: NEBO IN ZEMLJA (tretji del drame o Vietnamu, režija: Oliver Stone, gl. vloge: Tommy Lee Jones, Joan Chen, IlaigS. Nogor).
INFORMACIJE: A VDITORIJPORTOROŽ, Senčna pot 10, Portorož; tel: 066-73-571, 73-090; fax No.: 066-73558 (odponedeljka do petka od 8.00 do 14.00).
A VDITORIJ SI PRIDRŽUJE PR A VI CO DO SPREMEMB V PROGRAMU.
JULIJ
*	petek, 1. julij ob 21.00: Trg 1. maja Piran: POLETNI FESTIVAL - otvoritvena predstava (PDG Nova Gorica); Cervantes: MEDIGRE (režija: mario Uršič);
*	sobota, 2. julij ob 21.00 (v primeru slabega vremena nedelja, 3. julij ob 21.00): Avditorij Portorož - letno prizorišče - POLETNI FESTIVAL: velika gledališka uspešnica SNG MARIBOR: CARMEN (režija: Tomaž Pandur);
*	sreda, 6. julij ob 22.00: Terasa starega hotela Palace Portorož - POLETNI FESTIVAL: NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN (Vita Mavrič in pianist Borut Lesjak);
*	petek, 8. julij ob 21.00: Križni hodnik Piran -PIRANSKI GLASBENI VEČERI: otvoritveni koncert - OBALNI KOMORNI ORKESTER (dirigent: Borut Logar, orkester, ki že tradicionalno otvarja Piranske glasbene večere in vsakič znova pokaže izjemno rast v kvaliteti izvajanja in pestrosti programa: Tartini, Haen-del, Vivaldi, Bach, Saint-Saens);
*	torek, 12. julij ob 21.00: pred piransko stolnico POLETNI FESTIVAL - SMG Ljubljana: V. Täufer: ODISEJ IN SIN, (režija: Vito Täufer);
*	četrtek, 14. julija ob 19.30: Tartinijev trg Piran - POLETNI FESTIVAL: Gledališče Ane Monro - VITEZI;
*	petek, 15. julij 94 ob 21.00: Križni hodnik Piran - PIRANSKI GLASBENI VEČERI: GODALNI TRIO (Primož NOVŠAK - violina, Mile KOSI - viola, Susanna BASLER - violončelo, mednarodno priznani godalci, ki že vrsto let delujejo v tujini; program: Tartini, Beethoven, Mozart);
*	sreda, 20. julij ob 21.30: Trg 1. maja Piran -POLETNI FESTIVAL: PLESNI VEČER (Na: grajenec Prešernovega sklada IZTOK KOVAČ in evropski plesalci RAZŠIRI KRILA, SLON NERODNI);
*	petek, 22. julij ob 21.00: Križni hodnik Piran
-	PIRANSKI GLASBENI VEČERI: VEČER KLA VIRSKE GLASBE ERICA SA TIE JA (Tatjana OGNJANOVIČ, Bojan GORIŠEK -klavir štiriročno, vrhunska mlada slovenska pianista);
*	nedelja, 24. julij ob 14.30: -14.30 - pomol v Piranu: sprejem ladij miru in otvoritev 10. mednarodnega festivala IDRIART (prihod udeležencev, pozdravni govor in kulturni program), -19.30 - Stolna cerkev Piran: KONCERT (Miha Pogačnik - violina, Tržaški oktet, godalni kvartet "Interpreti Veneziani");
*	petek, 29. julij ob 21.00: Križni hodnik Piran
-	PIRANSKI GLASBENI VEČERI: GODALNI K V AR TET MAR TI NU (Češka).
AVGUST
*	sreda, 3. avgust ob 21.30: Križni hodnik Piran - POLETNI FESTIVAL (Zijah Sokolovič: GL UMA C JE GL UMA C);
*	PETEK, 5. A VGUST 94 OB 21.00: Križni hodnik Piran - PIRANSKI GLASBENI VEČERI: INTERPRETI VENEZIANI (komorni orkester iz Benetk; program: Tartini, L. Mozart, Vivaldi);
PREDVIDOMA * sobota, 6. avgust ob 21.00: Avditorij Portorož - letno prizorišče: KONCERTZABA VNE ROCK GLASBE (v organizaciji agencije Lazar d. o. o. Maribor: BA JA GA);
*	nedelja, 7. in ponedeljek 8. avgust ob 21.00: Trg L maja Piran - POLETNI FESTIVAL - Dario Fo: NAKLJUČNA SMRT NEKEGA ANARHISTA (režija: Boris Cavazza, festivalska produkcija);
*	petek, 12. avgust ob 21.00: Portoroška cerkev - PIRANSKI GLASBENI VEČERI: zaključni koncert, posvečen zaščitnici Portoroža Mariji Rožni, (Branko ROBINŠAK - tenor, Tone POTOČNIK - orgle, program: Franck, Mozart, Schubert, Saint-Saens, Bach, Verdi, Rossini, Bizet);
*	sobota, 13. avgust ob 19.00: Tartinijev trg Piran - POLETNI FESTIVAL (lutkovnapredstava gledališče PAPILU);
*	nedelja, 14. avgust ob 21.00: Avditorij Portorož - letno prizorišče - ZLA TA ROŽA PORTOROŽA (mednarodni festival evergreenov v soorganizaciji s Kanalom A; priznani pevci zabavne glasbe s spremljavo revijskega orkestra pod vodstvom Jožeta Privška; solisti: slavna ameriška jazz pevka Shirlie Arle en, Terezija Kes ovij a, Oto Pestner & New Swing Quartet, presenečenje večera: popularna italijanska pevca);
*	torek, 16. avgust ob 21.00: Križni hodnik Piran - POLETNI FESTIVAL - Gilbert leautir: RAGLJA SPETREGLJA (monodrama in razstava portretov slovenskih igralcev avtorice Mete Vranič);
*	četrtek, 18. avgust ob 21.00: Trg pred Križnim hodnikom Piran - POLETNI FESTIVAL - William Mastrosimone: SKRAJNOSTI (režija: Katja Pegan, festivalska produkcija).
V času kulturnega poletja 94 bo potekala tudi POPULARNA PALETA FILMSKIH USPEŠNIC; program fil mov za julij in avgust bomo objavljali sproti
NOVO! NOVO! NOVO!
SPLOŠNA BANKA KOPER je razširila svojo mrežo BANKOMATOV. Odslej lahko dvigujete gotovino tudi na novem bankomatu v trgovsko - poslovnem centru v
Luciji.
PONOČI IN PODNEVI. VEDNO V SLUŽBI. BANKOMATI SPLOŠNE BANKE KOPER.
PRIMORSKA RAZSTAVLJA
Koper, 2. -10. 7.1994
Sejem, ф
ki se
po 22 letih vrača v domač in
mednarodni prostor #
ki bo
obogatil in pospešil podjetniško
sodelovanje doma in s tujino *
ki bo
pripomogel k Vaši promociji
in promociji R. Slovenije «
ki ga
lahko z Vašo udeležbo več kot obogatite w ki ga "morate " obiskati!
EVIDENČNA PRIJAVA
* Obrtnik, podjetnik ali firma_
Kontaktna oseba
Naslov
Kraj _
Telefon
Telefax
* Razstavljali bi naslednje izdelke oz. storitve
Potrebujemo-
_m neto razstavne površine.
*Cena za m2 standardno opremljene najete razstavne površine je 80 DEM (plačljivo v tolarski protivrednosti po menjalnem tečaju SB Koper d.d.).
* Standardna oprema razstavnega prostora zajema:
-	napisno tablo z napisom	- pepelnik
-	prodajni pult	. k0§ za smeti
-	miza s pripadajočim št. stolov	- tepih Heuga
-	obešalnik
Na osnovi evidenčne prijave Vam pošljemo prijavnico - pogodbo. Prijave pošljite do 31.5.1994!
Datum:
Žig:
Podpis:
E^fiS^ŽSP d.o.o., Belveder bŠ, pp 2K 66000 KOPER Tel. 066/22-048, 22-126, Fax: 066/22-048.