Listek. 59 licem pesmi označil za harmoniško originalne, zanimljive. Pač res. Kdor more v 23 zborih v dvotaktdvnih oddelkih kadencirati od pete do prve in od prve do pete stopinje, tega lahko imenujemo zanimljivega, kar se dostaje njega doslednosti. Odprimo prvi ,,Tantum ergo". Prva kadenca: G, C. Druga: G, C Tretja: C G. Četrta: G, C. Peta: C, G. Šesta G. Sedma G, C. Modulacije se skladatelj, pač kot nodoslednosti v izbranem tonov-skem načinu, dosledno izogiblje. Potrebno zlo pa je, da se časih izogne v tonovski način dominante, nekolikokrat celo v način subdominante. Ti mali modulatorski grehi pa niso vselej brez kazni. Tako se je v štev. 2. skladatelj iz B-dura spustil v F-dur, in le drzen vratolomen skok ga je zopet srečno privede! v B dur. — Da v svoji analizi ne pozabimo nobene točke: zunanja oprava vse zbirke je vredna tople pohvale: lep tisek, lepe note na lepem popirji. In končno zasebni pouk. katerega smo si pridobili iz skladeb? Da za skladanje ni sreba samo nadarjenosti, nego tudi temeljitih teoretskih študij in zlasti dobrega, izčiščenega ukusa. In dalje še zasebnejši pouk : da je kdo lahko prav dober kristjan, ob tem pa jako slab glasbenik ! K. Hoffmeister. »Jugoslavjanski Stenograf«. Početkom meseca januvarja stopi »J u g o s 1 a v-janski Stenograf« v VI. tečaj v novi obliki, povečanem obsegu iu z obilejšo vsebino, uredovan po svojem prejšnjem programu. Imel bode novo posebno prilogo : »Glasnik, kulturno-zgodovinski za južue Slavjane« s slikami. Izhajal pa bode mesečno (razven meseca avgusta in septembra) v zvezkih po 21/., tiskane pole (okolo 40 stranij velike osmerke) v slovenskem, hrvaškem, srbskem in bolgarskem jeziku z latinico iu cirilico. »Jugoslavjanski stenograf« bode prinašal članke o svoji stroki, potem o pisanji sploh, o pisalnih strojih i. t. d., »Glasnik« pa bode imel te-le oddelke: cerkev in šola, književnost in umetnost, glasba in gledališče, naravoslovje iu potovanje, trgovina in obrt, promet, društvene novice in raznoterosti. V vsakem oddelku se nahajajo dopisi ali kratke novice iz raznih krajev na slovanskem jugu. Cena listu zajedno s prilogo ostane ista, dasi bode skoraj trikrat večji od prejšnjih letnikov, t. j. za vse leto 2 gld. 50 kr. Naročnina se pošilja z mednarodnimi poštnimi nakaznicami uredniku g. prof. A. Bezemku v Plovdiv ali pa g. Drag. Hribarju v Celje, kjer bode list izhajal. Ilustrirana izdaja Prešernovih pesmij. Knjigarna Bambergova pripravlja ilustrirano izdajo Prešernovih pesmij. Imeli smo si priliko ogledati nekatere ilustracije — mimogrede" bodi omenjeno, da so se izdelale v Parizu — in priznati moramo, da so krasne, umetniško dovršene. To bode res izdaja, ki se lahko položi na vsako salonsko mizo, dostojna prvega našega pesnika, čegar dosedanje izdaje niso, da bi se bas ponašali ž njimi. Dobiti utegnemo novega Prešerna okolo Velike noči. Slovensko časopisje. Goriška »Soča« je nastopila letos svoj petindvajseti tečaj in bode izhajala odslej v povečani obliki; cena ji ostane dosedanja, namreč 4 gld. 20 kr. za vse leto. List pazno razpravlja goriške stvari, ozira se pa tudi na druge slovenske pokrajine. — »Primorec«, ki je bil doslej priloga »Soči«, izhajal bode kot samostojen list vsak drugi torek; cena 80 kr. za vse leto. Oba lista priporočamo svojim čitateljem. Mimo »Soče« iu »Primorca« izdaja urednik g. A. Gabrscek dobro znano »Slovansko knjižnico« in od novega leta tudi »Knjižnico za mladino«. Vidi se iz tega, da je ,,Goriška tiskarna" središče književnega delovanja na Goriškem; zato je vredna najboljše podpore. — Dijaški list »Vesna« je ob novem letu prestal izhajati zaradi preslabe gmotne podpore. Slovensko gledališče. Predstave meseca decembra m. 1. so se vrstile tako-le : Dne" 1. decembra se je predstavljala gluma »Zakotni pisač«, dne" 4. in 7. decembra opera »Prodana nevesta«, dud 9. decembra narodna igra »Čarovnica pri jezeru«, dne" 13. de^ 6 o Listek. cembra vesela igra »Velikomestni zrak«, dne" 15. decembra opera »Prodana nevesta«, dne" 21. decembra drama »Naš prijatelj Njeklužev«, dne" 22. in 23. decembra vesela igra »Pariški p otepnh«,' francoski spisala Bayard in Vanderbuch, predelal Teodor Dtmkel, preložil yos. Gecelj, dne" 26. decembra opera »Čarostrelec«, dne" 27. in 29, decembra romantiško-komiška opera »Marta ali semenj v Richmondu«, spisal W. Friedrich, uglasbil Fr. pl. Idotozv, preložil A. Funtek, — Izmed teh predstav so bile najznamenitejše vse tri predstave dne 21., 22. in 23. decembra, ko je gostovala članica narodnega hrvaškega gledališča gospodičina Ljerka pl. Sramova. Nastopila je kot Nataša v »Njekluževu« in kot Joseph v »Pariškem potepuhu«, torej v dveh do cela različnih nalogah, in dosegla v obeh velikanski uspeh. Občinstvo je umetnico odlikovalo, kolikor jo je sploh moglo, in sicer popolnoma po pravici. Da ni bilo gospodičine pl. Sramove, prepadel bi bil »Pariški potepuh« tako, kakor zasluži, navzlic temu, da se je potrudilo vse domače igralno osebje, kolikor je v njega močeh. Igro gospodičine pl. Sramove imenujemo naravnost dovršeno. — Kot operna novost se je predstavljala »Marta«. Naslovno nalogo je pela gospa hiemannova, ki je pokazala, da zmaguje tudi večje partije. Glas ji sicer ni obsežen niti ne krepak, zato pa čist, prikupen. Nekoliko več igre in živahnosti bi bili pa seveda želeli v tej nalogi. Gospoda Benes in Vašiček sta predstavljala oba zakupnika; prvi je pel v grozoviti mešanici češkega in slovenskega jezika, tako da se nam ob njega petji nehote" vsiljuje znani Stritarjev verz o slovenski potrpežljivosti, drugi nam je prijal tako v igri kakor v petji. Kar se dostaje g. Perdana kot Tristana in gospodičine Toivarnicke pl. Sasove kot zaupnice ladyjine, pa mislimo, da ni bilo nikogar v gledališči, ki bi se utegnil ogreti za njiju nastopanje, nikar še za petje. — V obče bodi rečeno, da občinstvo pri nas preveč goji opero, oziroma preveč zanemarja dramo, Tedaj šele, kadar bode občinstvo pridno zahajalo k slovenskim dramatskim predstavam, porečemo lahko, da stoji naša gledališka umetnost na resnično trdni podstavi ; saj imamo pri operi domačega osebja itak ubogo malo! Doslej pogrešana Repeževa pesmarica iz 1757. leta. O Repeževih pesmaricah so govorili P. y. Safarik ,,Geschichte der siidsl. Literatur", I., 79. — 80., y. Mam ,Jezičnih" XXII., 37 —38. in dr. K. Strekelj v „Archiv fiir slav. Phil." XI., 602.—6. Dr. Strekelj sklepa, da je bilo prvi pesmarici ime" ,,Stihma Boshia" (ne morda Shtima Boshia?), drugi: ,,Romarske bukvize" iz 1757. leta, o kateri pravi: ,,wovon noch kein Exemplar bekannt ist"; tretji; „Nebefhku Blagu" (Ljubljana 1764) in četrti: ,,Romarsku Drugu Blagu" (Ljubljana, 1770). Ne vpoštevaje iste prve pesmarice, zaznamenuje ostale tri s črkami A. B. C. Slišal sem, da je v župniški knjižnici v Dolini blizu Trsta dokaj starih knjig; zato" sem se napotil v Dolino dne* 4. novembra t. 1. Ker pa g. župnika J Varla ni bilo doma, šel sem zopet tja dne 9. decembra in sem našel pesmarico iz 1757- 'e^a- Uprav dan prej sem bil za svojo ,,Zgodovino slovenskega slovstva" poslal v Ljubljano ,,Popravke in dostavke"; zato te pogrešaue pesmarice nisem mogel natančneje popisati. Omenjeni pesmarici je ta-le naslov: ROMARSKE BUKVIZE, Narpred je en maiheu vuk, koku ima en Romar fam na kratkem ta S. Krishou pot objifkati: po tem je tudi 12. PESEMI Od manenge, od premifhluvania per Stationich, inu od enih, inu drusih odpustkou: fu- sebnu od teh velizeh gnad, katere skasuje JEsus na Krishni gori tukai u'zerkvi S. Krisha, u' te Caeiarski Fari Loofh imenuvaui.