DRUŽBENI PLAN SRS
Koliko velja resolucija?
IzvrSni svet občine Ljubljana 3e-žigrad se je na svoji seji 9. rrmrca spopMel z razHCnim in nevsklaje-nim obravnavanjem združevanja sredstev za SIS materialne proiz-vodnje Cva republiška dokumenta imata namrefi različna določila za isto temo. Poglejmo na kratko za kaj gre.
Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1982 opredelju|e v II. poglavju, ki ima nasiov »Aktivnosti na po-dročju ekonomskih odnosov s tuji-no- med drugim tudi naslednje:
Večjo usmerjenost OZD v izvoz bo SR Slovenija v letu 1982 še na-prej podpirala tudi z ukrepi tekoče ekonomske politike...
- Organizaclje združenega dela, ki dosegajo vefiji delež izvoza na konvertibilnem področju. bodo združevale relativno manj sredstev za razvoj gospodarske infrastruk-ture.
Temu nasproti na Aneksi k Sa-moupravnim sporazumom o teme-Ijih planov SIS elektrogospodar-stva, nafte in plina, železniSkega in luškega prometa in cest SRS nima-jo nobenih določil o olajšavah izvoznikom pri združevanju sred-stov.
V Uradnem listu SRS St. 2/82 so izdali Navodtlo o naCinu obračuna-vanja obveznosti za razvoj določe-nih dejavnosti posebnega družbe-nega pomena s podroija material-ne proizvodnje iz katerega je razvi-dno, da je za vse OZD določena enaka in enotna osnova ter odsto-tek zdruievanja.
Ko so lani spomladi, bilo je ko-
nec maja, ponudili gospodarstvu SR Slovenije v sprejem navedene anekse, v katerih je določeno, da naj bi v obdobju 1982-1985 združe-vali za vseh pet SIS 10,5% od sred-stev, ki jih OZD vlagajo v sklade in od pospešene amortizacije, so med drugim zapisali tudi:
-Aneksi k samoupravnim spora-zumom o temeljih planov zaenkrat ne rešujejo prooblema olajšav (npr. za izvoz) z morabitnimi diferencira-nimi stopnjami za združevanje sredstev, kar bi v kratkem času, razpoložljivem za priprave anek-sov, povzročilo nepremagljive teža-ve pri izpeljavi združevanja in pri predvidevanju potrebne stopnje za združevanje. V pripravah za zakon o obračunavanju in plačevanju ob-veznosti za razvoj dejavnosti po-sebnega družbenega pomena pa bo proučeno tudi vpraSanje olaj-šav, ki naj bi jih navedeni zakon enotno uredil -
Vendar takšnega zakona do se-daj nismo sprejeli, niti ni predviden v programu dela skupščine SRS za leto 1982!
Ali so izvozne OZD resnično izi-grane? Pri sprejemanju aneksov so gotovo upoštevale tudi besedilo, da bodo olajšave pač določene ka-sneje O tem jasno govori tudi re-publiška resolucija za letošnje leto. Vendar je dejstvo, da olajšave pri zruževanju od lanske pomladi dalje niso nikjer ne omenjene ne napi-sane.
S tem vpraSanjem se je srečala skupšfiina občine Ljubljana Beži-grad že na svoji seji zbora združe-nega dela 29. junija 198t, pravtako pa je bežigrajska delegacija sproži-la delegatsko vprašanje na seji zbora združenega dela republiške skupščine 28. julija 1981. Odgovora vse do sadaj ni. Pač pa so prišla navodila o načinu obračunavanja obveznosti!
Izvozne OZO so upravifieno vzne-mirjene in njihova trditev, da so bile pri sprejemanju aneksov zavedene in izigrane ni iz trte zvita. Po drugi strani je tehtno tudi vprasanje kakšno težo in moč ima Resolucija o politiki izvajanja družbenega pla-na SRS v letu 1982, če njenih dolo-čil ne upoštevamo? Ali stimuliramo izvoz in izvozna prizadevanja samo na papirju? Stanje kakršno je sedaj vodi v intenzivno prerazporejanje akumulacije izvoznikov
Izvršni svet je na predlog Komite-ja za družbeno ekonomske odnose torej obravnaval to problematiko. Komite je predložil serijo sklepov in trdnih stališč med drugim tudi. da je potrebno opisano nasprotje ne-mudoma razrešiti. V naspfotnem primeru bi težko nasprotoval tež-njam izvoznih organizacij. da v za-konitem roku in po predpisanem postopku odstopijo od aneksov Sporazumov o temeljih ptanov SIS materialne proizvodnje. Komite smatra, da je potrebno takoj uvelja-viti določila Resolucije, saj je dej-stvo, da sedanja navodila ne upo-Jtevajo Resolucije
Občinska skupšiina je že pred vei kot pol leta opozonla na vse to. Besedila aneksov so se izgovorila na novi zakon, ki naj bi rešil vpraša-nje olaj&av. Sedanja situacija pa prav gotovo meče slabo luC na pro-
cese dogovarjanja in sporazume-vanja.
Izvršni svet je sprejel naslednje sklepe:
-  z nastalim položajem so izvoz-no usmerjene OZD prizadete, ker bo zaradi združevanja sredstev po aneksih sporazuma o temljih pla-nov   SIS   materialne   proizvodnje prišlo do prestrukturiranja njihove akumulacije,
-  dejstvo je, da so bila v gradlvih aneksov. ki so |ih sestavljalci ponu-dili v sprejem, vprašanja olajiav odloiena na kasnejši tarfter da so izvozne OZD nanje trdno računale;
-  navodila o obračunavanju pri-spevkov za SIS malenalne proiz-vodnje kažejo, da so sestavljalci od obljubljenih olajšav odstopili ter da se izvozne OZD zato čutijo zave-dene;
-IS smatra, da tak način sporazu-mevanja puSča neugoden vtis na procese dogovarjanja;
- IS bo obvestil o nastalem polo-žaju v združenem delu IS SRS, ler IzvrSilne odbore SIS materialna proižvodnje, IzvrSne svete ostalih Ijubljanskih občin ter IzvrSni svet skupščine mesta Ljubljane ter druibeno politične skupnosti obči-ne Ljubljana Bežigrad.
Upajmo, da ne bomo čez nekaj časa ugotovill, da je vse skupaj po-novno zastalo v predalih republl-ikih upravnili organov in n*v»dm-nih SIS matenalne proizvodn|e
Tema. koliko veljajo doloClla re-publiške resolucije je gotovo zani-miva za danaSnji Las, ko si zadaja-mo cilje, ki jih potem ne dosezemo in naloge, ki jih potem ne izpolnju-jemo. Obljuba dela dolg. Tako pri sestavlfalcih aneksov kot tudi pri zakonodajalcu.
Pa tudi pri nas vseh. Zato bomo o tem še nadalje poročali.
GORAZD RAČIC