Ureja: glavni in odgovorni urednik P. Gunčar in uredniški odbor — Člani uredniškega odbora: Anton Miklavčič, Viljem Zirkelbach, Boris Pertot, Ivan Mauser, Anica Rozman, Tine Rojina, Ivo Jereb, inž. Franc Indihar, Katarina .Luipša, Janko Zupan, inž. Alenka Korče, Lea Miklus, Pavla Konc in Francka Zupan — Telefon številka 2881 do 2884 — Tisk: ČP Gorenjski tisk v Kranju LETO VI. • 30. III. 1963 * ST. 3 Vsebina: • Točka in njena vrednost • O Tekstilcu im sodelavcih 0 Izvleček iz predloga družbenega plana občine Kranj za leto 1963 0 8. marec — dan žena • Potrošena sredstva za list v letu 1962 • Kakšna je bila pot od predloga do sprejetja pravilnikov • Nekaj o delitvi osebnih dohodkov v letu 1962 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ Točka in njena vrednost 0 Novi prostori obratne ambulante • Problemi predilnice II • Težave tkalnice II v februarju • Tako ne smemo delati 0 Zasledovanje in usmerjanje gospodarskega razvoja podjetja 0 Zena im svet • Rokavice, čevlji in torbice • Za vaše punčke V prejšnji številki našega lista osebnih dohodkov v letu 1962« smo si v članku »Nekaj o delitvi ogledali delitev osebnih dohodkov v posameznih ekonomskih enotah po mesecih. Pri tem smo se posluževali vrednosti točke in sicer tiste, ki je bila v posameznih mesecih določena za obračun izplačila. Ker je vrednost točke zelo pripravna, in se na splošno uporablja za primerjave najrazličnejših vrst je prav, če vemo o njej kaj več, predvsem pa, kdaj in v kakšnih primerih je za primerjanje uporabna in kdaj ni. Prav zaradi napačnega pomovanja vrednosti točke in iz tega izvirajočih napak v primerjavah je bilo v našem podjetju že veliko hude krvi in težav. Takoj moramo poudariti, da vrednost točke smemo primerjati samo v isti ekonomski enoti med posameznimi meseci ali daljšimi obdobji, nikakor pa je ne moremo in ne smemo primerjati med .posameznimi ekonomskimi enotami. Ta ugotovitev izhaja že iz dejstva, da se povprečna vrednost točke veliko bolj in čisto drugače razlikuje po posameznih EE kot odstotek izplačanih povprečnih osebnih dohodkov v primerjavi s planiranimi na enega zaposlenega, kar se vidi v naslednji tabeli: Tabela I Ä I Ekonom. i 'ti 11 enota ■ S ù 'C JZ -S » > & P* S3 ® ** C? ® •" Predilnica I. 101,42 1,37 Predilnica II. 104,12 1,35 Tkalnica I. 102,02 1,34 Tkalnica II. 102,28 1,38 Plemenit. I. 98,35 1,31 Plemenit. II. 100,95 1,35 Vzdrž. obr. I 102,79 1,44 Vzdrž. obr. II 105,23 1,49 Spi. uprava 101,52 1,49 Kaj je vrednost točke?' Vrednost točke je s količnikom izražena razlika med kvoto sredstev za osebne dohodke in skupnim šte- vilom točk obračunanih v EE v nekem mesecu, kar nam pokaže naslednji izračun: kvota —,----, = vred. točke. štev. točk (Dobimo jo torej, če sredstva delimo z vsoto točk). Imamo tri vrste vrednosti točke: 1. dosežena vrednost 2. razpoložljiva vrednost 3. vrednost za izplačilo Druga vrednost je od prve v isti EE v istem mesecu toliko večja, kolikor sredstev je EE imela prihranjenih od prejšnjih mesecev; če je EE imela dolg, je seveda toliko manjša. Tretja vrednost pa je od prve manjša, in sicer toliko, kolikor je EE v tistem mesecu dala sredstev v rezervo; če je iz rezerve vzela, je seveda toliko večja. Vrednost točke za izplačilo 0 »Tekstilcu« in sodelavcih Na žalost moram priznati, da naše glasilo š.e vedine ni takšno kot bi moralo biti. Sem in tja se uredniškemu odboru in meni .posreči, da izdamo številko, ki vsaj v večji meri odgovarja predvideni nalogi, vendar so take številke 8. marec v podjetju Zopet je mimo Dan žena, 8. marec. Bil je delovni dan za vse žene kot vsi delovni dnevi v letu, pa so vendar bile na ta dan bolj vesele, bolj razpoložene in tudi praznične, saj je bil to prav njihov dan, edini v letu. Ne bi bilo prav, če jim ne bi dali vsaj skromnega darila v spomin, čeprav so bili nekateri mnenja, da je treba štediti in zopet štediti. Zavedati se moramo, da tudi naše žene nikoli ne štedijo s svojimi močmi, čeprav bi dostikrat celo morale v svojo korist. Vedno so pridne kot mravlje, vedno samo delajo, brez oddiha, brez počitka, in zato je prav, da jim damo vsaj majhno priznanje, lep spomin. V našem podjetju so dobile vsaka po dva tiskana prtička in majhen šopek rožic. Vsaka ekonomska enota je obdaritev izvedla po svoje, vse pa lepo in marsikatera žena je bila globoko ganjena, vse pa srečne in zadovoljne. Lepo bi bilo, če bi prihodnji 8. marec praznovale še lepše in če bi tudi darila bila manj skromna. Nekaj naših žena smo tudi posneli, da bo spomin na 8. marec 1963 še večji in lepši. določi vsak mesec Obratni delavski svet. Ker so razlike med temi tremi vrednostmi internega značaja posameznih EE in so odvisne od politike ODS, jih to p°t ne bomo (dalje na 2. strani) • Občni zbori sindikalnih podružnic 0 S skupščine tekstilnih mojstrov • Prosivci za stanovanje, pozor! • Vojaki nam pišejo • Jože Klemenčič, naš dolgoletni sodelavec redke in manj posledica našega prizadevanja kot slučajnih razmer. Vzrok, ki zavira in celo onemogoča kvalitetni dvig našega glasila je .predvsem: pomanjkanje sodelavcev. V letu 1962 jih je v glasilu sodelovalo le 61 različnih; od teh jih je okoli 20 stalnih. To dejstvo je porazno, če upoštevamo, da nas je v kolektivu preko tri tisoč, da imamo preko 300 predstavnikov v družbeno-po-litičnih organizacijah in preko 300 v samoupravnih organih oziroma v njihovih komisijah. Uredniški odbor si je sicer prizadeval, da bi krog sodelavcev razširil, objavili smo tudi dva sestavka, kjer smo nakazali snov za sodelovanje ter razne težave in probleme pri urejanju lista, vendar je uspeh izostal. Jasno je, da se razmere ne morejo poboljšati, dokler je .uiredtni-ški odbor earn, ibrez obvezne pomoči diružbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov, brez njihovega sodelovanja. List je glasilo delovnega kolektiva, in če so družbeno-politične organizacije poklicane, da kolektiv vodi-(dalje na 2. strani) V pripravljalnici tkalnice II Izvleček iz predloga družbenega plana občine Kranj za 1. 1963 V začetku meseca marca smo imeli v podjetju poseben sestanek za vse predstavnike organov, organizacij in uprave na katerem so naši člani zbora proizvajavcev tolmačili predlog družbenega plana Občine Kranj za leto 1963. Tolmačili so: Marjan Strniša, Milka Kovač in France Istenič. Na žalost ni bilo nobenega vodilnega predstavnika občine, ki bi lahko razjasnil nekatera vprašanja prisotnih. V nadaljevanju berite nekaj značilnosti tega predloga, da bo- ste vsaj deloma poznali razmere komune v kateri živite in delate. Tesno sodelovanje s komuno, z njenimi problemi in razmerami je namreč dolžnost nas vseh, ki v njej živimo. Če mislimo, da od nje lahko marsikaj zahtevamo, potem smo ji obenem dolžni tudi pomagati! Urednik Po svojem bistvu in vlogi ima družbeni plan nalogo rešiti in usmeriti dvoje družbeno ekonomskih problemov — novoustvarjeno vrednost potrošnih dobrin ob optimalnem izkoriščanju proizvodnih kapacitet in ekvivalent temu — dodelitev. Nedvomno je prva naloga znatno zahtevnejša, saj poraja nešteto kompliciranih ekonomskih problemov, vendar je bistvena za uresničitev druge. Iz tega razloga bodo morale tudi letošnje razprave posvetiti prvenstveno pozornost vprašanju gibanja proizvodnje in vsem tistim elementom, ki jo spremljajo. K temu nas silijo tudi razmeroma skromni dosežki v preteklem letu. če smo pri analiziranju lanskoletnih razprav o predlogu družbenega plana ugotavljali, da so bile razprave usmerjene predvsem v delitev, potem je potrebno v letošnjih razpravah to pomanjkljivost odpraviti, kajti ob enostranski obravnavi se bo tudi v letošnjem letu dogajalo, da bodo zahteve občanov po sredstvih (investicijah) presegle materialne možnosti, te pa so pogojene izključno z večjo proizvodnjo in torej ni mogoče pričakovati ničesar več kot to, kar bomo ustvarili prizvajalci v naših delovnih organizacijah. Kako je bilo lani Žene poslušajo predstavnika sindikalne organizacije, ki jim čestita ob njihovem prazniku. Takole je izvedla praznovanje ekonomska enota tkalnica I postavkah, da bodo gospodarske organizacije do polne mere izko- «, . . ristile prednosti novega gospodarje ocenjujemo gubanje gospo- ^ ^ predvideva. danstva v preteklem letu kar naj nißo m Zna- bi dalo osnovo za postavitev ptan- 6ilmo za vsa leta ^ lansko ^ še sluh nalog letošnjega leta, potem ^ blla v prvih lahko povzamemo naslednje bi- meseciJhJleta proizvodinja znatno stvene zaključke. pod letnim povprečjem, vsled če- — kljub optimistično postavljenemu planu, kije slonel na pred- (dalje-na 3. strani) Točka in njena vrednost (nadaljevanje s 1. strani) obravnavali, ampak bomo za vse ugotovitve in za vsa izvajanja uporabili samo eno vrednost. Vse ugotovitve veljajo seveda tudi za ostali dve vrednosti točke. Povrnimo se na izračun vredno-kvota sti točke ( -, , = vrednost štev. točk točke) in si oglejmo kaj vpliva 1. na kvoto in 2. na število točk. 1. Na kvoto vpliva obseg proizvodnje (tm, kg itd.), asortiment (količine izdelkov po različnih cenah) ter kvaliteta (odstotek posameznih kategorij kvalitete). Ker so vsi ti činitelji odvisni predvsem od prizadevanja posameznikov in ekonomskih enot v celoti, so v tem oziru ekonomske enote med seboj izenačene in bi s tega stališča tudi vrednost točke morala biti primerljiva med posameznimi EE. ničarja med seboj popolnoma vsklajene po dejanski vrednosti delovnega mesta. Glede števila zaposlenih in opravljenih ur so EE izenaene in to v tem smislu, da bo osebni dohodek tem večji, čim manj bo pri dani proizvodnji (n. pr. 2 milijona metrov tkaninjsodelovalo zaposlenih. Zelo velika neenotnost pa vlada med posameznimi EE v pogledu nagrajevanja po učinku, to je v preseganju akordov. V letu 1962 posamezne EE v povprečju segale akorde takole: Predilnica I 112,2 Predilnica II 111,3 Tkalnica I 108,3 Tkalnica II 108,8 Plemenit. I 117,2 (Gravura 125,8) Plemenit. II 117,1 hodkov v isti EE po posameznih mesecih (ker se v isti EE kriteriji za doseganje točk med letom ne menjajo bistveno), da pa je nikakor ne moremo uporabljati za primerjavo med različnimi ekonomskimi enotami. To bo še posebno prišlo do izraza v tem letu, ker je bila pri planiranju sredstev za osebne dohodke upoštevana samo proizvodnja/ ne pa tudi število zaposlenih kot doslej. Zato je nujno, da se za primerjavo osebnih dohodkov med EE poslužimo bolj objektivnih meril. To so na primer doseženi osebni dohodki v primerjavi s planiranimi, v primerjavi z lanskim letom ipd. Ker pa je vrednost točke ali po domače »točka« že trdno zasidrana med nami, moramo pri primer- javah, ki jih bmo še vedno delali, upoštevati tu navedena dejstva. Pri presoji, ali je bil mesec dober ali slab pa se bomo posluževali primerjave s povprečno vrednostjo točke v lanskem letu (tab. I, 2. stolpec), pri čemer pa moramo tudi tu upoštevati, da je bila vrednost točke n. pr. 1,35 za predilnico II zelo dobra, za opleme-nitilnico II pa ne tako zelo. Ob koncu si lahko ogledate diagram, v katerem so prikazani skupaj odstotek povprečnih osebnih dohodkov v primerjavi s planiranimi, povprečna vrednost točke za izplačilo ter povprečna vrednost osnovne točke. V njem se nazorno vidijo vse ugotovitve, ki smo jih čim razumljiveje skušali podati v tem sestavku. Tone Miklavčič Zanjo predstavlja 8. marec prav gotovo veliko V vzdrževalnih obratih so razen zabojarjev in razkladalcev premoga vsi brez akorda, brez akorda O »Tekstilcu« in sodelavcih / ir ta&e VI(■&*•• 1,2. «Mr«) O6U0V«* (•&& (Taj-, £) 2. Na skupno število točk vpliva veliko' različnih činiteljev: število zaposlenih v EE, število opravljenih ur, število nočnih ur, število nadur, višina osnovnih ocenitev, preseganje akordov, nagrade za kvaliteto ter proizvodno-ekonom-ski učinek. Pri tolikih činiteljih pa je težko, oziroma nemogoče doseči izenačenost med vsemi EE in tu je glavni vzrok za to, da vrednost točke na katero vplivajo vsi ti či-niteljd, ni več prilrnerljiva med posameznimi ekonomskimi enotami. Zelo težko je na primer doseči, da bodo ocenitve posameznih delovnih mest od vratarja preko predice, tkalke, tiskarja, apreterja, transportnega delavca do ključav- pa je tudi vsa EE splošna uprava, kar predvsem povzroča veliko razliko med vrednostjo točke v osnovnih EE in vezanih EE. Vse te razlike v pogledu kriterijev za individualno nagrajevanje se odražajo na vrednosti točke, ker povečujejo ali zmanjšujejo število točk. Zato bi nekoliko boljšo primerljivost vrednosti točke dobili, če bi činitelje, ki niso enotni, izločili in skušali prikazati povprečno vrednost osnovne točke. Ce torej izločimo akord in nagrade za kvaliteto .dobimo naslednjo sliko vrednosti točke: (nadaljevanje s 1. strani) jo, potem je njihova dolžnost, dia ga preko glasila tudi informirajo, vzgajajo1 in vzpodbujajo, posebno zato, ker je trenutno naše glasilo edina možnost, ki jo v tem pogledu imajo. Ce danes ocenimo delo samoupravnih organov iin organizacij v glasilu, potem moram reči, dia je vse prej kot zadostno in uspešno. Sem in tja kak sestavek o konferenci, o masovnem sestanku in podobno, le načelno, in brez vseh tistih na videz nepomembnih razpira v posameznih članov kolektiva, brez njihovih predlogov in zahtev, ki pa so izredno važne in pomembne tako za delo v organizaciji kot za delo v proizvodnji. Taikšn; sestavki so slabi, ker nič ne povedo, ker člane in bravce ne zanimajo. Poročila bi morala pred» vsem obsegati in zajeti življenjske razprave poedincev, ki jih je na vsaki seji in sestanku dovolj.. Takšna vsebina bi člane pritegnila k branju m k sodelovanju prav zato, ker bi videli, dia njihove besede in predlogi niso obtičali v zapisniku, temveč, d,a gredo pred kolektiv m pred organizacijo, kjer jih bedo spoznali in obravnavali tudi drugi člani kolektiva. Seveda ne gre tu samo za predloge :n zahteve, temveč za mnogo več: Ta poročila bi morala prinašati tudi vse podrobnosti o tem, kako se uveljavlja n. pr. delavsko samoupravljanje v EE, kako posamezna organizacija, kako se proizva-javci vključujejo v gospodarsko problematiko svoje enote, kolektiva itd. To je 'bistvo teh poročil in le taka bi bila. vsebinsko koristna in potrebna. Razumljivo jie, dia kot urednik ne .morem teh člankov pisati sam, saj problematike v EE še zdaleka ne poznam tako dobro kot njeni predstavniki. To delo ne more od mene nihče zahtevati, ker nobeden ni tak genij, da bi z vseh področjih 'lahko napisal dober in odgovarjajoč sestavek. Prav gotovo pa lahko zahtevamo, da pišejo o svojem področju dela posamezniki, predvsem predstavniki organizacij, organov, sektorjev, enot in drugi. Verjetno ne bo napak, če naštejem vse tiste, k; bi morali načrtno m dosledno sodelovati v glasilu, ker je od tega v veliki meri odvisno' pravzaprav vse: proizvodnja, produktivnost, kvaliteta, odnosi, pravilno pojmovanje upravljanja, počutje ljudi itd. Ti člani oziroma skupine so: Predsedniki samoupravnih organov (CDS, ODS in UO) ter njihovih komisij, predsedniki družbeno-političnih or.ga- Tabela II Ekonom, enota Povpr. vred. osn. točke 1.51 1.51 1,49 1,57 1.51 1,56 Globoko ganjena Predilnica I Predilnica II Tkalnica I Tkalnica II Plemenitilnica I Plemenitilnica II Vzdrževalni obrati I 1,47 Vzdrževalni obrati II 1,52 Splošna uprava 1,49 Ce te vrednosti primerjamo med seboj vidimo, da razlike med EE mso več tako velike kot v drugem stolpcu tabele I (zlasti med osnovnimi in vezanimi EE). Ce pa te vrednosti primerjamo z odstotki izplačanih osebnih dohodkov v primerjavi s planiranimi (tab. I, prvi stolpec), pa vidimo, da tudi niso povsem primerljive, ker tudi tu nastopajo razlike, ki se ne ujemajo z dejanskimi izplačili na zaposlenega. N. pr. 1,51 izkazujejo EE Pred. I, Pred. II in Plem. I, čeprav je med njimi celo 5,77 % razlike v izplačanih osebnih dohodkih. Vzrok zato je v tem, ker smo v našem izračunu vrednosti csnovne točke izločili samo en či-nitelj, ki povzroča neenotnost med EE, to je akord, vseh ostalih, o katerih smo prej tudi govorili, pa ne (ker pač nimamo načina, da ,5i jih izločili). Za zaključek naj torej ponovimo. da vrednost točke odlično služi za primerjavo osebnih do- Potrošena sredstva za list v letu 1962 V letu 1962 so bila za izhajanje Usta KRANJSKI TEKSTILEC porabljena naslednja sredstva: Izšlo je trinajst rednih številk KRANJSKEGA TEKSTILCA, in 'sicer: 7 številk na 8 straneh, 4 številke na 10 straneh in 2 številki na 12 straneh. V vseh številkah je bilo objavljanih 405 člankov (razne krajše vesti, objave in podobno niso vštete!) in 337 raznih slik, diagramov, label, ilustracij itd. Poleg rednih številk je izšla tudi posebna izdaja lista pod naslovom »MED DVEMA ŠTEVILKAMA« v A-4 velikosti na 10 Straneh. — 13. številka je jmela kot prilogo tudi zidni koledar. STROŠKI (v neto dinarjih!): Številka lista CP Gorenjski tisk honorarji tiskanje in klišeji sodelavcev število strani lista 1 262.355 23.990 8 2 340.283 32.910 10 3 332.855 29.421 10 4 258.460 29.960 8 5 310.810 28.840 12 6 245.840 28.960 8 7 272.460 28.030 8 8 263.500 28.060 8 9 303.640 30.330 10 10 255.030 25.575 8 11 292.480 39.405 10 12 316.060 47.160 12 13 256.520 29.160 8 Skupaj 3,710.293 Posebna izdaja 127.010 Koledarji 401.801 19.072 36.900 Skupaj 3,874.203 420.873 Skupno porabljena sredstva v letu 1962 znašajo torej 4,295.076 dinarjev. V te stroške ni všteta poštnima, ki znaša 44.200 dinarjev! nizacij (ZK, sindikata in mladine), predstavniki občinskih forumov (člani zbora proizvajalcev), in seveda vodilni, uslužbenci (vodje sektorjev, obratovodje). Vsi ti bi marali — poudarjam morali — skrbeti, da bi list res vsestransko lahko obveščal člane, jih vzpodbujal, jim svetoval, razlagal nerazumljivosti znotraj podjetja, tolmačil pravilnike, sklepe itd. Le tako bi bil last res kvaliteten in zadostna pomoč vsem tistim, ki jo za svoje delo v proizvodnji in v upravljanju potrebujejo. Zakaj doslej ni bilo pravega sodelovanja? Mnogi od tistih, ki bi marali sodelovati se izgovarjajo, da nimajo časa, da so preobremenjeni itd. Mar more kdlo resnično trditi,, da nima časa za članek, ki ga z lahkoto napiše v nekaj urah, in to morda enkrat na mesec ali pa še bolj poredko. Zares žalostno je, če se kdo skriva za takim izgovorom, ki ne, drži. Posebno je žalostno zato, ker tako prikrajša mnoge člane za pravilno obrazložitev določene zadeve, težave, naloge, stanja. (Tu mislim predvsem nekatere vodilne ljudi v podjetju!) Tu so dalje predstavniki organizacij oziroma organizacije same. Na nekem sestanku so mi rekli takole: »Kot predsednik vendar ne morem zadolžita nekoga, da bo napisal članek o seji, ker bi potem na prihodnjo sejo noben več ne prišel.« Takrat sem ,bil brez besede, danes pa pravim: če je tako res, potem je ves naš trud brez pomena, potem je bolje, če določimo nekoga, ki nas bo z bičem priganjal k dtelu, kot je 'bulo to nekoč. Sramota za vsako organizacijo, če ni sposobna sestaviti članka o svojem delu takrat, ko je to najbolj potrebno! Če ne dela, potem seveda nima kaj napisati. Od večurnega čvekanja in premlevanja prazne slame in od še slabših zapisnikov pa kolektiv zares nima kaj pridobiti! Prav družbeno-politične organizacije bi torej morale redno m močno sodelovati v glasalu. V njem bi moralo bit; zapisano vse o njihovi dejavnosti,, o problemih, načrtih uspehh itd. Kako naj imajo člani zanimanje za organizacijo, o kateri pravzaprav ne vedo drugega kot da obstoja, da izvaja n. pr. masovne sestanke. Izlete iin druge postranske dejavnosti. Zakaj posarriezn' predstavniki nikakor ne najdejo tu prave poti preko lista je res nerazumljivo, isaj imajo vendar velike prednosti in možnosti pred tistimi organizacijami v raznih drugih kolektivih, kjer nimajo svojega glasila. VPRAŠALI BOSTE, O ČEM NAJ BI PISALI! ODGOVOR JE KAJ ENOSTAVEN: PIŠITE O VAŠEM DELU NA SESTANKIH IN SEJAH, PIŠITE O BODOČIH NALOGAH, O PROBLEMIH IN TEŽAVAH, S KATERIMI SE BORITE IN UKVARJATE. PIŠITE SKRATKA O VSEH TTSTIH BISTVENIH POSEGIH ORGANIZACIJE V ŽIVLJENJE IN DELO ČLANOV KOLEKTIVA, OD KA- (dalje na 8. strani) Izvleček iz predloga družbenega plana občine Kranj za leto 1963 (Nadaljevanje s 1. strani) žitve, preusmeritve proizvodnje) v sar je foil izpad' v prvem polletju nekaterih gospodarskih or gan Ì za -tolikšen, da ga kljub višem napo- cijah, kar je začelo pozitivno de- rom nismo uspeli nadoknaditi v drugi polovici leta. Glavni vzroki pa so bili: — restriktivni ukrepi v investicijski dejavnosti — težave v 'preskrbi z reprodukcijskim materialom iz uvoza lovati šele proti koncu leta vlaganj v tercialne panoge gospodarstva predvsem v turizem, gostinstvo in obrt — dodatna investicijska vlaganja in povečanje blagovne proizvodnje v kmetijstvu — smotrnejša in relativno večja vlaganja v komunalne objekte in — nepravočasno aktiviranje no- objekte družbenega standarda vih investiciji — nadaljnji razvoj šolstva in — prehod iz fakturirane na ustvaritev pogojev za uvajanje vnovčeno realizacijo reformiranega pouka. — neusklajenost sistema delitve — skladen razvoj na področju kulturno-prosvetne, zdravstveno- - težave zaradi pomanjkanja ^^z gibanjem produktivnosti in socialne in športne dejavnosti predvsem obratnih sredstev 1. polletju — problemi, ki so nastali ob organizacijskih spremembah (zd.ru- gibala takole: — in končno ureditev skladnej-Zarad-i teh in tudi drugih vzro- éih razmerij v razvoju mestnega kcv se je proizvodnja v letu 1962 Povpr. let. stopnja 1957-1960 v % 1961 v % 1960 v % 1962 v % družbeni brutoprodukt 17,2 21,4 6,9 5,6 narodni dohodek 3,6 0,6 zaposlenost 3,0 6,5 osebni dohodki (neto) 19,8 8,6 skladi 31,4 23,3 in vaških naselij ob novi vlogi, ... ... , , ... ki jo bodo dobile s tem planom Marjan Strmsa podaja kratek izvlecek osnutka plana občine komune, krajevne In statutom skupnosti. smotrnejši razvoj gospodarstva področju dosegli v preteklih letih, Izhajajoč iz teh osnovnih ciljev predvsem v tistih gospodarskih predvsem pa že v letu 1962, ko je ln na podlagi doseženih rezulta- panogah, ki zahtevajo visoko kva- b.la tem vprašanjem posvečena tov gospodarjenja v preteklih le- litetno maraueino delo in čim mo- posebna pozornost z vskladiivami tih, se ’predvideva s tem planom dennejšo tehnologijo dela, je bi) pravilnikov z navodili in družbe-povečanje družbenega brutapro- že v letu ■ 1961 dan osnovni kan- ni-mi merili o delitvi čistega dodata od 55.2 milijard dinarjev cept razvoja gospodarstva, Ta hodka in osebnih dohodkov bodo vnovčene realizacije, kolikor je proglaša, naj se osnovna gospo- nedvomno lahko v znatni meri bila dosežena v preteklem letu, darska panoga — industrija razvi- prispevali k temu, da se bo sina 64,8 milijard dinarjev, 'kar po- ja v treh smereh, to je elektro- stem v letošnjem letu še izpo-meni 17,5% povečanje. Povečanje stTojni, gumarski in .tekstilni sme- polnil. je relativno visoko, vendar je po- ri, medtem ko naj. bi ostala indù- Osnovne značilnosti letošnjih in-. Iz podatkov izhaja, da se je upoštevanju smernic gospodarske- trebno poudariti, da je bil za leto strija in proizvodna obrt te pano- vesticijskih vlaganj so predvsem kljub povečanemu brutoprodluktu ga in družbenega razvoja ter pia- 1962 brutoprodukt planiran v vi- ge s svojim proizvodnim progra- naslednje: za 5,6 % dohodek gospodarskih nov višjih političnih teritorialnih 6 je razmeroma sežene zlasti v preteklem letu ve torn v glavnem podiana osnovna soko rentabUme proizvodnje ugodno, posebej še zato, ker je liko koristile v bodoči praksi. fizionorruja turizma v Preddvoru nadaljnja specializacija proiz- daila osnovna poanta zboljšanju Nov gospodarski sistem, ki sili in na Jezerskem, kar bo pred- vodnje in prehod na veliko serij- kvalitete, iki bo zvišala po eni stra- gospodarske organizacije v ren- vsem velikega pomena za razvoj sko proizvodnjo kot osnovo za ni akumulacijo, po drugi strani pa tabilnejše poslovanje, je čutiti in razširitev maloobmejnega pro-zmanjsamje proizvodnih strosk v odprla nove možnosti za plasira- tudi v politiki zaposlovanja. Pod- meta. Z nadaljnjim urejanjem — iz popolna tev organizaciji nj-e tako na domača kot jet.ja vse bolj iščejo notranjih re- kapacitet na Krvavcu bo predvsem proizvodnje m v sistemu samo- tudi na tuja tržišča; ugodlno pa bo zerv v delovni sili, uvajajo avto- prišel do izraza zimski turizem, 11 rrl 1 o ■n io v Industrija 105,2 Gozdarstvo 127,9 Promet 157,3 Gradbeništvo 91,2 Kmetijstvo 1:12,3 Trgovina 106,6 Gostinstvo 114,6 Obrt 60,4 Komunala 104,9 Skupaj 105,6 vplivala tudi na formiranje do- matizacijo ter zaposlujejo delovno ki ima za svoj razvoj še veliko opravljanja usmeritev vseh proizvodnih ^^3 silo iz neposredne okolice, kar možnosti, ki jih bo treba še bolj Tudi izvoz, ki je že v lanskem znižuje stroške proizvodnje in izkoristiti. Z izgradnjo novih ka- letu dosegel ugodne rezultate, se razbremenjuje njihove fonde. pacitet v samem Kranju (Smar-. . . v letošnjem letu zadovoljivo po- Tako prehaja zaposlovanje v jetna gora. nebotičnik, stara po- T , . . „ ,. ~ uravnovešanje zaposlovanja z ve£uje (30,7 %). Po vrednosti bo zadnjih letih v okvire naravnega šta) pa naj bi se v glavnem reše- Industrijiska podjetja so v prvem ekonomsko upravičenostjo znašal 4,680.700 dolarjev. Tako prirastka domačega prebivalstva, val prehodni turizem, ki ima že la'nsk,eSa leta dosegla — iskanje novih oblik za cenej- povečanje tudi ugodnejše vpliva V lanskem letu se je na novo za- sedaj velike perspektive, nedvom- 49,7 /o letnega plana količinske šo in kvalitetnejšo proizvodnjo, s ^ etrukturo uvoza reprodukcij- pcslilo v gospodarstvu 970 delav- no pa bo z izgradnjo ljubljanske- proizvodnje, medtem ko je bil posebnim poudarkom optimalnega materiala, ki pa je kljub cev. Vseh zaposlenih v gospodar- ga tunela in nove avtoceste dobil brutoprodukt po fsiktiurirsini rcsli- .ZiKoriJ&CBtnj-ci ■delovnih fondov temu Š€ v-edino1 tnopovolj .n s, «ai ehm -ìo iKìir» i ^ n v.ttzxgì; rrw^.m^ini -irr» mmo,v. gospodarskih organizacij na med-t Ìžični obseg proizvodnje je bil narodna tržišča ob upoštevanju v primerjav.; z letom 1961 prese- ekonomskih faktorjev žen za 9,2 %, .... . ... ... .. --------- ------ ----,____j__, saj stvu je bilo 15.888 delavcev, v ne- še večji pomen in razmah. zacijd dosežen le s 45,1 %. Pri g.:- izboljšanje kvalifikacijskega ^aga okoli 10,000.900 dolarjev, gospodarstvu 2.610 ali skupaj V občutnem porastu so predvi- banju količinske proizvodnje v sestava kadrov v vseh panogah Možnosti še povečanega izvoza 18.498. Predvideni porast zaposle- dene s tem planom tudi investi- I. polletju 1962 je poudariti pred- gospodarstva seveda še daleč niso izkoriščene, n:h za. letošnje leto je 2,9% v go- cdje v komunalni dejavnosti, saj vsem to, da je ihi'1 nasproti istemu — nadaljnje izpopolnjevanje de- gaj ex) mnoga podjetja šele na spodarstvu in 1,2% v negospodar- je samo za investiranje razširjene razdobju 1961. leta porast le za Ltvenega sistema, ki bo moral začetku svoje »izvozne kariere« in stvu. reprodukcije komunalnih podjetij 2 6%, medtem ko je v letu 1961 upoštevati poleg gibanja produk- so se na inozemskem trgu šele Po predvidevanjih letošnjega (Klavnica, Pekama. Elektro-Kranj znašal 10,9%. Lvnosti tudi rentabilnost in eko- začela uveljavljati (temu so vzrok družbenega plana oziroma na pod- itd.) predvidenih nad 700 milijo- Boljši rezultati, ki pa 'prav tako noroicnost poslovanja podjetij tudi slabši dbsežki v cenah), del- lagi predvidevanj gibanja proiz- nov dinarjev, medtem ko so in- niso zadovoljivi, so bili doseženi vskladitev proračunskepotros- no pa zavirajo izvoz tudi nekatere vodnje, naj bi se osebni dohodki vesticije v komunalne objekte še v II. polletju, ko je količinska pro- nje z S-banjem proizvodnje objektivne težave kot njpr. nedo- povečali za približno 15%. Pred- posebej udeležene. Vskakor lahko izvodnja dosegla 50,3 %, bruto- ~ usmeritev investicijskih sred- seganje kvalitete, kakršno zahte- viden porast produktivnosti pa tako visoka investicijska vlaganja siev na najrentabrlnejša področja vajo inozemski kupci, zaradi sla- znaša 5,6 %. Da pa bi bili doseže- v to dejavnost ocenjujemo kot iz- gospodarstva in pa na dokončanje bega reprodukcijskega materiala, ni taki rezultati, ‘bo seveda mnogo redno pomemben faktor, ki bo v preteklih letih začetih objektov neobdelana tuja tržišča in po- odvisno tud'i od tega, kakšen bo vplival na izboljšanje družbenega — vskladitev gospodarskega raz- dotano. notranji sistem delitve. Izkušnje, standarda občanov, čeprav mora- voja in povečanje investicijskih Da bi zagotovili v komuni čim ki so jih delovni kolektivi na tem mo ugotoviti, da ta dejavnost ni napredovala skladno z ostalim ¥■ produkt (fakturirani) pa 54,9 %. Iz tega zaključujemo, da je v dinamiki proizvodnje ostalo v I. polovici preteklega leta precej neizkoriščenih rezerv, ki so se uveljavile šele v II. polovici leta. Zaradi tega so se osnove letošnjih planskih predvidevanj postavile na dosežke v II. polletju preteklega leta. Svojo realno osnovo pa imajo predvsem v dejstvih: — da bodo v lanskem letu dokončane investicije v terrf letu začele obratovati — da bedo organizacijske spremembe, ki so bile izvršene v preteklem letu, začele pozitivno delovati — da bodo izpopolnjeni in sti-mulativnejši delitveni sistemi, bolj kot doslej vezani n,a gibanje produktivnosti — da bodo' gospodarske organizacije v večjem obsegu plasirale svojo proizvodnjo v izvoz. Ob upoštevanju vseh dejstev, ki so vplivala na to, da je gospodarstvo kljub naštetim težavam in pomanjkljivostim doseglo v preteklem letu določen napredek, je pri določanju temeljnih smernic in ciljev gospodarskih gibanj za letošnje leto izhajalo iz pogojev, ... . .. «. , , ki jih je za gospodarjene v komu- Na sestanku v podjetju, na katerem so tolmačili člani podjetja družbeni plan občine. Škoda, da na ni ustvaril razvoj v letu 1962 ob sestanek ni prišel tudi kak predstavnik vodilnega osebja občine .1 ^ m * razvojem gospodarstva v komuni, kar bo seveda potrebno v bodočih letih nadoknaditi. Problem postaja akuten toliko bolj, kolikor 'hitreje narašča stanovanjska gradnja in kolikor bolj se s tem v zvezi povečuje tovrstna potrošnja. Smatra se, da bodd s temi investicijskimi vlaganji odpravljeni nekateri problemi — predvsem kar zadeva potrošnjo mleka, kruha in mesa, z rekonstrukcijo Elektrarne Sava bo izboljšana oskrba z električno energijo itd. Tudi v industriji kot vodeči gospodarski panogi v komuni, saj predstavlja nad 70% ustvarjenega brutedohodka, se bodo po že v prejšnjih letih sprejetih programih nadaljevale rekonstrukcije. Znano je namreč, da'je strojni park skoraj v vseh industrijskih podjetjih iztrošen nad 50 %, v nekaterih podjetjih (npr. Iskra) celo 75%, kar se nujno odraža na slabši stopnj'i tako storilnosti kot tudi rentabilnosti obratovanja. Visoka iztrošenost osnovnih sredstev, (dalje na 8. strami) Dr. Tone Prevc razkazuje nove prostore obratne ambulante v obratu II Novi prostori obratne ambulante Obratna ambulanta je v nekdanjem Inteksu obstajala že od leta 1946. V dosedanje prostore pa se je vselila leta 1953, Spadala je pod; Zdravstveni dom Kranj. Dosedanji prostori v nobenem pogledu, niso odgovarjali potrebam niti higienskim zahtevam pa so se predstavniki ambulante borili, da bi razmere izboljšali oziroma, da bi dobili nove dn ustreznejše prostore. Se v času, ko je bilo podjetje Inteks, so bili izdelani načrti za novo ambulanto, vendar do uresničitve ni prišlo iz objektivnih razlogov. Po združitvi Tisikanine in In-teksa je prišlo tudi do združitve obeh obratnih ambulant. Delo ni bilo lahko, saj so nastopile težave zaradi stalne menjave zdravnikov, ki so ostajali le kratek čas v obratu II. Tudi prostori so postajala v obratu II stalno slabši, kar je ugotovila tudi sanitarna inšpekcija. Okoli prostorov je bila zato stalna borba na raznih sejah UO in sveta obratne ambulante. Vsi predstavniki so resno delali na tem, da bi nemogoče razmere vendarle izboljšali. S pomočjo lastnih sredstev in sredstev podjetja je osebju končno le uspelo, da so 16. marca otvo-rili nove prostore obratne ambulante v obratu II. Velike zasluge ima posebno doktor Tone Prevec, ki je vodil vsa dela okoli opreme in nabave potrebnega inventarja, seveda pa tudi ostali. Tako imamo sedaj lično in svet- Predsednik CDS, tovariš Janez Božičevič je po uvodnih besedah prerezal vrvico na vhodnih vratih v novo ambulanto lo ambulanto tudi v obratu II in upajmo, da se bodb v njej dobro počutili nameščenci m pacienti. m mmw s? I j IIKS M ' -, rr - S 1 - ; w S "T ~ . “A. ..... Del prostorov in opreme ambulante Kakšna je bila pot od predloga do sprejetja pravilnikov Na vabilih za 12. redno sejo CDS je bila med ostalimi točkami dnevnega reda tudi tale: a) Obravnavanje analiz in podatkov za pripravljalni postopek Pravilnika o delitvi čistega dohodka in Pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov za leto 1963. b) Obravnavanje in sprejem pravilnika o delitvi čistega dohodka za leto 1963. c) Obravnavanje in potrditev pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov za leto 1963. d) Obravnavanje pravilnikov o razdeljevanju osebnih dohodkov za osebje Delavske restavracije. Z obravnavanjem gTadiva in sprejetjem gornjih pravilnikov je bila zaključena faza priprav, pri katerih so poleg strokovnih služb sodelovali še koordinacijska komisija, upravni odbor im obratni delavski sveti. V tem sestavku bi skušal posredovati potek priprav kot jih je obravnavala koordinacijska komisija, s prikazom vse problematike, ki se je pojavljala. Že jeseni 1.1962 smo na raznih sestankih sprejeli določena načela, ki naj bi bila osnovna nit za delo vseh odgovornih činiteljev na tem področju. Ta načela so bila tudi objavljena v našem glasilu dne 26.11.1962. Da bo bolj jasno jih bom ponovil, in to: — Pravilnikov za leto 1963 v bistvu ne izprenunjati! — Pri ocenitvah delovnih mest predlagati spremembe samo tam, kejr so se pogoji dela spremenili, odnosno so bila ustanovljena nova delovna mesta (nove kapacitete, postopki)! — Pii delovnih mestih z vrednostjo nad 100 točk ne dovoljevati nobenih sprememb! — Koordinacijska komisija naj svoja zapažanja in mnenja posreduje upravnemu odboru odnosno obratnim delavskim svetom! (Obenem so razpravljali o vseh pogojih, ki vplivajo na formiranje sredstev za osebne dohodke, s poudarkom, da se ti podatki čimprej tudi zberejo.) — Izvršiti priprave za osnovanje novih ekonomskih enot: gravure, kalorične centrale in skupnega vzdrževalnega obrata! Decembra je imela koordinacijska komisija 2 seji, in sicer prvo, ko je gornje smernice sprejela, in drugo ko je obravnavala ocenitve delovnih mest po posameznih ekonomskih enotah. Na tej seji je ugotovila to, da so se nekatere ekonomske enote držale sprejetih načel in niso vnašale bistvenih sprememb, (med te bi lahko prišteli obe predilnici, oplemenitilni-co II) medtem ko so pa nekatere čisto po svoje skušale to urejevati (predvsem oplemenitilnica I in vzdrževalni obrati). Koordinacijska komisija je svoje mnenje posredovala upravnemu odboru 24. decembra 1962. Na tej seji je upravni odbor sprejel vrsto pripomb in predlagal ODS naj jih upoštevajo pri sestavljanju pravilnikov. V celoti ze bil tudi zavrnjen predlog ocenitve delovnih mest EE splošna uprava, hkrati pa je bila imenovana posebna komisija za ponovno ocenitev vseh delovnih mest v tej enoti. Ta komisija je napravila pregled ocenitev ter predlagala vrsto takih sprememb, da bi posamezne postavke vskladili. Poleg tega je bil podan predlog o znižanju za 5 točk vsem vodilnim uslužbencem, kar je bilo tudi sprejeto. Upravni odbor je na svoji seji 21.1.1963 sprejel sklep, da morajo obratni delavski sveti obravnavati predlog pravilnika o delitvi osebnih dohodkov po delovnih mestih ter nato ta predlog objaviti na oglasnih deskah — kjer je moral biti izobešen od 24. januarja do 7. februarja 1963. V tem času je bil tudi rok za pritožbe. Pritožbe je zbrala koordinacijska komisija ter jih obravnavala. Svoje mnenje je komisija posredovala ODS-ora tako, da so se le—ti laže odločili za ustrezen sklep. Kolikor so se pri tem razhajali, je dokončno odločal CDS. V tem času so se razčistila vprašanja planskih zadolžitev, kar je bilo osnovno za izdelavo finančnega plana in nato pripravljalnega postopka za samo delitev čistega dohodka. Kontrolno-razvojna služba je morala napraviti nove normative za kvaliteto, s poudarkom zaostrovanja. Nadalje so v tem času pripravili tudi besedni del za delitev čistega dohodka podjetja in osebnih dohodkov za posamezno ekonomsko enoto. Ekonomske enote — odnosno ODS so imeli posebne sestanke, na katerih so obravnavali pritožbe na ocenitev delovnih mest ter pripravljalni postopek in besedni del obeh pravilnikov. Koordinacijska komisija je vse te pripombe zbrala ter jih predložila v razpravo in sklepanje CDS na seji 28. 2. 1963. Na tej burni seji je po tri in polurni razpravi CDS sprejel vse predložene pravilnike z določenimi popravki. Nekaj misli, odnosno nekaj najznačilnejših pojavov pri tem delu! 1. Delo koordinacijske komisije seveda še ni končano s sprejetjem teh pravilnikov. Komisija mora skozi vse leto spremljati življenje Pod gornjim naslovom je bila v št. 2 KT prikazana dinamika izplačevanja OD v letu 1962 in drugi podatki ter komentarji, ki so imeli namen predvsem prikazati, kako nepravilna politika razdeljevanja OD lahko privede do močnega nihanja povprečnih OD v posameznih mesecih, ki imajo seveda tudi druge negativne posledice. V splošnem so ugotovitve avtorja tov. Miklavčiča pravilne in bodo nedvomno vplivale na bolj kritičen odnos obratnih DS do tega vprašanja v tem letu. Pri podrobnejši analizi v posameznih EE pa bi lahko prišli še do mnogih drugih pokazateljev in okoliščin, ki dokazujejo, da niso bile le subjektivne sile krive za neugodno situacijo, temveč tudi vrsta objektivnih vzrokov, ki jih kljub najboljši volji ni bilo mogoče obiti. Tako je e. e. plemenitilnica I na račun izpada kvote za osebne dohodke po znižanju cenikov in na račun posojila vsote okroglo 6 mi- na njenem področju dela, skrbeti za dobro delovanje, za razumevanje in izvajanje pravilnika in podobno. 2. Uvesti je treba stalno zasledovanje doseganja akordov, učinkov ipd., pri tem je treba signalizirati na določene pojave, težnje. 3. Uporabiti je izkušnje pri sedanjem delu za bodoče. Predvsem vplivati na to, da se urede razmerja znotraj ekonomskih enot. 4. Najvažnejše vprašanje je ja-čanje same vloge koordinacijske komisije kot »subjektivnega faktorja« pri reševanju te problematike, ne da bi pri tem kršili »zakonitost« raznih sklepov, predvsem pa samostojnosti delovanja ekonomskih enot. 5. Vsako spremembo, odnosno novo delo na tem področju (pa tudi drugod) naj se temeljito in pravočasno prouči ter naj se pride pred centralni organ z razčiščenimi pojmi, tako da bodo člani vedeli za kaj gre in potem tudi zavestno o kakem sklepu glasovali. »Navzkrižni dvoboji« med ostalimi »gosti« niso prav nič v korist zavestnega odločanja. Prač tako se moramo zavedati odgovornosti, ki jih imamo in se pri tem zavzemati za take sklepe, ki so koristni tako za skupnost kot za podjetje. CDS mora biti organ, ki odloča o celotnem podjetju. Toliko o problematiki, ki je nastala ob teh razpravah, prihodnjič pa bi objavili tudi spremembe v pravilnikih. Boris Pertot lijonov, morala vrniti v zadnjih 4 mesecih, kar je kljub relativno ugodnim proizvodnim uspehom nujno povzročilo dokaj nizke izplačane OD. Temu so se pridružile tudi druge okoliščine, ki so zniževale dosežena sredstva v posameznih mesecih, predvsem že znane težave pri proizvodnji izvoznih artiklov in premik asortimenta v povprečno manj vredne artikle, ko je bilo potrebno izdelati precej beljenih in surovih tkanin, katerih cena za enoto proizvoda pa je neprimerno nižja od cen za tiskane tkanine. Teh nekaj misli naj ne izzveni kot opravičilo. Hotel sem le prikazati, da so nekatere EE preživele v letu 1962 težke čase, ki jih ni mogoče prikazati le z grafikonom, temveč le z globokim poznavanjem razmer in vseh pogojev v obratih, ki so vplivali na formiranje sredstev za OD. , Ing. Mirko Pogačnik Fluorografiranje v obratu II Nekaj o delitvi osebnih dohodkov v letu 1962 V tem sestavku so navedeni nekateri tehnični podatki in vzroki, zaradi katerih je bil efekt te EE februarja manjši od predvidenega. PREDILNICA II Februarja je ta enota izvršila osnovni plan za ta mesec v efektivnih kg s 100,5 odstotka, medtem ko je v baznih izvršitev le 95,1 odstotka. Predli so povprečno vzeto številko Nm 42 JO, kar je za 2,35 nižje od planirane. Od skupno montiranih 9,176.832 vretenskih ur na prstančevih strojih jih je bilo 168.948 zastojnih ali v odstotku 1,85. Produktivnost, izražena v efekt, gramih na vre-tensko uro pa izgleda takole: efektivni gramjmont. vret. urö je 14,51; bazni gramlmont. vret. uro je 20 J5. Storilnost izražena v baznih kg na 1 zaposlenega delavca v 8 urah pa znaša: odstotkov, kar vse jim je razumljivo zmanjšalo proizvodnjo. Pomembno je tudi to, da je zaradi slabše kvalitete preje predenih številk Nm 20 in 60 imela težave pri tkanju tudi tkalniva. . PROBLEM ZABOJEV Zabojarna tej enoti ne dostavlja potrebne količine zabojev. Dogaja se celo to, da so nekvalitetno popravljeni še tisti, ki jih dobijo, saj štrlijo iz njih žičniki na notranji strani, kar seveda povzroča trganje preje na hopsih. 3. IZPAD ELEKTRIČNEGA TOKA Večkratna prekinitev električnega toka v februarju je razumljivo tudi pripomogla k zmanjšanju količinske proizvodnje, delno pa je vplivala tudi na samo kvaliteto preje. Nenadni izpadi toka namreč povzročijo, posebno na prstančevih strojih, veliko pretrgov niti. ŠE OSTALI PODATKI ' V omenjenem mesecu so izvršili popravilo dveh mikalnikov, na ostalih strojih pa običajna popravila. MNENJE OBRATOVODSTVA JE, DA BODO V NASLEDNJIH MESECIH PLANSKE NALOGE j/ REDU IZPOLNJEVALI, KOLIKOR SEVEDA NE BODO NASTALI NOVI PROBLEMI IN ČE BODO USPELI ODSTRANITI PREJ NAŠTETE. Tudi te so vesele darila Tako ne smemo delati! Problemi predilnice II na 1 delavca v 8 urah po spisku — 34,93 kg; na 1 delavca v 8 urah na delu pa — 37,78 kg. Obrat ima planirano delovno silo, in sicer 238 delavcev. Februarja so imeli povprečno zaposlenih 238, od tega je bilo povprečno na delu samo 220 ali 92,44 odstotka. (Izostanki so 7,56 odstotka, in sicer; 2,9 odstotka bolniki, 2,2 odstotka redni dopusti in 2,5 odstotka porodnice! ). Na 1000 vreten, sposobnih za obratovanje, ima enota zaposlenih po spisku 4,70 delavcev, na delu pa le 4,35 delavcev. V tem mesecu so imeli naslednje večje probleme poleg že omenjenega p o,manjkanja delovne sile: 1. PREMEN J AVE MEŠANIC IN SLAB BOMBAŽ Česano prejo so izdelovali iz treh vrst bombaža, in to: iz turškega in egiptovskega Menoufi in Giza; mikano prejo za N m 40, 50 in 60 so predali iz grškega in izraelskega bombaža. V mešanicah iz ameriškega bombaža je bilo več premenjav, poleg tega pa so prav za te mešanice imeli še zelo slab bombaž. Zato je v kvaliteti odstopala preja Nm 20, ki so jo predli iz omenjenega bombaža. Egiptovski bombaž Menoufi, iz katerega izdelujejo česano prejo (največ N m 60) povzroča težave predvsem pri mikanju in česanju, pa so zato morali znižati število obratov snemalnih valjev na mikalni-kih in povečati odstotek izčcskov na česalnih strojih od 17,5 na .18 V uredništvo je prišlo pismo, ki ga v celoti objavljamo. Kot vidite iz podpisa, nam je pismo poslal član e. e. plemenitilnica. Lepo bo, če boste začeli s takimi in drugimi prispevki tudi drugi neposredni proizvajavci. Uredništvo Veliko govorimo in razpravljamo na delavskih svetih in na upravnem odboru in prav tako tudi na sejah in sestankih družbenopolitičnih organizacij o tem, kakšen bi moral biti in kako mora delati vesten in sposoben član kolektiva, ne glede na to, kje je zaposlen. Odpravili smo tudi razliko, ki je prej obstojala med delavci in uslužbenci. To je tudi pravilno, saj je zapostavljanje neposrednega pro-izvajavca slabost, ki lahko v veliki meri vpliva na njegovo veselje do dela, na sposobnost itd. Treba je priznati, da so tudi danes pogosti takšni neposredni proizvajavci, ki s svojimi odnosi in s svojim ravnanjem povzročajo slabe odnose med sodelavci in tudi nasproti strokovnemu kadru. Te člane kolektiva bi lahko imenovali parazite, ker jim gre le za to, da bi sami čim več zaslužili, da bi kar najmanj delali, da bi povzročali nezadovoljstvo itd. Tak član je seveda škodljiv, ker se požvižga na težave kolektiva, na nepotrebne izgube enote, na težave sodelavca, mojstra in drugih. Zato je skrajno nepravilno in celo nesramno, če se petnajstega v mesecu potem še razburja in krega, ker ima manjše dohodke kot pridni in vestni sodelavci. Vsak bi moral vedeti, da od zabušavanja ne bo imel velikih dohodkov. KAKOR SI DELAL, TAKO SI TUDI PLAČAN! To velja seveda za vse. Dotaknil se bi tudi naslednjega problema, ki ga imajo zadnje čase marsikje na »tapeti«. Nekateri namreč pravijo in trdijo, da imamo v podjetju preveč strokovnega kadra. Pravijo, da SO že skoraj sami tehniki in inženirji, delamo pa še vedno toliko in še več napak kot prej, ko jih nismo imeli toliko. Jaz mislim takole: V vseh tovarnah imajo strokovni kader, brez katerega pač ni možna pravilna organizacija proizvodnje, pravilna razporeditev dela, popravilos tro-jev, nadzor v proizvodnji, odklanjanje napak, slabosti in podobno. V tem pogledu ima naše podjetje nasproti drugim znatno manj inženirjev na enako število zaposlenih. Trditev nekaterih, ki razmer ne poznajo torej ne drži. Pri tem naštevanju bi omenil še to, da so nekateri sodelavci dostikrat zares netovariški. Tako se je zgodilo v plemenitilnici naslednje: Nek član te enote je bral med delom Pavliho, drugi pa je hotel namestiti valjček v pralni stroj. Ker ga sam ni mogel dvigniti, je po- prosil prvega, naj mu pomaga. Le-ta pa mu je odvrnil, da mu ne bo pomagal, in je lepo dalje prebiral Pavliho. Tak odnos proizvajavca do proizvajavca je kaj žalosten in ima obvezno tudi kvarne posledice. Zato bo bolj pravilno, če začnemo najprvo odpravljati svoje napake, če najprvo pometemo pred svojim pragom, potem pa še drugje. Zdi se mi tudi nepravilno, da vedno vso krivdo o slabem obveščanju in seznanjanju vržemo na člane organizacij in samoupravnih organov. Morda so deloma zares krivi, vendar pa so v največji meri krivi proizvajavci sami, saj si nekateri sploh ne dajo ničesar dopovedati; enostavno se ti smejejo v obraz, te ne poslušajo itd. V takih primerih je nekomu težko dopovedati, kaj je pravilno in kaj ne, vendar pri takem stanju le ne smemo ostati. S pravilno politiko je namreč možno člane zainteresirati za sodelovanje, za pravilno delo, za pravilne odnose do ostalih itd., posebno tedaj, če ima od tega tudi določene materialne korst. F. P., delavec iz plemenitilnice Težave tkalnice II v februarju Februarja tega leta smo dosegli oziroma izvršili plan s 101,6%, z ozirom na povečani plan pa točno s 100 %. Omenil bi, da tkalnici VI in VII dosegata le 99% postavljeni plan. V teh oddelkih imajo večidel novopriučeno delovno silo, vendar bodo morali napeti vse sile za 100 odstotno izvršitev plana. Za ta mesec je naša enota sicer planirala večjo prekoračitev plana, vendar smo se uračumali pač zaradi nepredvidenih težav, ki so nastopile, in sicer: — pomanjkanje delovne .sile — neizvežbana delavna sila — slabša kvaliteta preje — ozka grla v pripravljalnici Glede delovne sile imamo še vedno 8 ljudi pod planirano kvoto, in to predvsem v pripravljalnici!. V tem oddelku je trenutno ozko grlo na križnem previjanju preje. Za montirane nove avtomate, ki tečejo v treh izmenah je namreč treba ves votek previjati Zasledovanje in usmerjanje gospodarskega razvoja podjetja V drugi številki Tekstilca smo obljubili, da bomo v vsaki naslednji objavili po eno tistih nalog, ki so jih posamezne skupine naredile v okviru politične šole v Tekstilindusu. Današnja nosi naslov: ZASLEDOVANJE IN USMERJANJE GOSPODARSKEGA RAZVOJA PODJETJA. Gospodarski razvoj vsakega proizvodnega obrata, gledan v luči investicijskega vlaganja, je ekonomska nujnost, ki jo narekuje vedlno1 večja zahtevnost tržišča po pestrejšem in kvalitetnejšem izboru potrošnih dobrin. Toda ne le to; vlogo pri takih stremljenjih Imata prizadevanji za dvig produktivnosti in ekonomičnosti dela, ki sta osnovi zdravega gospodarjenja. Ne smemo pozabiti tudii na stalen razvoj tehnike in z njim povezano možnost uvajanja novih tehnoloških postopkov, novih pomožnih in reprodukcijskih materialov, kar pa je cesto možno le s postavitvijo novih modernejših strojev in naprav. V skladu s temi načeli sta bivši podjetji Inteiks in Tiskanina ter sedanji Tekstilindus vlagali od leta 1993 znatna sredstva za nabavo novih osnovnih sredstev, ne nazadinje tudi zaradi skrajne zastarelosti svojega strojnega parka. Ta vlaganja so se izvajala postopno, so pa že do konca leta 1:961 dosegla izredno visoko vrednost 1,755.531 tisoč dinarjev, in to po obratih kot sledi (zaokroženo): Predidhica I Predilnica II Tkalnica I Tkalnica II Plemenitilnica I Plemenitilnica II Energetika Vzdrževalni obrati 286.462.000 din 214,000.000 din 321.158.000 din 61.958.000 din 385.559.000 din 294.336.000 din 240.528.000 din 11.524.000 din Za leto 1962 še ni točnega izračuna vloženih sredstev, vendar ta presegajo vsoto 200,000.000 din. Kot vidimo, so že dosedanja vlaganja znatna, še višja pa so predvidena za izgradnjo centralne ple-menitilniee in za fizično združevanje ter modernizacijo obeh predilnic ter tkalnic. Naša skupina je imela namen, svoja nadaljnja izvajanja podkrepiti še z nekaterimi podatki o doseganju planiranih predvidevanj po postavitvi novih strojev, vendar je pri njih iskanju naletela na velike težave, ker teh ni bilo moči dobiti zbrane na enem mestu. Raznai tovrstna dokumentacija je namreč raztresena pri raznih slUžbah v podjetju, nihče pa nima skupnega pregleda nad vlaganji, planiranimi izboljšavami in dejanskimi ekonomskimi efekti vlaganj. Smatramo za potrebno v ta namen zadolžiti ustrezno osebo z ekonomsko izobrazbo v okviru sektorja za pripravo in organizacijo dela ali kontrolno-razvojnega sektorja, ker bo le na ta način možno tekoče zasledovati smotrnost naše investicijske politike. Na osnovi raznih težav, ki so se pojavljale po postavitvi: nekaterih novih strojev zaradi njihove neusklajenosti. z zmogljivostjo nanje vezanih osnovnih sredstev in na-jprav, zapoznelosti izdobav pomožnih in rezervnih naprav ter delov, dalje na osnovi doseženih uspehov pri delu z novimi stroji, ki niso vedno v skladu s predvidevanji v elaboratih, lahko trdimo, da nismo vedno dovolj precizno in na široki bazi obdelali vseh načrtov, da nam vsa vlaganja niso izpolnila pričakovanj in torej nekatera niso bila povsem ekonomsko utemeljena. Znano je, da politične organizacije kot odgovorni subjektivni faktor doslej niso dovolj sodelovale pri odločanju o vlaganjih in zasledovanju efekta teh vlaganj. Posebno Zveza komunistov, katere člani so sicer kot vodilne osebe ali člani samoupravnih organov odločilno vplivali na politiko investiranja, bi morala načrtno zasledovati tovrstna prizadevanja podjetja in preko svojih članov vplivati na najvažnejše odločitve. Ustrezna odlika tega delovanja bi morda bilo formiranje ustrezne komisije pri Tovarniškem komiteju ZK iz komunistov ustreznih strokovnih kvalifikacij (tehniki, ekonomisti) kot svetovalnega organa. Komisija ne bi imela pravice dajanja direktiv, da ne bi prišlo do nezaželjene dvotimosti, pač pa dolžnost objektivnega signaliziranja in dajanja priporočil TK. Predsednik komisije bi moral biti človek, ki ima najširši, pregled nad gospodarsko polit iko podjetja in ki mi vklenjen v ozek okvir posameznega delovnega področja, ker slednji ne bi imel možnosti sproti zaslediti vsa nova načrtovanja niti popolnoma objektivizirati svoja stališča do posameznih vprašanji. Okvirne naloge komisije naj bi bile naslednje: 1. Zagotovit! si mora seznanjenje z vsakim namenom novega vlaganja sredstev, ki ima za cilj doseči določen vpliv na zvišanje proizvodnosti, izboljšanje kvalitete, popestritev asortimenta ali pocenitve proizvodnje; 2. v principu mora oceniti — realnost v načrtu, elaboratu ali programu predvidene koristnosti vlaganja, njegovo vsklajenost s finančnimi zmožnostmi podjetja in povezanost z obstoječimi proizvodnimi kapacitetami, — ali je projekt prilagojen splošnim družbenim planom in potrebam (družbeni plan občine in višjih teritorialnih enot, komunalnih zmogljivosti, zagotovitev m zadovoljitev tržišča glede napred- (Daije na 8. strani) na križne navitke in s teh na avtomatske cevke, zaradi česar je poraba previte preje izredno velika. Vsi križno-navdjalni stroji bi marali previjati v treh izmenah, posluževati pa bi: jih morali delavci, ki bi dosegali vsaj 100 % normo, če hočemo, da ibi bilo previte preje dovolj. Delavke, ki so se komaj priučile, pa norme seveda ne dosegajo in ker tudi stroji ne tečejo v treh izmenah zaradi pomanjkanja delovne 6dle je razumljivo, da nam previte preje stalno primanjkuje, čeprav delamo v tem oddelku skoraj vse nedelje nadure. Kot rečeno je na proizvodnjo negativno vplivala tudi slabša kvaliteta preje, ker se bili številnejši pretrgi osnove m votka ter neenakomerna debelina, posebno pri artiklu Bojan. Seveda pa je jasno, da je še vedno največji delež pri slabi kvaliteti enote premajhna vestnost in pozornost pri tkanju. Novi normativi kvalitete (po pravilniku!) nam dajejo veliko večje možnosti za boljši zaslužek, seveda le, če bomo delali več kvalitete I. klase, ker je za to kvaliteto cena 1 metra znatno večja od prejšnje. Kolikor pa bo ve? II., III. in IV. klase, pa bo zaslužek seveda padel, ker je cena za te kvalitete nižja od dosedanjih. Upam, da člani enote ne bomo' dopustili, da bi se nam dohodki zmanjšali, ko je ugodna situacija vendar odvisna: samo od nas samih ali pa vsaj v največji men. LE, CE BOMO POPRAVILI KVALITETO, BOMO IMELI BOLJŠE DOHODKE MI IN VEČJE KORISTI PODJETJE! Rokavice, čevlji in torbice Rokavice nosimo zato, da roke zaščitimo pred mrazom in umazanijo. Predstavljajo pa tudi elegantno dopolnilo k obleki, zato morajo biti barvno v skladu s celotno obleko, Vedno naj bodo čiste — umazanih rokavic ne nosimo! Zato naj bodo rokavice, ki jih nosimo zaradi čistoče, iz takšnega materiala, da jih z lahkoto čistimo ali pere- mo. Smešno je, če nosimo k plašču ali kostimu s sedemosminskimi rokavi kratke rokavice. Za zvečer naj bodo rokavice črne ali bele. Torbice so se zmanjšale. Večkrat imajo dolge ročaje, da jih nosimo čez ramo. Taksne so posebno primerne za mlada dekleta, pristajajo pa večjim postavam bolj kot majhnim! Večerne torbice morajo biti majhne in najlepše so v črni barvi. Nikar ne hodite v gledališče ali na koncerte s športno torbico. Preveč smo se navadile na elegantne, pretirane oblike koničastih čevljev — z visokimi petami, da bi nam bila moderna oblika čevljev že na prvi pogled všeč. Njiho- Prosivci za stanovanje pozor! Stanovanjska komisija je pri pregledu stanovanj prosilcev ugotovila naslednje pomanjkljivosti: — nekateri prosiva so se po vložitvi prošnje že preselili, vendar tega niso javili v pisarni var-noetno-socialne službe, kjer zbirajo prošnje, — nekateri so že dobili stanovanje v podjetju, kjer je zaposlen drugi dlan družine. Čeprav bi morali, niso povedali, da njihove prošnje niso več aktualne, — nekatere ženske, ki so se poročile, nam niso javile spremembe priimka. — in podobno. Ker prosivci niso sporočili teh sprememb, je stanovanjska komisija na terenu po nepotrebnem izgubljala čas z iskanjem. V zvezi, s tem bi. navedla nekaj konkretnih primerov: Dine 3. 3. je komisija iskala v Zg. Bitnjah tov. T. R. približno eno uro in pol. V Bitnjah so namreč številke tako razmetane, da se sami B.tenjčami ne znajdejo. Ko je komisija prišla do hiše, v kateri je imenovana stanovala, je zvedela, da'se jè le-ta poročila in preselila v Kranj. Dne 5. 3. smo tako v Bitnjah iskali tov. G. I. Po enournem iskanju smo ugotovili, da se je preselila v Kranj, ker je njen mož dobil stanovanje v podjetju, kjer je zaposlen. Navedena je prav gotovo pozabila, da jo tudi mi vodimo v evidenci prosrvcev. Obiskali smo1 tudi K. M., ki zida hišo. Ni nam sporočila, da m več interesent za stanovanje. Takih primerov je bilo še več. Opozarjamo vse prosivce za stanovanje, da so dolžni sporočiti v pisarno varnostno-socialne službe tv. Helen: Francelj vsako spremembo, predvsem pa spremembo bivališča in priimka, ker bomo v nasprotnem primeru zaračunali vse stroške (prevoz in izgubo časa). Za člane kolektiva, ki so zaposleni v obratu II je uvedena dežurna služba. Kdor ima kakšno vprašanje v zvezi s stanovanjem ali prevozi na delo dobi podatke in pojasnila vsak četrtek med 13. in 15. uro v pisarni št. 5 v obratu II. vo obliko bomo bolj cenile, ko jih bomo že nosile, kajti .moderni čevlji so bolj udobni —■ zdravi. Konica je topo zaokrožena 'm peta se je znižala ter odebelila — celo za zvečer. Barve usnja so za torbice in čevlje zelo živahne — največ je rdeče in oker barve. Za vaše punčke Saj si želite, da bi bili vaši najmlajši tudi najlepši, kajne? Na sliki vidite nekaj oblek za deklice, ki že hodijo v šolo in dva predpasnika za tiste, ki so tako radi umazani! Ne bom vam razlagala, kako je kaj narejeno. Upam, da je iz slike dovolj razvidno. Bliža se pomlad, vsa narava se bo ogrnila v novo obleko, oblecite tudi vi vaše malčke v nove oblekice, saj to pri nas v Tekstilindu-su ni tako- zelo težko: J. J. ČESTITKE Za 8. marec, DAN ŽENA, čestitam vsem delovnim ženam kolektiva in jim želim lepe uspehe v bodoče. B II, soba 8, bolnica Valdoltra p. Ankaran Vaša delavka Tončka Mrak Draga Tončka! Kot vidite, smo vašo čestitko objavili v listu in upamo, da je bodo vaše sodelavke in vse ostale žene vesele. Zelo lepo je, da se jih spominjate. Upamo, da boste tudi sama kmalu zopet med nami. Želimo vam hitro okrevanje, in to, da bi v prihodnje dočakala še mnogo osmih marcev zdrava in zadovoljna med sodelavkami v podjetju. Uredništvo Za dan žena smo dobili od učencev šole Trstenik in šole Lucijan Seljak iz Stražišča naslednji čestitki: VSEM ŽENAM TEKSTILINDUSA PRISRČNO ČESTITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK IN JIM POŠILJAMO SKROMNO CVETJE. Pionirski odred »Veselko« iz Trstenika in učiteljski kolektiv I Is S||: VSEM MAREC ŽENAM TOVARNE TEKSTILINDUS ČESTITAJO ZA učenci in delovni kolektiv osnovne šole Lucijan Seljak ODGOVOR NA PISMO DELAVK IZ PREDILNICE I Uredništvo se tov. Ivani Blatnik in Rozi Jakopič lepo zahvaljuje za poslano opozorilo. Povprašali smo odgovorne člane kolektiva in dobili naslednji odgovor: Glede dohodkov so se razmere v tem letu bistveno izboljšale, in sicer dobijo vajenci v I. letniku 40 točk, v II. 50 in v III. 60, poleg tega pa še določeni del variabilnega dela. O višini le-tega odloča ODS pač z ozirom na vestnost in pridnost posameznika. V takih pogojih se sučejo OD za I. letnik okoli 10.000, za II. letnik okoli 13.000 in za III. letnik okoli 16.000 dinarjev. Ta predpis velja od 1. I. 1963. Mladoletnih ne bodo več razporejali na nočno izmeno! Vse ostale zadeve pa bodo tudi pravilno uredili v posameznih EE. Uredništvo V pripravljalnici tkalnice II. Mar ni lepo, če s pozornostjo in skromnim darilom dosežeš tako prisrčen nasmeh in hvaležnost delovne žene, čeprav le za trenutek! Občni zbori sindikalnih podružnic V zadnji številki smo pisali, da bodo občni zbori EE zaključeni v začetku meseca marca, vendar so de marca. Prvi so sicer bili 27 se zaradi priprav zavlekli do sre-tebruarja, zadnji pa šele 15. marca. Treba pa je priznati, da so se vodstva potrudila in organizacijsko zbore speljala nemoteno in uspešno. Tudi s samim potekom občnih zborov smo lahko zadovoljni, saj so bile razprave zelo živahne in izneseni so bili nešteti problemi in nerešena vprašanja, ki so se nanašala na EE in na celotno podjetje. Poleg uspešnih referatov in razjprav so potekale disciplinirano in hitro tudi volitve novih organov, kot so: IO, nadzorni odbori m predstavniki skupščine. V naslednji številki bomo objavili tudi točen seznam članov teh organov, da boste v prihodnje ve-dieli na koga se lahko obrnete v primeru potrebnih informacij Itd. Zaradi zamude teh občnih zborov bo seveda nekoliko pozneje tudi občni zbor sindikalne podružnice podjetja, in sicer je predviden v zadlnjih dneh marca. Ančka Rozman Na občnem zboru sindikalne podružnice plemenitilnice I S skupščine tekstilnih mojstrov 17. februarja je sekcija imela svojo četrto letno skupščino. Udeležba je bila dobra, saj je bilo navzočih 87 čla.nov in nekateri gostje, med njimi tudi direktor Rudi Polak.. Na skupščini so bili tudi tekstilni mojstri iz MTT. Nagradna zlogovna križanka Zlogovna križanka se rešuje enako kot navadna s to razliko, da se -tu vpisuje v posamezno polje po en zlog besede in ne po ena črka 'besede kot pri navadni križanki. VODORAVNO: 1. vrsta svetila, ki sveti z gorečim, v petrolej namočenim stenjem-, 4. pra-vi-la, red, ostrost, 7. patroma, 8. okostje glave, 10. očiščeno bombažno vlakno, ki se uporablja v medi-clini, 11. ljubkovalno narodno žensko ime (Tina), 12. teža omota ali posode pri t-ehtanjiu, 14. otok v Neapeljskem zalivu z mnogimi naravnimi lepotami z močno razvitim turizmom, 16. znamenit sovjetski skladatelj (Milij, 1837-1910, zadnji rednež, lopov, izprijenec, 13. medmet, ki ponazarja peteli-nje petje; tudii vnsta -domačih -bonbonov, 15. luka, pristan, 17. reka v Češkoslovaški :-n Nemčiji, ki se izliva v velikem -ustju v Severno morje, 19. naziv za vojaško zvezo zahodnoevropskih držav in Amerike, 22. starodavna trdnjava v Parizu, ki je služila kot jetnišnica, 24. popularen ro-man švicarskega pisatelja Johna KmittLa, ki je preveden tudi v slovenščino, 25. ugled, veljava, 27. običaj, šega, 29. vzhod-m-osiibirska reka z izlivom v Severno ledeno morje, 31. naziv za moskovsko podzemno železnico, 32. tovorna žival, križanec osla in kobile. Pole g običajnih poročil predsednika, tajnika in blagajnika, ki so prikazala delo sekcije v preteklem letu, je prišlo do pestre in zanimive razprave, v kateri so pogosto sodelovali mojstri in podmojstri. Razprava je potekala okoli problemov društva, predvsem o finančnih težavah, o slabem obiskovanju strokovnih predavanj itd., pa tudi vu tavzartosf ut qrsowpo quqop o delovnem mestu in podobno, kjer je prav pravilno ravnanje mojstra važno in koristno. Na skupščini so govorili tudi o poučnih ekskurzijah -v sorodne kolektive ali pa tudi v druge, ker so vedno poučne, saj se ob takih prilikah vidi mnogo koristnega in * II Vojaki nam pišejo / S""" LJ r™ n ? d p *0 1 H 12 a p H U a \JT\ T8 fr p- * ß m d 2d 1— 1 1 22 ü 13 2* I & H3 45 2} n 28 a h 30 Ti Q 32 P ti a Ti n ti Ij oziroma člane kolektiva. Zelo me zanima, kako kaj ži- NAPAKE V PRVI IN DRUGI LETOŠNJI ŠTEVILKI Prva letošnja številka TEKSTILCA je izšla brez oznake leta, -dneva in brez številke. Pravilno je: Leto VI. — 27. januarja 1963 - št. 1. V drugi številki je več napak, in sicer: — na strani 2 je v razpredelnici članka: NAŠ IZVOZ IN PROBLE- nica I. Vojak Franc Hafner. z!oig je rrev), Ii8. žensko ime, 20. pristaniško -mesto na jadranski obali južne Italije, 21. pokrajina v srednje-m -delu Kanade z glavnim mestom Winnipeg, 23. posebna vrsta ptice, ki živi samo n-a Nov: Zelandiji, nima repa in ima zakrnela krila, 26. glavna junakinja Andersen - Nexöjevega romana (^Sirota . . .«), 28. le, če, 30. naj-bo-gatejši -distirikt na severu Aljaske (iz istih črk kot OMEN), 32. kraj na Dolenjskem, kjer se je rodil slovensk' pisatelj, Josip Jurčič. 33. prijateljska afriška diržava, katere predsednik je M-odibo- Kelta, 34. glavno mesto, prestolnica, 35. najvi-šji venski poglavar la-m-aizma. NAVPIČNO: 1. starorimska hišna zavetiniška božanstva, 2. tro-barvna zastava, 3. krogelni cdlsek v matematik:, 4. vrsta buče, ki izvira iz Male Azije, 5. zagrebška tovarna medicinskih preparatov in zdravil, 6. gostinski uslužbenec za streženje gostom v lokalu, 9. po- Ker zaradi pomanjkanja prostora nismo- v zadnji številki objavili izida žrebanja -križank iz prve številke, objavljamo tokrat dobitnike iz prve in tudi druge števil-ke IZŽREBANI SO BILI (Velja za križanke prve številke!): 1. nagrada — 1500 — Anton Šemrov; 2. nagrada — 1200 — Franc Jenko (učenec VI. razreda); 3. nagrada — 1000 — Miloš Štempihar; 4. nagrada — 800 — Rudi Čebašek; 5. nagrada. — 700 — Nada ft al ten e-kair; 6. nagrada — 600 — Tone Miklavčič. IZŽREBANI SO BILI (Velja za križanke druge -številke!): 1. nagrada — 1500 — Jože Tomšič; 2. nagrada — 1200 — Marinka Križnar; 3. nagrada — 1000 — Rezka Mihelčič; 4. nagrada — 800 — Brigita Jenko; 5. nagrada — 70-0 — Marjeta Sitar; 6. nagradla — 600 — Francka Zeni. Naslednje rešitve pošljite najkasneje do 10. aprila! MATTKA v tretji rubriki napačno odèli k vojakom, ga pošiljamo, navedena številka izvoza obrata II leta • 1959. Pravi-lno je: 339.095 metrov ! — na strani 5 je v članku KAKO SO OSNOVNI OBRATT IZVRŠILI PLAN V JANUARJU izpuščen p-ri podnaslovu — tka-lnica II — odstavek, ki govori o vzrokih neizvršit-v-e plana za januar v t-ej enoti. — na 10. štreni je v članku MALI LEKSIKON napaka, in sicer v tretjem ođis'av-ku (predzadnja vrsta!) s-toji, dia prevladujejo • v obratu II statve z nepremakljivim grebenom. Pravilno je, da tam prevladujejo statve s premaklji-v'm grebenom. Bra-vce v prihodnje prosimo,. naj nas -redno obveste c vseh napakah, ki jih zasledijo v Tekstilcu. Za vašo pozor-ncst vam bomo vedno hvaležni. Dosedanje napake pa nam, prosimo, oprostite. Uredništvo Jože Klemenčič, naš dolgoletni sodelavec Kot za mnoge druge, tako je tudi za apreterskega mojstra Joža Klemenčiča prišel dan odhoda v pokoj. Mojster Klemenčič je bil v podjetju zaposlen skoraj 28 let, in sicer stalno v apreturi plemenitil-nice I. Vsa leta je bil izredn-o marljiv in vesten pa se je zato kljub majhni šolski, izobrazbi že pred 19 leti povzpel na delovno mesto mojstra. So-delavci iin člani te enote so mu ob od-hodu izročili skromno darilo, ki naj ga spominja na vsa skupaj preživeta leta, na. vse težave in uspehe. Vsi sodelavci mu še enkrat želimo mnogo sreče v prihodnje v krogu njegove družine, hkrati pa se mu zahvaljujemo za vzorni tovariški odnos do vseh. L. Tratnik praktičnega, kar človek pozneje lahko uspešno uporabi tudi v svojem oddelku oziroma na svojem delovnem mestu. Tovariš Polak je na kratko spregovoril o pomenu strokovnega kadra, hkrati pa je nakazal tudi nekatere smernice za pravilno delo. Razpravi so sledile volitve naveza odbora, v katerega so bili izvoljeni: za predsednika — Anton Križnar, za tajnika — Avgust Karlin, za blagajnika — Stefan Zorman, za \clane: Anton Rakovec, Lojze Berčič, Vilijem Jelenc, Franc Škofič in Franc Zavrl: v nadzorni' odbor pa: Franc Prelesnik, Janez Zontar in Jože Kosmač. Križnar Vojak Jože Bider, v. p. 4775 Bosiljgrad - Srbija, se nam lepo zahvaljuje zato, ker mu pošiljamo naše glasilo, hkrati pa lepo pozdravlja vse člane kolektiva. Za poslano glasilo se zahvaljuje tudi desetar Franc Martinjak, v. p. 6523/18, Danilov grad - Črna gora. Pravi, da ga zelo rad večkrat prečita, ker iz njega vidi, kako poteka naše delo in življenje. Pošilja pa tudi naslednji pozdrav kolektivu: Dragi člani kolektiva Tekstilindus! Minilo je že skoraj leto dni odkar sem odšel iz podjetja k vojakom. Redno prejemam vaš list pa zato lahko sledim vašemu delu in uspehom. Vidim, da dobro gospodarite, kljub temu pa vam želim še večjih uspehov. Vse vas tudi lepo pozdravljam, posebno pa svoje nekdanje sodelavce iz tkalnice I. Vojak F-ran-c Hafner pa nam je vite, kakšne uspehe imate in po-posla-1 p smo nasledinj-e vsebi-ne: dotano. Na žalost, ne prejmem va- Prav lepo se zahvaljujem sin- šega glasila, da bi vse to lahko diikalni podružnici podjetja za po- spoznal. slani -denar ob Novem letu. Zdi Prisrčno pozdravljam vse člane s-e mi zelo lepo, -ker ste se sipam- kolektiva, posebno- pa po-zdrav-nili na vaše nekdanje sodelavce Ijam svoje sodelavce v e. e. -t-ka.1- Jože Klemenčič, še vedno vesel in razpoložen, čeprav odhaja v pokoj; sicer mu pa človek težko verjame, da je že toliko star in da ima že 35 let delovne dobe Dragi France! Hvala za tvoje pozdrave. Veseli nas, da misliš na kolektiv in na svoje sodelavce, saj je to dokaz, da si se pri nas dkobro počutil, predno si odšel k vojakom. Verjetno se boš zato po odslužitvi zopet vrnil v podjetje? Sedaj pa še o glasilu! Na zalest ti moramo povedati, da si kar sam malok-riv, če ga doslej nisi prejemal. Vsem tistim članom našega kolektiva, ki če s-o nam seveda -poslali svoj naslov. Sedaj ga boš tudi ti redno prejemal, čeprav malo pozno. Lep pozdrav tebi m ostalim! Uredništvo Tudi AVGUST JERKIČ gre v pokoj. V podjetju je bil zaposlen od leta 1930, in sicer kot zidar. Sodelavci mu želijo srečni pokoj Kurir Pavle zadnjikrat v naši sredini, resen in ponosen, saj je bil vseskozii vesten in požrtvovalen, pa srno ga zato vsi imeli radi ■ ■ ■ (ù toUlUìL Zasledovanje in usmerjanje gospodarskega (Nadaljevanje e 5. strani) bam. Naloga komisije še vedno bolj kot doslej v tej smeri anga- ostane spremljanje izvajanja teh zirati vse subjektivne sile v pod-videno količino, asortiment in kva- prjporočij jetju. liteto proizvodov); Glede na vedno večjo samo- 3. zagotoviti si mora vpogled v stojnost in odgovornost samo-dejainski efekt odin. doseganje upravnih organov v podjetju ob-predhodho predvidenih koristi re- Ktoji še diruga možnost, da se aiiziranih investicij, to je ali so namreč tovrstna komisija formira v osnovi doseženi predvideni k0t organ CDS s tem, dia njeni uspehi. člani — komunisti o svojem delu Komisija bo pri gornjih ocenit- poročajo tudi TK, od njega prevali verjetno naletela na preslabo jemajo navodila za stališča pri po-obdelane ali utemeljene projekte, edinih problem* in ki mu za svo- Pravijo, da ije naslovni čLanek v lo biti zanimivo, ker smo prejšnja preozka gledanja sestavljalcev, ne- je delo tudi odgovarjajo, zadnji številki Tekstilca povzročil leta na teh zborih le bolj grdo popolno izkoriščanje izdobavljenih Teh nekaj misli naj bo le precej jeze in nezadovoljstva. Jaz pedali in molčali. Ce pa vsem ne osnovnih sredstev dn podobno. V va za razpravo, saj gre^ za tisto kaj rad verjamem, da je bilo tako, ustreželš pa ni nič hudega, saj’ to vseh takih primerih bo morala obliko dejavnosti podjetja, ki je saj nekateri dokaj neradi prizna- tako ni v človekovi moči. Malo svoja zapazamja posredovati ko- bila vedno pridržana ožjemu kro-jo svoje napake, nepravilno delo smeha in razvedrila je potrebno miteju obenem z utemeljenimi gu strokovnjakov, je pa za bodoče in podobno,, posebno še, če ni ni- vsakomur, četudi se to zgodi na predlogi za ponovno obširnejšo uspehe podjetja odločilnega po- kjer vidnih dokazov. Objavljeni zboru. grafikončki pa jih lepo nazorno n eem n ^ in podprto z dokazi prikazujejo, proučitev načrta, analizo ekonom- mena. S fuzijo dveh bivših samo-ske upravičenosti, analizo izkori- stojnih podjetij v »Tekstilindius^ ščanja novih kapacitet itd1. TK pa so prejšnji načrti perspektivfoega pa je zato vsa jeza in razlaga pač naspoštu-cati« dohodke svojih članov, in sicer mesečno povprečno za 1000 dinarčkov. To sicer zopet ni po- . ( sefano boleče, saj se naši osebni J ' dohodki zadnje čase lepo držijo nekoč začrtane višine, in le tu in v prihodnji številki brali kako tam »rahlo« zdrknejo; niso torej resno kritiko na moje gobcanje; tako problematični kot cene pre- vsaj upam, da boste, če bo imel hrane in ostalih potrebščin, ki kdo dovolj korajže povedati, ali bliskovito rastejo in uspevajo, pa morda celo napisati kaj. več o Brez strahu zato lahko spite! Do- tej zadevi. Za danes pa je dovolj, v letošnjem letu predvideva 3.297/m ali 1.153/m v-eč kot v preteklem letu. Od tega je 53% pred» . .. . . videnih za stanovanja, ostalasred- tahm da je .bolje korajžno kaj Ktva ^ mmenjena investici-povedati kot pa rep med noge m jam v komunalnii ^alno-zdrav- stveni, fcultutrno-iprosvetni m šol- iih letih posvečena posebna skrb in v katerega so bila vložena zelo velika družbena sredstva. Rezultati te'h prizadevanj so. očitni, vendar pa, še vedno ne povsem zadovoljivi. Tu .mislimo zlasti na tisto posebno pozornost, .ki jo hodiki se ne bodo dvignili! Treba je povedati tudi to, da imamo v podjetju kaj čudne razmere. Posebno je zanimivo, da mora zadnje čase urednik kar po več dni prositi dn čakati, da se ga kak šofer usmili ih mu .pripelje časopis iz tiskarne. Seveda marate na časopis zaradi tega tudi člani čakati, vendar tu kot izgloda ni pomoči. V prihodnje je baje urednik sklenil, da bo enostavno prosil upravo Gorenjskega tiska, naj kar s svojim avtomobilom pripelje časopis v podjetje, uslugo pa naj krepko zaračuna. Naš ODS splošne uprave pa bo potem seveda primerno »nagradil« tistega, ki bo kriv. Zdi se mi, da .bo tako kar prav, prepričan pa sem, da ga bodo oni s T.itìka pripeljali samo enkrat. Kot veste so naše žene dobile za dan žena prtičke. Ni kaj reči čeznje, čeprav je žalostno, da smo z blagom tako štedili. Če ste jih vsaj nekaj pogledali, ste lahko ugotovili, da so bili nekateri zarobljeni že v sam vzorec, čeprav bi bili mnogo lepši, če bi imeli vsaj 1,5 cm velik pob. No, žene so jdh bile vseeno vesele, saj. bodo tudii takšni, še vedno zelo primerni za v košarico za kruh, sadje in podobno, medtem ko bi vizitko le malokatera shranila. (Vizitke so namreč po vsej sili hoteli nekateri člani!) Rad bi opozoril nekatere člane splošne uprave, da mora biti človek iv službi vljuden in kratek, ne pa prstjen in dolgovezen. Prisostvoval sem telefonskemu pogovoru in moram reči, da so nekateri zares že nesramni, drugi pa neskončno potrpežljivi. Danes ne bi podrobneje opisoval kje in kdaj je to bilo, saj je takih primerov več, v prihodnje pa bom kaj takega narisal. Če bodo obrazi podobni pa seveda ne bo moja krivda, temiveč tistih, ki, mislijo, da si nasproti mladim lahko vse dovolijo. Pravijo, da so bili občni zbori sindikalnih podružnic po e. e. prav čudoviti. Na nekaterih so se baje tako smejali, da bi kmalu umetne zobe zgubili. To je pa zares mora- DION, ZIMSKO KOPALIŠČE, TRŽNICA, DOM JLA, LEKARNA, SOLA Šenčur. Povsem na novo se bo v letošnjem letu začelo graditi, obrat družbene prehrane s 1.200 obroki, ki je bil planiran že „ . , . lanskem letu, vendar se je zaradi zdravstvene pomoei potreben ob- Tdkole, dragi moji, morda boste ski dejavnosti. Vsa ta sredštva pa pomanjkanja sredstev od gradnje can upravičeno pričakuje in l rnu jo zaravsuvena siuzoa inora izkazovati. Napredek naše zdravstvene službe se stopnjuje sicer iz leta v leto in je mnogostramski, tako v čisto strokovnem kot organizacij- (Nadaljevanje z 2. strani) Razumljivo je sevedla, da je pogledu, mimo tega se vse TERIH JE ODVISNO ŽIVLJE- prav tako potrebno in zaželjeno NJE, DELO IN POČUTJE POSA- tudii sodelovanje ostalih članov ^vod. družbeno upravljanje, so-MEZNIKA, ENOTE IN KOLEK- kolektiva, posebno proizvajavcev lldnejse^ gosf^arjeiije znotraj za TI VA. Le tako boste zainteresirali iz proizvodnje. Karkoli boste na- vodov itd Toda podatki Komunal neposredne proizvajavce, da bodo pisali bomo radi objavili, seveda noga zavoda za socialno zavarova-začeli gledati kritično tudi na le, če se boste tudi podpisali. n^e kazeJ°- 4* so °©romno narasli svoje delo, na odnose in sodelo- ANONIMNIH PRISPEVKOV PA vanje. NE SPREJEMAMO! Naj vas ne Pri vsem tem pa je jasno na- 6krbe slovnične napake! Napišite slednje: enostavno tako kot znate pa bo 0 »Tekstilcu« in sodelavcih morda celo preveč. L. č. stroški za zdravljenje občanov — v primerjavi z letom 1961 so se zvišali za 41,1 odstotka, to je za 1,445.943/m dinarjev. Po tem bi se Uspeh iberno imeli le takrat, ko zadeva v redlu! Vsak dan imate da]o. sklePatl. da zdravstveni de- 7 - numi ma rrloH o nmrno,ivi »»/xo n n bo sodelovanje vseh naštetih po- veliko raznih doživljajev, ki so stalo načrtno in dosledno.. Brez dostikrat poučni in zanimivi — natega pač ne .gre! Članek sem, čla- pišite o njih, da jih bodo spoznali nek tja ne pomaga veliko., še tudi ostali člani kolektiva. Izne-manj pa so na mestu obljube o site vaše želje, potrebe, zahteve, sestavkih, ki ostanejo samo oblju- probleme in še in še, da vam ibodo be. Slaba stran večine sodelavcev drugi lahko svetovali in pomagali, je tudi ta, da sestavke oddajo en Če kaj ne razumete, če imate kak- lavci ne gledajo povsem realno na možnosti financiranja ite službe in pričakujejo od družbe več kot je sposobna prispevati v ta namen. Tako so se na primer lani zvišali stroški za zdravljenje v naravnih zdraviliščih za 112 odstotkov, zobna nega za 93 %, povračilo Tudi ona je bila vesela V adjustirnem oddelku so taikole počastili žene za 8. marec dan pred obvezno oddajo gradiva šno vprašanje pa se obrnite na ve obveznosti v pogledu skrajsa-V -tiskamo, kar onemogoča obde- uredništvo. potnih stroškov za 89 /o itd. Povi- lavo sestavkov in tudi pravilno _ „ 03111 izdatki so povzročili na ob- pripravo vsega gradiva Takrat, ko bodo- v listu načrtno močju kranjske občine primanj- V prihodnje bo prav če si sa- KOdeloval'e organizacije, samo- fcljaj v znesku 58 milijonov dinar-moupravmi organi in ’ družbeno- upravni EE ter jev, kar se ne sme več zgoditi, ■politične organizacije določijo tudi ™nogl ehm* kolektiva, ta» ker bo sicer potrebno predpisova- program sodelovanja v listu, dn to nje diodatnih prispevkov, proti morajo, če želijo izboljšati svoje ^T^ASIP° DELOVNEGA KOLEK- katerim .bodo nedvomno prav vsi, delo in uspehe, predvsem pa po- ^^VA, kar danes na žalost se m. ki so prispevek dolžni plačati. Z men organizacij, jn njihove vloge. Urednik uvedbo štednje na pravem mestu bi bilo brez posledic za prebivalstvo, ki je potrebno zdravstvene pomoči mogoče doseči ne samo- izenačenje dohodkov z izdatki, marveč celo znaten presežek. V letu 1963 bo zdravstvo, moralo- posvetiti tem problemom zelo veliko skrbi, potrebni pa foodk> tudi drugi ukrepi. Letošnji predlog družbenega plana nalaga zdravstvu nekatere nove obveznosti v pogledu skrajšanja čakalne dobe v zobozdravstvu in ambulantni službi, rajonizacijo in organizacijo nekaterih novih služb, ki naj še poglobijo kvaliteto zdravstvenega varstva. Predvideva se tudi nadaljevanje začetih gradenj, predvsem za bolnice ginekologije, lekarno in reševalno postajo in zdravilišče Novi Grad, pri čemer se računa s sredstvi v skupnem znesku 230 -milijonov dinarjev. Te gradnje pa so pogojene s sredstvi sklada za zdravstvene investicije in soudeležbo okraja. To so nekatere značilnosti predloga, vendar nekako prikazujejo program dela občine v tem letu. Družbeni plan je bil tudi sprejet.