g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 29 28. april – 6. maj 2007 V soboto popoldne 28. aprila smo udeleženci odprave Ljubljanskega geografskega društva z ljubljanskega letališča odpotovali proti jugu, v Libijo. Organizacijo potovanja smo zaupali Agenciji Oskar iz Kranja, strokovno vodstvo ekskurzije pa Matjažu Napokoju. Libija nas je pričakala v temi. Široke avenije na poti z letališča do hotela, v središču Tripolija, so dajale ameriški vtis, ki so ga "kvarile" podobe slavne- ga in dolgoletnega voditelja države, polkovnika Gadafija. Ker nam je bilo zagroženo, da bo naslednji dan zelo naporen, smo raziskovanje nočnega življenja v prestolnici izpustili. Naslednje jutro smo se z avtobusom odpeljali v približno 150 kilometrov oddaljeno mesto Leptis Magna. To je bilo eno izmed treh najpomemb- nejših antičnih mest v današnji Libi- ji. Mesto se je posebno močno raz- vijalo v času, ko je njen meščan Sep- tim Sever postal rimski cesar. Njego- vemu obisku na čast so postavili velik in lepo okrašen slavolok, ki je čudovi- to vabilo na ogled mesta. Italijanskim in francoskim arheologom se mora- mo zahvaliti, da smo si lahko ogle- dali ostanke term, bazilike in foru- ma. Mesto je moralo biti res veliko, saj smo se nahodili. Sonce je neusmi- ljeno pripekalo, k sreči je s severa, s Sredozemskega morja, precej pihalo. Na poti proti Tripoliju smo lahko opa- zovali obalno kulturno pokrajino. Ob glavni cesti, ki bi jo glede na širino in promet lahko primerjali s trzinsko ob- voznico, smo občudovali menjavanje oljčnih nasadov in njiv z žitom. Zelena barva, ki je bodla v oči na na- makanih poljih, je bila pravo naspro- tje redkemu suhemu sredozemske- mu rastju. Idilično podeželje so kva- rili le odpadki ob cesti, ki jih ni in ni zmanjkalo. Istega dne smo se s poznopopoldan- skim letom odpravili v središče Sa- hare. Po dobri uri leta smo prista- li v mestu Sabha. Dan pa se s tem še ni končal. Sledila je vožnja s te- renskimi avtomobili v naselje Ubari (tudi Awbari), ki je bilo izhodišče za naš potep po gorovju Akakus. Teren- ski avtomobili so za tri dni postali naš novi dom. Gorovje Akakus, ki je zaradi svojih lepot deloma zavarovano, je pov- sem drugačno od našega razumeva- nja gora. Gre za staro, iz peščenjaka zgrajeno gorovje, ki se počasi stop- njasto dviguje. Potepanje po gorov- ju si bomo zapomnili iz več razlogov. Vožnja po brezpotju ob vznožju gora je bila naporna. Po stenskih slikarijah smo sklepali, da se je podnebje Sa- hare spremenilo. Puščavska pokrajina nas je očarala s posebnimi barvami, izjemnimi zlasti ob sončnem zahodu. Nepozabno bo ostalo kosilo v senci zaradi eolske erozije razjedene skal- ne gmote, in prenočevanje v šotorih sredi puščave. Tudi naslednja nočitev je bila v puš- čavi, tokrat v peščeni. Cilj odprave je bil ogled slanih jezer, ki se naha- jajo sredi peščene puščave v bližini poročilo Prvomajska strokovna ekskurzija v Libijo z Ljubljanskim geografskim društvom Izvir v Ghadamesu (foto: Simon Kušar). g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 29 mesteca Ubari. Kako smo uživali med dirkanjem po sipinah in vzponu na bližnjo sipino, da o kopanju v jeze- ru sredi puščave sploh ne govorim! Kar težko nam je bilo, ko smo se na- slednjega dne vkrcali na avtobus in se odpravili v oddaljeni Ghadames, staro karavansko postojanko. Vožnja do Ghadamesa je bila za nas Slovence, ki smo navajeni hitrih spre- memb v pokrajini, zelo nenavadna. Med vožnjo po prodni puščavi Ha- madi al Hamri smo namreč ugotovili, da se več ur ni prav nič spremenilo. Nikjer niti grmička, kaj šele kakšnega griča. Ghadames pa je bil prava krona potepanja po puščavi. Stari del mesta je ohranjen v vsej svoji pristnosti: arabska arhitektura, čudovito urejen (nekdanji) izvir vode, namakalni ka- nali, vrtovi, čaj, arabska kultura. Po- sebno doživetje je bil ogled folklor- ne predstave. V civilizacijo smo se vrnili preko gorov- ja Nafus. Ne boste verjeli: tam nas je pričakal dež! Je pač tako, da priobalno gorovje "ulovi" do 600 mm padavin, kar je za libijske razmere ogromno. Ogle- dali smo si še eno antično mesto (Sa- bratha), nato pa je bilo na vrsti razisko- vanje glavnega mesta države. Prijetno je presenetil muzej, nekoliko manj pa smo bili zadovoljni z bazarjem, saj po- nudba ni bila takšna, kot smo je navaje- ni v arabskem svetu. Veseli smo, da smo si Libijo ogledali še preden bo množični turizem po- kvaril izgled pokrajine, predvsem pa ljudi. Vsi prebivalci Libije, s katerimi smo prišli v stik, so se zelo trudili, da bi bilo naše počutje kljub drugačnim podnebnim razmeram in drugačni kulturi kar se da prijetno. Uspelo jim je! Videli smo veliko čudovitih stvari, poglobili svoje geografsko znanje ter utrdili medsebojno prijateljstvo. Simon Kušar Navodila avtorjem prispevkov v Geografskem obzorniku Geografski obzornik je strokovna revi- ja, namenjena popularizaciji geografije in sorodnih strok ter geografskemu izobraževanju v najširšem smislu, opravlja pa tudi vlogo obveščanja. Re- vija popularizira geografijo med mla- dino, geografi in negeografi, obenem pa omogoča v obliki strokovnih član- kov objavljanje tematik, ki v drugih geografskih revijah težje najdejo svoj prostor. Dobrodošli so prispevki ter poročila o dejavnostih društev, stro- kovnih srečanj in strokovni literaturi. V želji po čim bolj uspešnem sode- lovanju na kratko predstavljamo te- meljna tehnična navodila za pripravo prispevkov. 1. Dolžina prispevka: besedilo naj obsega 5 do 7 strani formata A4 (v formatu DOC, font 12, pisava Times New Roman, enojni razmik med vrs- ticami); brez oblikovanja. 2. Sestavni deli prispevka: - naslov (v slovenskem in angleškem jeziku), - izvleček (v slovenskem in angleškem jeziku), - ključne besede (do pet; v slovenskem in angleškem jeziku), - podatki o avtorju/avtorjih prispevka (ime in priimek, naziv, naslov, e-pošta), - ime in priimek morebitnega drugega avtorja grafičnih prilog, - prispevek (uvod, več poglavij s krajšim naslovom, zaključek) - navedba virov in literature (enako kot v Geografskem vestniku, 2003, 75-2, 1967-1969); navedba virov in literature med besedilom s šte- vilko (ki se ujema z navedbo virov in literature). 3. Avtorji naj povzeto gradivo do- sledno citirajo. 4. Avtorji prispevkov, ki želijo objaviti fotografsko gradivo, lahko uredništvu posredujejo diapozitive in slike. 5. Če posredujete fotografije v digi- talni obliki, jih je potrebno: - posredovati na zgoščenki ali po elektronski pošti (bodite pozorni na velike datoteke, ki jih je potrebno poslati v več mailih); fotografij ne vstavljajte v besedilo, - oblikovati v enem od navedenih formatov (TIF, JPG, GIF), - pripraviti z ločljivostjo 300 dpi, - velikosti cca. 2100 X 1500 px (točk). 6. Prispevek naj vsebuje tudi pre- glednice (označba "preglednica, šte- vilka"), karte, fotografije, grafikone, skice, modele, ipd. Sheme in grafi so lahko v sledečih vektorskih formatih: AI (Adobe Illustrator), CDR (Corel Draw), FH (Macromedia Freehand), EPS ali pa v zgoraj omenjenih para- metrih za fotografije (v primeru, da vektorski format ni na voljo). Če dia- gram izdelate s pomočjo Excela, po- šljite Excelovo datoteko (.xls). 7. Prispevek naj se pošlje po pošti na uredništvo Geografskega obzornika (Uredništvo Geografskega obzornika, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana), lahko pa tudi po elektronski pošti (ob upoštevanju zgornjih navodil) na naslov: maja.besednjak@guest.arnes.si ali mojcailc@yahoo.com. 8. Prispevki so recenzirani. Po potrebi se recenziran prispevek s priporočili vrne avtorju v popravek in/ali dopolnitev. 9. Avtorji sami poskrbijo za jezikovno in slogovno ustreznost besedila. 10. Prispevki, ki bodo bistveno od- stopali od predloženih navodil, ne bodo objavljeni. Vabimo vas k sodelovanju in upamo, da se boste čim bolj množično odzvali. Uredniški odbor obvestilo