"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 51 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. Ste v. (no.) 10. i Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. JANUARJA -7 THURSDAY, JANUARY 15, 1942 letnik (vol.) li. - Tudi Hitler se umaknil? Nikake ukinitve dela v vojni industriji Novi odbor 12 članov, imenovan od predsednika, bo imel nalogo, da prepreči vsako stavko v vojni industriji.— ^ Javnost, delavstvo in industrijalci v njem zastopani. Washington, D. C. — O stavkah v vojnih industrijah se trdi, da bodo, dokler vojna traja, nekaj nepoznanega. Vsaj tak namen, namreč, da jih preprečuje, ima novi odbor, ki ga je s posebno odredbo ustanovil zadnji ponedeljek predsednik Roosevelt, in člana mu je taka oblast, da se pričakuje, da bo svoj cilj lahko tudi dosegel. ZDRUŽEVANJE AMERIKE Vsa Amerika se namerava ze-diniti proti osišču. Rio de Janeiro, Brazilija. — Ta četrtek se otvori tukaj vse--ameriška 'konferenca, sklicana »a pobudo Zed. držav, na ka-N.ovi odbor za kontroliranje teri bo imelo 21 ameriških re- POVIŠANJE DOBI PET LET • PO SMRTI Washington, D. C. — Billy i Mitchell bo "befedran" v generalnega majorja. Tako je sklenila senatska zbornica zadnji ponedeljek. Billy Mitchell pa o tem svojem povijanju ne bo nič vedel in se tudi senatu zahvaliti ne bo mogel, kajti Billy Mitchell je že cd feoruarja 1936, torej že skoraj pet let, šest čevljev globoko pod zemljo. Ta Billy Mitchell je bil v svoji stroki mož bistrega razuma, toda godilo se mu je, kakor večinoma vsakemu bistremu umu, namreč, da so okosteneli staroko-jitnezi, ki hočejo vedno vse "po -starem," njegove daleko- delavskih odnošajev 'bo nadomestil dcsedanji obrambni posredovalni odbor, ter je vanj imenovanih 12 članov; od teh bodo štirje zastopali industrije, štirje delavstvo in štirje javnost. Poleg tega pa so imenovani tudi še posebni po- 1 ublik določiti skupne smernice v sedanjem vojnem položaju. Kot te pričakuje, se bo takoj na otvoritveni seji predložila resolucija, s katero se ima vsa Amerika združiti proti osišču. Izvzemši Argentine in Čile, so se že v naprej vse re- KRATKE VESTI — Washington, D. C. — Iz administracije za cene se sliši, da se utegne dovoliti duhovnikom in pastorjem poseben privilegij za nabave avtomobilov in obročev, podobno kakor vidne ideje osmešili, njega sa- (zdravnikom, V poštev bi prišli mega pa spravili celo pred so- z,astl Podeželski načelniki cer-dišče. Ta mož je bil višji častnik v ameriški zračni sili m»d Pod pritiskom Rusov se Hitlerjev stan preselil Hitler uvidel potrebo, da je s svojim stanom pobegnil iz mesta Smolensk, kot trdi poročilo. — Rusi napredujejo na več delih fronte, zlasti pred Moskvo. svetovalci, ki bodo odboru po oblike izrazile naklonjene ta-magali, in Wendell Willkie je ki resoluciji ter se torej priča- ' eden, ki je bil v torek imeno- kuje, da bo sprejeta. Zelo ne-van od predsednika na to me- gotovo pa je še, kako stališče bo zavzela Argentina. Predsednikov proglas, s ka- terim se je ta odbor ustanovil, povdarja, da "narodni interes zahteva, da ne bo nikake ukinitve v nobenem delu, ki prispeva, da se uspešno vodi vojna." Da se torej doseže pre-prečenje stavk, je določen sledeči potek: Obe stranki, namreč delavstvo in delodajalci, se morate najprej sami med he boj pogajati. Ako ne pridete do sporazuma, naj med njima posreduje posebna komisija delavskega departmenta. Ako še pri tem ne bo uspeha, potem se predloži zadeva "vojnemu delavskemu odboru." kakor se ta novi odbor imenuje. Temu odboru je nato dana i>aloga, da privede obe stranki do sporazuma ter se bo pri tem lahko posluževal raznih sredstev. Kot se je v torek izrazil predsednikov tajnik, še ni natančno določeno, kakega postopanja se naj poslužuje novi fdbor. Domneva pa se, da bo najprej poskušal s posredovanjem, a poverjena pa mu bo tolika oblast, da bo lahko tu- ZAGONETKA GLEDE IRSKE London, Anglija. —I Neke vesti trdijo, da angleška vlada skupno z ameriško skuša pregovoriti Irsko, da bi ta dovolila ustanovitev zavezniških oporišč na svojem ozemlju. Nasprotno pa se je irski min. predsedrik de Valera odločno izrazil zadnji ponedeljek, da r.jegova dežela ni na prodaj in, da se bo Irska uprla vsakomur, kdor bi jo skušal napasti. Ugiba se zdaj, ali je s tem mislil le Nemčijo, ali tudi zaveznike. SKUPNA OBRAMBA Z MEHIKO Washington, D. C. — Iz Bele hiše se je objavilo v ponedeljek, da sta predsednik Roosevelt in mehiški predsednik Camacho ustvarila skupen obramben odbor za obe deželi, podoben, kakor že obstoja med Ameriko in Kanado. di diktiral pogoje za mir in, da boste te pogoje prizadeti stranki prisiljeni izpolniti. svetovno vojno in po vojni je napovedoval, da bo zračna sv-la tisti faktor, ki bo odločeval v prihodnjem konfliktu, ter je nujno priporočal, naj ameriška armada posveti glavno pažnjo aeroplanom. Kakor pa omenjeno, so j ga konservativci osmešili, in v letu 1925 ga postavili pred vojaško sodišče zaradi nepokorščine, kjer je bil tudi obsojen, na kar je re-signiral. Iste ideje pa, katero je zagovarjal Mitchell, si je pozneje prisvojila nazijskn Nemčija, in sicer z uspehom, kakor je viden celemu svetu. Zdaj skuša senat z omenjenim povišanjem popraviti zmoto nad Mitchellom. -o- , NEMČIJA SE BAJE OJACUJE NA ZAPADU London. Anglija. — Neki tukajšnji list poroča, da se opaža, da pošilja Nemčija velika ojačanja čet v zapadno Francijo in enako tudi na Norveško. List izraža mnenje, da se to vrši najbrž iz previdnosti, da se prepreči morebitni napad z Anglije. Možno pa je tudi, da ima Hitler sam v načrtu tak napad, bodisi na Anglijo, bodisi na Irsko, kajti, kakor se sliši, ima N.emčija ob obrežju toliko zračne sile, da bi tako podvzetje ne bilo izključeno. -o- Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" kva. — Chicago, 111. — Bivši radio komisar Caldwell se izraža v nekem listu, da je točasno v Zed. državah v uporabi 57 milijonov radio aparatov. Tekom zadnjega leta jih je bilo prodanih skupno 13 milijonov. — London, Anglija. — Kakor se je objavilo ri torek, bo grški kralj* JurlTMk je tukaj v izgnanstvu, odšel na obisk v Ameriko na posebno vabilo predsednika Roosevelta. — Lisbona, Portugalska. — 22. januarja odpluje od tukaj proti New Yorku portugalski parnik Nyassa, da b0 od tamkaj odpeljal nazaj v Evrope nemške in italijanske diplomate. London, Anglija. — Neko poročilo, ki je prispelo preko Švice iz Nemčije semkaj v torek, govori, da je bil Hitler prisiljen, umakniti pod pritiskom Rusov svoj glavni vojni stan, ki si ga je ustanovil v mestu Smolensku takoj potem, ko je malo pred božičem sam, osebno, prevzel vrhovno poveljstvo nad nemško armado. Glasom vesti iz Moskve, je imel Hitler dovolj povoda, da Vesti o domovini Ozemlje in narodnost Julijske Krajine, kakor je to opisat Dr. Lavo Cermelj v knjigi "Life and Death Sttrugrgle of a National Minority." lb* _ - (Konec) Pri zadnjem italijanskem štetju I. 1931. ni bilo zaznamkov glede materinskega ali ob-čevalnega jezika, ker se je fašistična vlada postavila na stališče, da je v Italiji samo en narod in en narodni jezik. Istočasno pa se število Jugoslovanov v Julijski Krajini navzlic številnemu prisilnemu izseljevanju ni zmanjšalo, kar dokazujejo uradne italijanske statistike, ki kažejo veliko naraščanje prebivalstva v teh, skoraj čisto slovanskih pokrajinah, naraščanje, ki nadomešča, če ne celo prekaša se je umaknil. Rusi namreč trdijo, da so se njih prednje če-P*«*«*** j —j r , „ , , _ »padanje obljudenosti zaradi iz-te pred Moskvo ze daleč za-1 i - X , , ...... 'seljevanja. Celo padec na račun gozdile v nemške linije v sme- „„ , . ... • ^ . • ~ . . . - , . raznarodovanja ne prihaja res-ri proti Smolensku m, da izva- ,. .. . . . ... . no v postev, navzlic nasilnim jajo po nazijskem načinu si- ^ , , -__ .. . . metodam, ki so ga z njimi skušali povzročiti in pospešiti. v_.. _ . , . , „ Jezikovne meje. Teh 550.- i*protniKe. araoieJi&K od Mfh^ Jugoslovanov tvori povezano prebivalstvo v kosu narodnostno enotnega ozemlja, stem "klešč," namreč, da skušajo od dveh strani stisniti na skve oddaljen proti jugozapa gu okrog 240 milj, todar Rusi so napredotah ze toliko, da so m.j „„ t i •• i j - 7 « . „ , ki meji na Jugoslavijo ob vsej zdaj le se 110 milj daleč od L u- • ' • i. j - . Tr . * t • i dolžini svoje vzhodne črte in se t orni mnof o U om sa is> Uif I.n. NAPOVEDUJE MOŽNOST OMEJITVE ŽIVIL Washington, D. C. — Ame-rikanci se morajo pripraviti na možnost, da se bo od njih pričakovalo, naj se omejijo pri živilih, češ, da se utegne občutiti pomanjkanje hrane. To opozorilo je izrekel zadnji ponedeljek poljedelski tajnik Wickard, rekoč, da se je položaj znatno izpremenil, odkar je Amerika v vojni. Prej se je, kakor je dejal, pričakovalo od nas le, da zalagamo Anglijo z živili, toda zdaj je možno, da bomo morali zalagati oborožene sile in narode širom celega sveta. Podobno svarilo je izrazil isti dan tudi J. M. Lan-dis. eksekutivni načelnik civilne obrambe. tega mesta. Kam se je Hitlerjev stan umaknil, se ni natančno objavilo; govori se le, da se je ustanovil nekje v južni Rusiji. Ne samo pred Moskvo, marveč Rusi napredujejo tudi na drugih delih fronte, kakor pravi njih poročilo. Zlasti uspešni so pred Leningradom in na polotoku Krimu. -o- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — Srčni oslabelosti je podlegla zadnji ponedeljek na svojem domu, 2326 So. Hamlin ave., rojakinja Katarina Zupan, stara 71 let. Pokojna, katere dekliško ime je bilo Lah, zapušča soproga, pet hčera, ter enega sina tukaj in enega v New Yorku. Doma je bila iz Lesc na Gorenjskem, od koder je prišla v Ameriko v letu 1902. Njeno truplo leži v kapeli na 3621 W. 26th St., od koder se bo pod vodstvom Louis Zefra-na vršil pogreb v četrtek ob 1:30 popoldne. EVROPSKE DRŽAVE ZAHTEVAJO KAZEN ZA NEMČIJO London, Anglija. — Devet evropskih vlad v izgnanstvu je imelo potom svojih zastopnikov v torek tukaj svoje zborovanje, na katerem so obsodile vlado terorizma in nasilja, ki se je poslužujejo nazi-ji v zasedenih državah, ter so povdarile, da je eden njih vojnih ciljev ta, da se postavijo na odgovor vsi, ki so odgovorni za ta nasilja, bodisi voditelji, bodisi agenti. Na tem zborovanju so bile udeležene le vlade manjših evropskih držav, med njimi tu- di Jugoslavije, aočim so bili zastopniki večjih zaveznic, Amerike, Anglije, Rusije i« Kitajske, navzoči le kot opazovalci. Dan prej, v ponedeljek, je bilo objavljeno, da se je v jugoslovanski vladi izvršila iz-prememba. Na čelo ji je imenovan novi min. predsednik v osebi dr. Jovanoviča ki bo nadomestil generala Simoviča. General Draga Mihajlovič, ki vodi četniško vojno v Srbiji, jc pa dobil mesto vojnega ministra. AVTO INDUSTRIJO PREMENE V VOJNO INDUSTRIJO Shka kaie vodilne osebnosti ki imajo na skrbi kolosalno delo, da izpremene avtomobilsko industrijo v vejno industrijo. Od leve na desno: OPM pom. direktor S. HUlman; administrator cen U Henderson; predsednik Studebaker P. Hoffman; Fordov predsednik Edsel Ford; glavni direktor OPM Wm. S. Knud- ~ sen in predsednik Gen. Motors C. E. Wilson. na zahodu nadaljuje z odsekom, ki v njem prav tako prebivajo Slovenci v severno-vzhodnem delu stare pokraji ne Videm (Udine) Za to ozemlje, ki ga je Astrija odstopila Italiji leta 1866, so Slovenci dolgo časa uporabljali ime "Beneška Slovenija" (Venetian Slovenia) in vse do zadnjega časa so ga Italijani imenovali "Slavia Italiana" (italijanska Slovenija). Po italijanskem štetju 1. 1921. so bile sledeče občine vse skupaj slovenske: Ahten (Attimis), Dreka (Drenchia), Grmek (Gri-maco), Ronac (Rona), Soved-nje (Savogna) Srednje (Stre-gna), Št. Lenart (St. Leonardo), St. Peter (San Pietro al Natisene), Brdo (Luservera), Platišča (Platischis, sedaj Tai-pana) in Rezija (Resia). Mimo tega je bil slovenski jezik v rabi v občinah Fcjda (Fae-dis), Prapetno (Prepotto), Tor j an (Torreano) in Gerjanci (Montenars). Vsega skupaj je bilp 47.461 Slovencem naštetih 1. 1921 v Beneški Sloveniji, tako da je kot uradno število slovenskega in hrvatskega prebivalstva v Julijski Krajini in Beneški Sloveniji navedeno 425,000, pravo število pa gre nad 600.000. Meja med Slovenci in Hrvati pa je zelo nejasna. V tem narodnostno nepretrganem ozemlju (9,100 kv. km.), ki ga naseljujejo Slovani, zastopajo italijansko narodnost kvečjemu jezikovni otoki, tako v Gorici in v Trstu ter v nekaterih mestih ob obali in notranjosti Istre in na Reki ter na otokih Čres in Lušinj. To italijansko prebivalstvo obstoji deloma iz potomstva bene-čanskih naseljencev, a največ iz poitalijančenih Slovencev in Furlanov, kar je natančno razvidno iz rodbinskih imen (ki si sedanja fašistična vlada sedaj mrzlično prizadeva da bi jih s silo poitalijančila). V nobeni točki to povezano slovansko ozemlje ne meji naravnost na italijansko ozemlje, temveč je med njima širok pas. v katerem prebivajo Furlani. Etnografska meja med Slovani in Furlani poteka v glavnem od severa proti jugu. Začenja se pri vrhu Špika (M. Accuto) ob avstrijsko-italijanski meji ter gre preko vrhov Kanina in Velikega Karmana (M. Ciam-pon) do Tarčeta, nadaljuje se pa skozi Nem (Nimis), Ahten in Fojdo do reke Natisone severno od Čedada (Cividale) ; potem gre dalje ob levem (orografično) bregu Natisone do Kormina (Cormens) in pride do Soče (Isonzo), južno od Gorice; zapušča Sočo ravno pod Gradiško, ter čez kraško ravntnu JrofictTje <5fr obali malo vzhodno od Tržiča (Monfalcone). -o- Ameriški viri o ozadju in pomenu tržaškega procesa Ne more biti samo slučaj, da je Trst sedež tega nenavadnega sojenja, čeprav so zločine pripisali šestdesetorici in so bili izvršeni v raznih krajih Italije. Ta pokrajina, ob jugoslovanski meji, je imela burno zgodovino; tam j~e največ slovenska narodna manjšina . . . NEW YORK TIMES, 4. XII. Osumljeni zarotniki, je bilo rečeno pri procesu, so skušali združiti ves severnovzhodni del Italije in dele avstrijske Koroške z 'neko sovjetsko Jugoslavijo' . . WASHINGTON, POST, 4. XII. A gorata notranjost, ki se ostro dviga nad ozkim obrežnim pasom je v glavnem slovenska, najsevernejši del jugoslovanskega prebivalstva. Ta na rod se je ogorčeno upiral proti priključenju Italiji, a italijanska oblast ni napravila ničesar, da bi njihoVe občutke potolažila, kajti Slovenci so v Julijski Krajini podvrženi istemu procesu 'italijanizacije' kakor večkrat omenjeni nemško govoreči prebivalci Južne Tirolske . . Pregledujoč imena zaprtih, ki so jih dali tisku se vidi, da so oni po vsej verjetnosti Slovenci. Italijanska oblika njihovih imen malo pomeni. ker so oblasti z 'asimilacijo*,'ki se je zahtevala za vsa slovenska imena hotele spremeniti v italijansko obliko . . EVENING STAR, 4. XII. Obtoženci, okrivljeni zarote in uničevanja italijanskih to-varen orožja in železniških zvez, so opisani kot demokratični liberalci in 'komunisti', ki sodelujejo z neko tujo 'sovražno silo'. Poudarjalo se je, da je med njimi veliko število 'uglednih oseb'. CHICAGO HERALD, 4. XH. -o- Širit« in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" I*** AMER1KANSKJ SLOVENEC Četrtek, 15. januarja 1942 Amerikanski Slovenec Hrvj in iMi/ilflfijii slovenski , Ust v Amet . UitaorU« teta 1891. Isdsja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Nsslor uredništva in oprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. IfWoa: CANAL 5544 Za eelo leto 2a pol teta _ Za četrt leta _ ■ Za Chicago, Za celo leto __ Za pol leta Naročnini i .$6.00 Z« četrt letat _ Posamezna številka 3.00 ___1.75 in dtrspo: __$7.00 _ 3.50 _ 2.00 _ 3c Tke first and tke Oldest Slovene . Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address Of publication office: 1849 W. Cermak RdLf Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ...... —$6-00 For half a year .... , - . — 3.00 liki obrambne znamke in obrambne bonde. To lahko dela vsak odrasli in vsak otrok. S tem bomo ameriški Slovenci pokazali, da znamo ceniti dragoceno ameriško demokracijo in svobodo. Kupujte obrambne bonde in znamke! Buy defense bonds and stamps! For three months —..................- 1.75 Chicago, Canada and Europe: For one year_______$7.00 For half a year _ For three months Single copy _ 3.50 2.00 3c Popisi važnega pomena ca hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo *saj dan in pol pred dnevom, ko ixide list — Za radnjo številko v tednu je čas do Sett tka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-mitvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Buy Defense Bonds! Te dni je prišel Churchill v Washington in bil 'gost v Beli hiši. To je dogodek. Še en dogodek je. Mrs. Roosevelt mu je postavila na mizo za zajtrk dvoje jajc. Churchill je bil vesel ko otrok. Dvoje jajc! V Londonu dobi tudi on le eno jajce na teden! Marsikak bi se drl ko sraka, ako bi dobil le eno jajce na dan. Le žido naj bi poslali iz Amerike, da morejo možje vse noči hazardirati za tisočake. Tudi to je dogodek. Drugi naj se žrtvujejo. in božjega blagoslova v letošnjem letu! t Sporočiti moram cenjenim bralcem in bralkam tudi žalostno vest, da je za Vedno- zati-snila svoje oči moja prijateljica Mrs. Gust Filipčič, ki je bi-jla naročnica Novega Sveta. Ravno na božični dan je le- Po zadnji vojni ni bilo uravnano, ker ni moglo biti. Japonci so nekaj streljali pri nemškem Kiau Cau, dobili pa so, karkoli so le hoteli in seve tudi vzeli. Amerika je dala, da nič kaj, tudi streljala je precej, vzela ničesar, še brcali so jo. Zdaj tam v Pacifiku Japonec jemlje, ker je vzel, Amerikanec pa se težko brani, ker ni mislil, da bo Japonec vzel, in je mislil le na biznez. "Upajmo da se bo tako uravnalo, da se ne bo vzelo, in da po uravnavi nihče ne bo mogel ničesar vzeti. Treba pa bo dosti streljanja. ski duhovnik, kakor ga je za pokojnega Franka Kaščeka. Prihiteli so namreč Rev. V. Vodušek iz daljne Kalifornije, iz mesta San Francisco, ki so moj sorodnik. Oni so potem i-meli sv. mašo zadušnico in tudi ganljiv govor, vse v slovenskem jeziku, kar je navzoče žala blaga žena in mati šestihitako ganilo, da je marsikomu Združene države so v vojni. Vojna jim je bila usilje-na po silah osišča, ki težijo za tem, da zavoju jej o ves svet in ga zakujejo v svoje suženjske verige. Napad na Združene države in njihove posesti v Tihem morju je bil pripravljen že davno. Izvedli so ga diktatorji osišča določeno po načrtu misleč, da bodo s zahrbtnostjo, s zabodom v hrbet uspeli in zmagali. Pri Ameriki so se s svojo zahrbtnostjo uračunali. Zapalili so sicer ogenj, a zublji tega ognja bodo požrli nje same. Amerikanci smo se radi postavljali s svojo demokracijo ob vsaki priliki in to še radi storimo in pokažemo ob vsaki priliki. Smo demokratični, svobodoljubni, ne samo na jeziku in v besedah, marveč tudi v dejanjih. Da smo rep taki je treba pa nam vsem brez razlike na razne narodnosti ali barve tudi dokazati. Kako naj to dokažemo? Najbolj gotovo s tem, če investiramo vse kar največ moremo v namene, ki ima izvojevati zmago naši demokraciji nad tiranijo osišča, ki si prizadeva, da bi uničilo našo veličastno demokracijo, za katero so pijonirji kolonisti doprinesli najvišje žrtve v revolucionarni vojni in še v poznejših borbah za isto. Demokracija in svoboda Amerike je zopet v^tteva^osti, če se Američani ne dvignemo z vsemi silami in ji priborimo za vse čase zmago in trajno varnost pred uničenjem. Beli in rumeni naziji in fašisti so zamislili nov način življenja in svetovnega reda, kateri naj bi spodrinil naš demokratični standard življenja in ga nadomestil s srednjeveško sužnostjo. Dragoceno svobodo mišljenja in ver pa bi radi nadomestili z barbarskim paganstvom, ki zahteva zase vse, drugim mišlje-njim in prepričanjim pa pripravlja vrv in uničenje. Naša ameriška demokracija morda res ni popolna, je pač delo ljudi, ampak najboljša je in nima primere pod sohtcem nikjer drugje na tem okroglem svetu. V primeru z onim, kar nudijo osiščne sile svojim narodom je naša ameriška demokracija in naš ameriški način življenja, kakor svetal sončen dan, napram črni temni noči. Kakor pekel napram zadovoljnemu življenju. To lahko vidimo vsi, ki imamo vid in le količkaj razuma. Demokracija in svoboda je za vsakega posameznika in za vsak narod velika vrednota. Je kakor luč v temi, ki daje svetlobo, upanje in prijetnost. Našim pijonirjem jo je naklonila božja Previdnost in ostala je po njih v naši oskrbi. Dolžni smo jo ohraniti sebi in svojim potomcem. Predniki so jo junaško branili kadarkoli je bila kje ogrožena. Tako ogrožena, kakor je zdaj, pa še ni bila nikoli. Zdaj gre, da se po vsem svetu uniči vsako demokracijo in svobodo. Taki so načrti fašistov in nazijev, ki so se v tej borbi pobratili celo z zahrbtno rumeno japonsko raso, ki se je zagnala z nami v boj za življenje in smrt. Amerika je ta boj sprejela. Njeni sinovi prelivajo svojo dragoceno kri po krajih tihomorskih posestev, ki jih ima v oskrbi Amerika. Borba je v teku. Ker razumevamo, da je demokracija in svoboda velika vrednota za vsakega izmed nas, zato moramo tudi razumeti, da obramba demokracije in svobode zahteva od vseh nas sodelovanja in žrtev. In teh žrtev se ne sme nihče strašiti, pa naj bodo še tako visoke. Radi tega apeliramo na vse ameriške Slovence, da se v tej borbi izkažejo v vseh ozirih lojalne, .pogumne in zveste svoji domovini Ameriki. Vsak, ki ie more in kar more utrpeti naj investira v obrambne bonde (Defense Bonds). Apeliramo na naše organizacije in društva, da naj svoje investicije obrnejo v to smer in nabavljajo v največji meri obrambne bonde. To delajmo prostovoljno in pokažimo agresorjem na našo demokracijo in svobodo, da smo zavedni in da znamo ceniti to našo demokracijo in svobodo. Zavednost take vrste je najhujši udarec v obraz osiščnim agresorjem, ki nam zavidajo našo demokracijo in svobodo in bi radi naredili iz prostih in svobodnih ljudi po svetu sužnje in hlapce. Vsakokrat, ko kupite obrambni bond, udarite s tem Hitlerja, Mussolinija in rumene Japonce v obraz. Udarjajte pogosto! Vsak dolar in vsak cent, kjerkoli mogoče naj gre za obrambo s tem, da kupujemo ob vsaki pri- IZ SIBIRSKO MRZLE MINNE-SOTE SE OGLAŠAJO Biw&bik, Minn. Po dolgem času se zopet malo oglasim iz naše sibirske Minnesote. Zares, mrzlo je, da vse poka. Mrzel sever vleče, da se kar kreše pred očmi. Snega pa nimamo skoraj nič, le toliko ga je, da je pobeljeno z njim in prav to povzroča tak mraz. Ce bi bilo kake tri sežnje snega, bi ne bilo niti polovico tako mrzlo kakpr je, kajti okrog naših hiš bi ga na-metali. To bi veliko pomagalo, da bi mrzli sever ne našei vsake Špranje. Tako pa ljudem povzroča mnogo škode, ker za-mrzujejo vodne cevi in na več krajih jih je mraz naravnost raznesel. Pa, kaj hočemo, ži vimo pač na severu in na tu smo že več ali manj navajeni Nekaj časa seveda godrnjamo, potem se pa privadimo. In ta ko je leto za letom. Bo že Bog dal zopet ljubo pomlad in spet bo vse oživljeno in veselo. Ko vsaki dan berem naš pri otrok j na mrtvaškem odru J Pravijo, da je navada, da se človeka* ko enkrat umrje hvali. Toda, draga Eni, menim da ga ni človeka, ki bi tebe sovražil, ko si že živela. Tako mirna tiha žena si bila, nikoli ni ^bilo žal besepe iz tvojih ust. Veliko si trpela, ker si imela tako dolgo sladkorno bo-iezen, pa se nikoli nisi pritoževala. Dasi oddaljena od far ne cerkve, si bila vsako nedeljo pri sv. maši. Zadnje čase jo je sladkorna bolezen popustila, pa je prišla za njo še hujša, bolj zavratna, — rak, ki ji je pretrgal nit življenja Za rakom na želodcu Je umrla v bolnišnici v Virginiji, Minn. Kaka dva dva dni ni hikogai zdrknila solza po /obrazu. — Torej hvala vam prisrčna Father Vodušek in Bog naj vam stotero povrne! — Pogreb se jc vršil pod vodstvom našega slovenskega pogrebnika Johna Stampfelna v najlepšem redu, ker on je zmožen v tej stroki. Tudi njemu prisrčna hvala! Jennie Kašček OD DRUŠTVA MARIJE PO-4 MAGAJ ŠT. 76, KSKJ Chicago, III. Vsem članicam, ki niste bile na letni seji, naj bo naznanje no, da se tretjo nedeljo v j a nuarju, to je nedelja naše seje, skupno udeležimo sv. obhajila pri pol osmi sv. maši, katera se bo brala za vse pokoj- Dogodki poznala, ker je ležala v glo- ne članice našega društva. — nima vojakov. O, ima jih in še dosti jih je že odšlo ter še vedno odhajajo. Tako ima družina John Serek dva sina pri vojakih. Mlajši Lojze, se je za božične praznike nahajal doma na počitnicah. Tudi Mr. John Zalar ima sina Henrika, ki je vojak in sicer vojak prostovoljec, kateri služi pri letalcih. — Družina Mr. Math To-rratz ima tudi sina Korelna, ki je prav tako tudi pri letalcih in je tudi prostovoljec in sicer kot snemalec slik.--Nadalje ima Mrs. Steblaj-Zalar sina Franka, ki je tu3i v vo- jaški služb^ Strica Sama. Vsi sovrag ki je hujši o4 Huna jih tukaj ti ki sem 5ih tukaj navedla, so zvesti, že stari naročniki Amer. Slovenca. — Pa je še tudi veliko drugih. Tako je pred par dnevi odšel med drugimi tudi Frank Anzelc, sin Math Anzelca. Tudi on je fant od fare, ki bo služil Strica 'Sama. — Tudi moj sin Frank, star 24 let, vsaki dan pričakuje poziva. — Sin Edward se mi nahaja pa že me- ljubljeni list Amer. Slovenec,) sec dni v bolnišnici v Roche vidim, kako Stric Sam pobira naše fante, pa mi pridejo nehote pred oči naše matere. Da, težka je žrtev, ki jo mora prestati vsaka mati, ko ji sin odhaja k vojakom, zlasti sedaj v vojnem času. Ko mu zadnjič stisne desnico, ko izreče zadnji Zbogjom! Bog in sveta Mati naj te spremljata na vseh potih in te pripeljeta zdravega nazaj v materino naročje! — Se ji krči srce ob misli, koliko bo moral nje otrok prestati. — Težko je za sina, bridko je za mater, pa nič se ne da spremeniti, kajti domovina kliče. Ona potrebuje naših sinov. Menim, da, prepričana sem, ri razpravi. V sodni dvorani je bil nakopičen del dokaznega materija-la. 450 kg nitroglicerina. 40 kg dinamita. 149 ročnih granat. Trije težki mitraljezi "Mauser", dve strojnici "Fiat". 85 samokresov. Večje število pušk. 75 malih zažigalnih bomb. Tcne municije. Samo pri porušenju ene smodnišnice je bilo pet in devetdeset mrtvih. Skupno število mrtvih je bilo dvesto štirinajst. Ranjenih okrog tisoč dvesto. Državni tožilec je vsega tega obdolžil Slovence in za večino zahteval smrtno ka- POVELJNIK V LIBIJI Na desni je generalni major N. M. Ritchie, vrhovni poveljnik britanske armade v LibiH, ki je star 44 let. Slika ga kaže v razgovoru z generalom Auchinleckcm. zen. Razprava je trajala ves teden. Italijanska 1 poročevalna družba Štefani je 17.decembra sporočila: "Devet Slovencev, ki jih je sodilo posebno sodišče za za- ščito države v Trstu, je bilo so danes obsojenih na smrt zaradi zarote proti vladi in zaradi terorističnih del, deloma še pred začetkom sedanje vojne. Od ostalh petdeset Slovencev so bili štirje oproščeni. Jri in dvajset je bilo obsojenih na trideset let težke ječe. Eden na štiri in dvajset let. Trije na šestnajst let, šest na dvanajst*-Ostalih sedem na krajše kazni. Obsojei nimajo pravice do pritožbe." + POMEN TRŽAŠKEGA . PROCESA Modan si'-slovenski narod Tisoč let krvaviš, izkrvavel nisi. Narod mehkužnež bi dušo izdihnil in še sveče bi mu ne žgali . . . Ivan Cankar. Devet mladeničev je v Trstu dalo svoja življenja za vstajenje in svobodo svojega naroda. Po Bazovici je to druga javna moritev naših borite-ljev za svobodo, ki jih izvršuje rimski "podgauleiter' -Mussolini in njegova fašistična druhal. In kaj so zakrivilo te nedolžne žrtve? Njihova edina krivda je, da so neustrašni predstavniki svojega naroda, ki si želi svobode m ki že tako dolgo ječi vklenjen v verigah neusmiljenega sovražnika. Njihova edina krivda je, da so del naroda, ki se je uprl germanskim Obrom in njihovim fašističnim v-azalom in ker si je upal boriti se za svojo svobodo. Devet mož je moralo plačati s svojim življenjem to pravico, pravico vsakega naroda, da se bori za svojo svobodo, a pet in štirideset jih je bilo ob-nih obtožb, po fašističnem načinu izsiljenih izjav, ki so jih sojenih na dolga leta ječe, na se zavedali posledic. Pri vseh grozotah, ki jih vsadka vojna prinaša s seboj, je ta proces odjeknil po vsem svetu, kar je dokaz, da se fašističnim morilcem ne verjame in da svet ve, da je ta sramotni proces bil vprizorjen samo radi tega, da bi dvisrnil moralo italijanskega naroda, češ, da so njegove "nove province" v nevarnosti. Da, v nevarnosti so za vas, rimska gospoda, toda s pobijanjem neustrašenih borcev je r.e boste odstranili! Za njirLj stoji ne samo slovenski temveč tudi srbski in hrvatski narod, za njimi stoji vsa Jugoslavija. O d 1918. leta pričakuje naš narod ob Soči svojo svobodo, za njo so žrtvovali svojo svobodo mnogi in premnogi. Ko se je letos v apri:u naš narod uprl sovražniku, se je zavedal, da se je s tem začel boj tudi za osvoboditev tistih Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so dotlej bili pod tujim jarmom, da se združijo v ene državo pod vodstvom narodne dinastije Karadžordževičev, kjer bo vsak gospodar v svo-jeia domu. Čeprav smo moran pred strašno premočjo položiti orožje in nas je kruti sovražnik umetno razkosal, vendar nam zamisli naše skupnosti in našega bratstva sovražnik ni mogel ugrabiti. Nasprotno, še bolj je utrdil prepričanje, da samo v skupnosti leži naša moč in naša bodočnost. Ta skupnost se izraža v volji naroda, se z vsemi sredstvi, ki so mu v današnjih razmerah na razpolago, bori v vseh krajih domovine! Tisti, ki so v Trstu svoje glave položili na žrtve^ nik domovine so prav taki borci, kakor hrabri srbski vojak stvo, da je v tej borbi poveza-l na vzhodna meja Jugoslavije z j zahodno, da se Soča in Vardar rečujeta.v objemu krvi, prelite za domovino^ oklepajoč vse naše narodno ozemlje. Glavni pomen tržaškega procesa ni le v borbi proti fašističnemu režimu, temveč je to nov krik zatiranega naroda, čigar pokoljenja so hrepenela po svobodi in se zanjo borila. Zemlja, ki v njej danes počivajo žrtve fašističnih umorov je naša sveta slovenska zemlja, ki nestrpno pričakuje dneva združitve z ostalimi deli naše jugoslovanske domovine. In v teh dnevih žrtev in odločitev, ki jih je videl v prividu in s preroškimi besedami napovedal naš slavni goriški pesnik Simon Gregorčič, ko je v svoji apoteozi Soči dejal: . . . "Nad tabo jasen bo oblok krog tebe pa svinčena toča in dež krvav in solz potok in blisk in grom — oh bitva vroča! Tod sekla bridka bodo jekla in ti mi boš krvava tekla: kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo! . . ",— V tem presodnem času 2000 primorskih Hrvatov in Slovencev stopa v vrste jugoslovanske vojske na Srednjem vzhodu, da se skupaj s svojimi brati in svojimi močnimi zavezniki bore za svobodo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev ip vstajenje boljše in močnejše Jugoslavije. -o- Rev;: K. Zakrajšek: RADI PRAVILNEJE 0RIJENTACIJE (Konec) jci. in se je v tem smislu izrazil Slovenci so res katoliški na- tudi Kralj Peter IL sam 6* 8ept" na javni razpravi obtoženci neredne jugoslovanske vojske za samo zanikali, temveč celo od-j svobodo pod poveljništvom krito izjavili, da so jih z m"-/junaškega generala Draža Mi-čenjem izsilili h. njih, čeprav[ hajloviča. In simbolično je dej- ZA SVOJE SINOVE SO SE ŽRTVOVALI Stockholm, Švedska. — (ONA) — Nazijska obljuba, da bodo izpustili francoske vojne ujetnike, če se oglasijo prostovoljci za protisovjetsko legijo, je imela uspeh, da se je oglasilo veliko število srednje starih Francozov, ki imajo svoje sinove v nemških ujet-niških taborih. — Tako je povedal francoski polkovnik Po-pol, veteran zadnje svetovne vojne, ki je tudi vstopil med te prostovoljce. — Nadalje poroča, da je v tej prostovoljni službi z vso svojo dušo, v upanju, da bodo njegovi sinovi izpuščeni na svobodo, čuteč, da gre njegovo življenje itak proti Koncu in ta leta ki jih ima še živeti, je vredno žrtvovati za prostost svojih sinov, ki bodo vredni obnoviti Francijo. Nadalje je povdarjal, da je večina očetov-prostovoljcev istega mišljenja kot cn. Toda, pov-darja še naprej, dosedaj še ni bilo slišati, da bi bil kateri teh sinov-ujetnikov izpuščen na svobodo. Tbe Quickest, Surest Way YOU Can Help Win This Buy Defense BONOS—STAMPS Now! POVELJNIKI SKUPNIH ZAVEZNIŠKIH SIL NA PACIFIKU v - ' ' m*m*vM ■ Od leve na ^c^T^^rM^^H l^Z^SL* ~ ?? ^ ktfe može, ki SO postavljeni na vodilno mJo. 7»,. , , rZzrnwnKi generalni major ueo. M. Bret, pom. vrhov n; poveljnik: britanski jrereral Arah P ....t ___. n Th- C- Hart, poveljnik pomorskih sil, in Član« Kai-šck, vrho^^lj^^sk^Ttoj^a ' rod in si svoje vere ne bodo dali vzeti nikdar. Preveč namreč dobro vedo, kako je bil ravno katolicizem tisti, ki je ohranil jezik in narodnost. Dolga stoletja slovenski narod ni imel svojih šol in ne svoje pisane besede. Njegova inteligenca je govorila in pisala samo nemško in latinsko. Narodov jezik je smatrala za manjvreden, da, zanjo poniževalen, ker je bil "jezik kmetav-zarjev", kakor je rekala. Ves ta čas je pa naš narod s svojim slovenskim duhovnikom skrbno čuval svoj jezik v svojih cerkvah in svojih kmečkih hišah, je njegova duhovščina po svojih župniščih zbirala mladino, jo učila slovenščine in ji vcepljala ljubezen do jezika, do zemlje in do naroda. Tako se je slovenski narod ohranil. Vse to dobro ve slovenski narod. Zato je pa "vaspitanje slovenačkih masa" oboje obenem in skupaj: katoliško in slovensko, slovensko in katoliško. Prav zato pa "gravitira Slovenačka" samo svojemu slovenskemu centru, "slovenski matici", in ji kakih novih politično-katoliških centrov ni treba. V zvezi s tem prepričanjem o "podonavski federaciji", v katero hočejo nekateri vkleniti Slovenijo, sem pa govoril o samostojni (ne pa nezavisni) državi Sloveniji, katero hočejo Slovenci doma, če bi res federalistično urejene Jugoslavije s Slovenijo več ne bilo, raje, kakor da bi se dali povezati v kake nove zveze s svojimi tisočletnimi sovražniki. ko je govoril samo o novi Jugoslaviji, ki bo zgrajena drugače, (kakor stara. Ce bi se govorilo o "razkrstenju" potem samo taki članki o tem govore, kakoršni so članki "Srbobrana", ki napadajo Hrvate in Slovence. V čast pa je našemu slovenskemu časopisju v Ameriki, ki je vse te napade na Slovence majestetično odbilo — z molčanjem. Tudi jaz bi molčal, ko bi moje osebno dobro ime ne bilo napadeno. 4. V nekaterih listih se mi podtikajo tudi simpatije do Italije. Tudi glede tega ni treba veliko dokazovanja, kako neumna izmišljotina je. Do sedaj še nisem dal niti najmanjšega povoda, da bi me kdo mogel tega samo sumničiti. Glede mojega "ita-ilijanstva" naj povem, da me je 1940 italijanski konzul v Ljubljani obdolžil zarotništva proti Italiji. Baje sem bil član odbora "vodilnih" Slovencev, v katerem je imeroval pokojnega ministra Dr. Kulovca. Dr. Besednjaka, Dr. Kuharja in mene. Ta odbor je baje dobil nalogo, da dela doma in v Ameriki za odcep Trsta in Primorja od Italije. Ko bi bil danes še doma, bil bi jaz gotovo glavni obtoženec v zadnjem tržaškem procesu. In kaj bi me čakalo, je jasno. Devet so jih ustrelili. 3. Dalje trdi "Srbobran' sem "isticac" svoje prepričanje vsem, s katerimi sem prišel "v dodir, čak i Srbima". da je "Slo-venačka konačno razkrstila sa Jugoslavijom". Od kar sem se vrnil, še nisem imel prilike s kakim Srbom se razgovarjati o naši politiki, iz-vzemši ministra Kosanoviča, ki me je v New Yorku povabil k sebi na obed. Tam sva govorila tudi o velikih napakah, ki so se delale v Jugoslaviji,ki so ustvarjale nerazpoloženje pri ljudstvu tudi proti državi, o sedanjih težavah med Srbi in Hrvati,-toda tudi o tem, kako jih sedaj popraviti. Priznam pa, da sem takrat njemu, kakor tudi Slovencem. s katerimi sem govoril o naši politiki, rekel, da sem slišal doma pred odhodom mnenje, da take (t. j. centralistično in diktatorsko urejene) Jugoslavije nikdar več! To pa trdim tudi sedaj in tega ne trdim samo jaz, temveč trdijo vsi Jugoslavijo ljubeči Srbi, Hrvatje in Sloven- Sicer pa ni treba nikakih zagovorov, in je ta zadnji, ki ga objavim, in tudi nikakih mojih političnih veroizpovedanj. Imam glede marsičesa svoje misli, do katerih so me privedle velike življenjske skušnje. Toda deset ^ tisoč !n še več Slovencev, ki so me poslušali na mojih predavanjih 1939 in sedaj, ki so čitali poročila o teh predavanjih, ki so Čitali moje članke "Po dvanajstih letih", vedo. kaj je moje prepričanje. Jaz nisem človek, ki bi zajčje skrival svoje prepričanje ali svoje misli. Povem, pa naj bo komu všeč ali ne. Toliko sem že star in izkušen, da vem, kaj govorim. Sem pa tudi toliko A-meričana. da trdno verujem v eno izmed največjih dobrin naše lepe demokracije, — free speech, svobodo govora, in si tega ne dam kratiti od nikogar. Amerika je ponosna na ta biser svoje svobode, jaz pa tudi. 2ENITNA PONUDBA .Vdovica išče v svrho ženitve poznanstvo z vdovcem srednjih ali starejših let. Biti mora inteligenten gospod. Ponudbo pošljite na upravo tega lista pod značko "Vdova", na kar bomo nadalje dopisovali. ZAHVALA Chicago, III. Podpisana prav prisrčno in iskreno zahvaljujem vse svoje drage sorodnike, prijatelje in znance, ki so mi priredili sa mojo osemdesetletnico "surprise party". Ker je veliko število prispevateljev in sodelavcev in sodelavk za ta party, in, da ne bi kdo izostal, zato naj velja vsem skupaj ta splošna zahvala. Zelo ste me razveselili z vsem. Bog plačaj vsem za vse, kar ste storili zame v tem slučaju. Nikoli Vas ne bom pozabila! Vsem, ki ste delali, se trudili in darovali, še enkrat najlepša zahvala! Mrs. Rose Makovec (Ogl.) ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico i "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, stane samo ________________________ Kdor pa želi naroČiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- EZ s* danjo Zlato knjigo, obe za samo_______* J C* Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec i 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois AMERIKAH« SUJYWMn Četrtek, 15. januarja 1942 "na indijo** ZGODOVINSKI ROMAN — Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil Al. Benkovič • Brez odloga — ne da bi čakal kronanja — je šel zopet na bojišče za domovino. Tisto leto so se Turki obrnili zlasti proti Rusom: prvič so si stali nasproti Rusi in Turki, a do odločilnega boja ni prišlo. Rusi so se umeknUi Turkom, ti pa Sobieske-mu. Kralj je zopet pokoril Ukrajino, ki je vsa priznala poljsko oblast. A zmage ni mogel prav izkoristiti, ker nepokoma šhihta čez zimo ni hotela vztrajati v vojski. Sledeče leto so šle nove turške armade na Poljsko. Sobieski je bil nasproti o-gromni turški vojski šibak, zato se je vrgel z zvestimi četami v Lvov. Tudi turški poveljnik Ibrahim se je obrnil proti Lvo-vu, srcu Poljske; tu naj bi se odločila njena usoda. Kraljev položaj je bil silno tvegan, a da bi pokazal zaupanje, je poklical v Lvov kraljico in otroke. Ko je z manjšimi spopadi izsledil sovražne postojanke, je 24. avgusta šel v odprt boj zopet osemkrat močnejše Turke. Med tem so žene s kraljico na čelu v cerkvah pred podobo sv. Stanislava Kostke s solzami molile za božjo pomoč. "Moramo zmagati", je zaklical Sobieski, "le čez mrtvo moje truplo pride Turek v Lvov T Poljski bojni klic je bil "Jezus!", — turški "AllahT Bilo je strašno pričakovanje: Sobieski je igral za vse! Poleg genijalnega bojnega načrta in brez-primernega navdušenja, ki ga je Sobieski. vnel, je pomogla Poljakom nevihta. Turške vrste so bile prodrte in so zbežale v neznanskem strahu. Nad 15.000 jih je obležalo na bojišču ali begu. Vsa Evropa je govorila, da je Sobieski pred Lvovom čudež naredil. Leta 1676. je Sobieski komaj zbral 40.-000 mož, ko je Ibrahim že peljal več ko 200.000 broječo armado čez Dnjester. Kralj se je utrdil v taboru pri ZuravnL Ibrahim ga je tam oblegel z veliko premočjo. Začela so se pogajanja in prišlo je do miru, Častnega za Poljsko. Zlasti je bil katoliški svet vesel, da so Turki Sobieske-mu privolili, naj se palestinska svetišča zopet vzamejo Grkom ter izroče frančiškanom. Silno je kralja bolelo, da ni mogel Poljske držati v disciplini in slogi. Na kraljevo moč ljubosumna šlahta mu je nalašč delala zapreke in ni dovoljevala sredstev za vojsko. Enako žalosten je bil pogled na krščansko Evropo. Zaman si je vele-dušni papež Inocenc XI. skupno s Sobie-skim prizadeval, da bi združil katoliške vladarje za boj proti Osmanom, ki so zdaj merili na Dunaj. Ob častilakomnosti in vladoželjnosti Ludvika XIV. so se razbi-vaii vsi načiti krščanske sloge. V tem položaju se je sijajno izkazala Sobieskega zvestoba krščanskim vzorom. Od strani Ludovika XIV. se mu je ponujala Šlezija in celo Ogrska, če bi razpala habsburška država; Mohammed IV. je snubil njegovo prijateljstvo. Vrhu tega je Sobieskega vezala na Francosko vsa mladostna vzgoja, žena mu je bila Francozinja. A vkljub vsemu je zmagala v njem krščanska vest, in čim mu je došel še papežev opomin, se je odločil za zvezo s cesarjem Leopoldom I. Sredi julija leta 1683. so Turki z ogromno armado oblegali Dunaj. Dunajski posadki je poveljeval grof Starhemberg, turško armado je vodil veliki vezir Kara Mustafa. 10. septembra se je bližala Dunaju reši'na vojska, sestavljena iz Nemcev in Poljakov. Sobieski je pripeljal 25.-000 mož poljskih čet, zatoje je bila tudi veščina njegova v vojskovodstvu.. Odločilni dan je bil 12. september, nedelja. Sobieski in Karol Lothrinski sta se za pod-pazduhe vodila pred altar, kjer je maše-val papežev posebni poslanec, sveti kapu-cin Marco d'Aviano. Sobieski je stregel k maši. M^d sv. daritvijo je duhovnik dal sv. obhajilo kralju in navzočim knezom ter jih v papeževem imenu blagoslovil. Tedaj se je zgenil Dunajski gozd. Sobieski je vodil krščansko vojsko k napadu. Ves dan je trajal boj. Ob mraku je bila zmaga dobljena, Turek je zbežal. Poljaki so bili prvi v turškem taboru; bogastvo, ki je palo zmagovalcem v plen, je bilo neizmerno. Bil je lep dan za Sobieskega :kristjani so ga bolj ko kdaj koli slavili za resenika. Drugi dan je šel kralj v mesto. V Avguštinski cerkvi se je zatopil v molitev in nato zapel "Te Deum", ki so ga vsi peli za njim. Velike reči je hotel še izvršiti veliki poljski kralj, a domovina je bila tako malenkostna in mu je hromila roko. Le z bridkostjo je moči brati zgodovino zadnjih njegovih let. Kraljestvo in družina sta mu jih grenila. A veliko je bilo, kar je uspelo temu možu previdnosti božje. Domovini je podaljšal življenje za sto let, Turke je zajezil na pohodu, ki so ga taeas z obnovljeno močjo pripravljali v srce Evrope. Poljska zvezda je utonila; Sobieski je umrl 17. junija 1696. na praznik sv. Reš-njega Telesa. Vzhajala pa je luska zvezda car Peter Veliki. III. Car Peter Veliki. Pred carovanjem Petra Aleksejeviča so se zgodili nekateri poskusi, da bi se ruski narod približal kulturi zapadne Evrope, a uspehi — če izvzamemo pokristjanjenje — so bili majhni. S krščanstvom je že v 10. stoletju prišlo na Rusko iz Bolgarije tudi staroslovan-sko cerkveno slovstvo in bogoslužje, ki se je tu razvijalo blizu v istih smereh kakor v južnih slovanskih deželah. Poleg knjig, ki so bile namenjene bogoslužju in nabož-nosti, so se prevajale kronike ter se je ponavljal ves zaklad srednjeveških pripove-dek, ki so se zanašale na Rusko od začetka z Balkana, kesneje tudi s Poljske. Od samostojnih del je omeniti letopise kijevskega meniha Nestorja ob koncu 11. veka, ki so važen jezikovni in zgodovinski spomenik. Umetna epična pesnitev iz 12. veka je "Slovo o polku Igoreve", ki riše boje kneza Igorja zoper barbarske Po-lovce. Iz pesnitve veje goreče svobodo-Ijubje. A kako se je predrugačil ruski značaj za časa dolgega robstva pod Mongoli (1224.—1480.)! Fr. Terseglav (Mladika IV., 306) to tako le opisuje: "Srednjeveška ruska zgodovina je zaznamovana po dediščinskih sporih med posameznimi Spričo tega ljudstvo ni prišlo ne do duševne izobrazbe ne do gmotnega blagostanja in kmetiški stan se je iz svobodnega počasi prelevljal v robski, suženjski... (Dalje prih.) — Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi revežev ▼ stari domovini. Pobirajte darove za nje! North Dakota je imela najnižjo umrljivost v preteklem letu. Kakor kažejo statistični podatki, je prišlo na tisoč ljudi 8.2 smrtnih slučajev, medtem ko pokazujejo cele Združene države 10.8 smrtnih slučajev na tisoč prebivalcev. * * 3 V Združenih državah se pridela vsako leto dovolj vodnih buč "(watermelon), da bi postavljene druga ob drugi pokrile prostor deset milj širok in 48 milj dolg. Listen to * PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of the Dial) y/UMlCr J. M. Trunks Tam na Pacifiku nikakor ne I Bumf POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. are dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. DR. JOHN J. SMETANA! OPTOMETRIST ! Pregleduje oči in predpisuje očala J ► 23 LET IZKUŠNJE 3 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 0 ► zjutraj do 8:30 zvečer. — -—- gre dobro. (Konec) Roba je malo naletela na nekaj ovir, bliskalo je sem in tja, udarjalo tudi, kakor je pri nas stara navada, ko imamo moči na razpjelago, da nič kaj . . . nekaj treznosti je pa le tudi bilo, in tako se je vse skupaj osredotočilo o nekem slovenskem zboru, ki naj se skliče in pride skupaj takole v februarju, in ki naj potem odloči vse smernice, ki morajo biti merodajne za politiko tam v bodoči Jugoslaviji. S tem se je fajt malo polegel. Moči bodo dobile časa in prilike, da se strnejo in zbistrijo in pridejo na dan, ko bo prišel veliki dan, da bomo prišli na dan, kakšna mora biti tista bodoča in prihodnja politika tam v stari do-movni. Tudi knjiga je izšla, kako naj bi Amerikanci vse sfiksali, da ne bo več klanja in bo mir, a ko prej ne pride do rnirodvorskega miru. Ampak ljudje obračajo, kaka vlada pa obrne. Ko smo ®e že malo naveličali fajta in smo tuhtali v glavah, kako bomo sfiksali vse tam v "stari", da bo držalo^ ker sami ne morejo sfiksati, je dobila amerikan-ska vlada neko muho v ušesa in izdala strog ukaz, da med Amerikanci ne sme biti ništa o kaki politiki za stari kraj, ker politika mora biti le ame-rikanska ne pa starokrajskn. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Re». 4080-W Priporočamo nai pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. je udaril ukaz. Kakšna je reakcija na ukaz, še nisem videl. Morda ukaz doni po ušesih, da se pamet še *ni mogla koncentrirati. Ali je ukaz pameten? Ukaz prav gotovo nima pameti, ampak ljudje morajo priti do pameti. Niaj ima besedo kak šušmar, ampak tudi on ne sme le gobezdati, imeti mora nekaj pameti, da ne smatra vse druge za gole butelne, in samega sebe za edino pametnega, ki naj bi smel vsem drugim zapovedovati, kakor naj si uravnajo lastno hišo. Smatram ukaz naše vlade za pameten, in umesten, j!ako dela kdo z glavo ne le z jezikom. Stvar cika na tisto petoko-lonstvo, ki je grdoba vseh gr-dob, in ki se bo morala temeljito odstraniti, ako naj bodočnost uživa nekaj trajnega in stalnega miru. O tem utegnem še kaj zapisati, kako moja stara buča o tem misli. ____ _ k Naprej je nastala vojna tam v Evropi, zdaj jo imamo tudi v lastni hiši. Ko je začelo pokati tam in so prišla poročila o stiskah in o hudem tam, je med nami nastal neki mir in prav dobro je človeku bilo pri srcu, da je malo mirno. Mir je nastal namreč, da ni vsak šušmar govoril in mazal in klanfal o verskih in še drugih vprašanjih, ki so bila le pretežka za najboljše glave med ljudmi od pričetka do današnjih dni. Plato in Aristotel in Sckrat in Cicero in Avguštin in Tomaž in Spinoza in Kartezij in Spenser in K a n t in Hegel in Fichte in Nietsche in Russell in Darwin in Milikan in . . no ... in kak slovenski "filozof", ki je videl le kramp, kar S prijateljem po svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SEDANTEŠ! Sklenila za '42 Da dam svoji družini prednosti ELEKTRIČNEGA KUHANJA Ohrani potrebne vitamine in mineralije . . . napravi vsak obed okusne j ši, bolj redi len Sklenite, da boste od tega leta naprej servirali svoji družini bolj zdrave, bolj okusne, izredno dobre obede . . . meso, bogato na vitaminih, in zelenjave, v katerih so ohranjene njih zdravstvene dobrine. To lahko storite za svojo družino z modernim, lahkim, varčevalnim električnim kuhanjem . . . redilni način kuhanja. Kadar kuhate na električni peči, ni nikakih plamenov, nikakega dima. Presedlajte na to varno metodo kuhanja. COMMONWEALTH EDISON COMPANY je dobro na sebi, pa je "stopil v zbor učenih . . . bistra (?) glava . . . "in govoril in pisal in čečkal in reševal (.?), česar najbistrejše glave niso mogle popolnoma razrešiti. Mal odmor, pravim in kon-statiram, je nastal, ko je nastala burja tam "v stvari". Povsem pa žilica ne more počivati, ko je tako silno^ bistro (?) v glavah, da se mora to drugim povedati, kako je bistro v taki glavi, in kako je temno in zarukano v drugih glavah, ki pač niso tako bistre. In jezikovanje F*}*i vsem odmoru ne more počivati, in tako se je vsedel za pisalno mizo in prijel za pero in nekaj napisal Anton Jurca tam v De-troitu, kjer delajo vse mogoče reči in kjer tudi o veri pišejo. To-le je zapisal v "Pro-sveti'' in ko se je leto nagnilo h koncu: Že blizu dva tisoč let si ljudje pripovedujejo, da je bil rojen v tem času zveličar, ki ho prinesel veselje in mir in tudi cdrešenje vsega sveta. Tej privlačni bajki je ljudstvo slepo verjelo skozi dolga stoletja in se verjame ter čaka—zaman— :»ekega odrešenika. Oprijelo se je procesij, božjih poti, misijo-nov, velikih in malih maš, spovedi in obhajil ter molilo od zore do mraka pa prosilo vsemogočnega Boga, naj ga reši vsega hudega: ognja, potresa, kuge, lakote in vojne. Molilo ie za zdravje in srečo, pa za kralje in kraljice in za višjo gospodo. Tako je bilo učeno od pamti-veka, odkar so nastale religije. Učeno in roteno je bilo po tistih, ki pravijo, da so božji namestniki. Učeno je bilo, naj bo ponižno in naj voljno prenaša trpljenje pa predno daje za maše in podpira cerkve, ker le po tej poti bo prišlo v nebeško kraljestvo. Tudi naš narod je trdno veroval, kar ga je učila katoliška cerkev in porabil veliko časa in ogromnega denarja za — Boga in vero. Ampak leta 1941 se je tudi ta ubogi narod v starem kraju prepričal, liko mu vse to koristi. Priča je bil zopet, kako na vseh frontah — razen na ruskih — blagoslavljajo topove in drugo morilno orožje, s katerim bodo čim več ljudi pobili, čim več hiš iporušili in razdejali vse druge naprave." Tu imate črno na belem, kakšni butelni ste vsi, ki niste taki, kakršen je Anton Jurca in nekaj rdečih petelinov tam v Detroitu. In kamor modern Jeremija zajamra g. Jurca in potoži prav solzavo in silno o-tožno, da se človeku krči srce v ... in bi se lahko omehčal še kak kamen: "Mir ljudem na zemlji . . . Svet res potrebuje, krvavo potrebuje miru, pravičnega miru, ampak o tem ni nobenega sluha. Namesto zvonenja božičnih zvonov grme topovi svojo morilno pesem, iz višav si-pajo aeroplani bombe na zemljo in širijo razdejanje, na 1 morju se potapljiajb ladje z moštvom in bogastvom. Res lep mir na zemlji--- Kje je torej tista vsemogočna nevidna sila, ki ima po naukih krščanskifi cerkva moč, da vse to ustavi? Kje je^ tisto neskončno usmiljenje, za katero je ljudstvo toliko žrtvovalo ? Človek se je v dvatisoč letih tako zvane krščanske dobe res malo nauči*. Namesto da bi si ustvaril ta svet za pošteno življenje, je v resnici postal največji ropar, morilec in uničevalec. Ali ni že skrajni čas, da človek res postane ČLOVEK? Ali ni že skrajni čas, da začne misliti, da tako ne more iti več naprej? Skrajni čas je, da krene na drugo pot, ker drugače se lahko zgodi, da bo res uničil samega sebe in vso tako zvano civilizacijo s svojim modernim morilnim orožjem."