Kranj \ 19. decembra 1964 ^^ti^^^^S^ Skrivnost belega bivola Včasih so potrebna dolga stoletja, da se rodi beli bivol — albin. V vseh Združenih državah sta danes samo še dva — skromni ostanek tistih davnih dni, ko so preko ravnin grmeli milijoni kopit in ko so Indijanci častili dušo bele prikazni, ki jim je pomenila poseben dar Velikega boga. Danes sta v Združenih državah dva bela bivola. To je dvatisočkrat več kot bi pričakovali glede na povprečje. Da pa je ta nenavadni pojav še bolj nenavaden, je oče ene teh dveh živali njen lastni brat. Torej oče in sin ali brat in brat, kakor hočete. Zgodba o belem bivolu pa je, ne oziraje se na to nenavadno naključje, še vedno ena najzanimivejših strani v najpe-strejšem poglavju zgodovine Starega zahoda. Bivolu bi skoraj lahko rekli narodni simbol Amerike. Nobena druga žival ne vzbuja v tej deželi toliko spoštovanja in želje po pustolovščinah kot ravno on. Nihče točno ne ve, koliko bivolov je živelo na vseh prostranih ameriških prerijah, ko je tja zašel prvi beli človek. Najbolj previdni se ustavljajo pri številu 30 milijonov. Drugim pomeni mejo število 125 milijo- nov — skoraj toliko, kolikor šteje danes prebivalstvo v ZDA. In vendar ameriški bivol ni pravi bivol, pač pa je bizon, ki ga znanstveniki postavljajo v isto vrsto z evropskim. Pravi bivol nima tiste grbe na ramenih, ki jo imata afriški in njemu podobni — azijski. Razlikuje pa se tudi še v drugih stvareh. Beli človek, ki je prvi raziskoval ameriški kontinent, ni bil znanstvenik. Ponosnim živalim prostranih prerij je dal ime »bivoli«. Torej je bivol res že zdavnaj živel in umiral, prav tako kot še danes živi in umira. In tudi izumira. Prvi Evropejci so tudi Indijanca napačno imenovali, ker so menili, da je po poreklu iz Indije in da ni davni prebivalec Starega sveta, ki so ga odkrili, ne da bi se zavedali. In to še niso vse zmote, ki so jih napravili predniki. Žival, ki so jo imenovali severnoameriški los je pravzaprav pravi los; in gorska koza ni prava koza; prav tako na žalost ne sodi ameriška antilopa v družino pravih antilop. Razlage za vse to so precej zamotane, zato laik sprejme znanstveni izraz, ne da bi o njem posebej razmišljal. Že od davnih časov je bila to "I lllPlPii a svobodna dežela, njeni prebivalci pa so imeli posebno prednost, da so lahko imenovali divje živali tako kot se jim je zdelo. Potem pa so znanstveniki privzdignili svoje dlakocepske obrvi in pričeli razlagati, da los ni severnoameriški los in ameriški bivol ni pravi bivol, mi pa jim lahko vljudno svetujemo, naj skočijo v jezero — ker je ameriško jezero pravo jezero. KRVAVA ŽETEV JE BILA BOGATA Kljub ogromnemu številu bivolov, ki so se nekoč klatili po ameriškem kontinentu, so te živali izredno hitro izginile. Narava jih je ustvarjala milijon ali še celo več let, Američani pa so potrebovali prav malo časa, da so jih iztrebili Zanje je bilo važno meso in koža. Samo v eni sezoni, leta 1849, so iz Upper Missourija pripeljali v St. Louis kar 110.000 že ustrojenih bivo-Ijih kož. Tako se je pričel v zgodovini največji pokol živali, ki ni poznal razlike. Svoj višek pa je dosegel v letih 1872, 73 in 74, ko so pobili povprečno vsak dan 5000 živali. Žetev vseh treh let je bila silno bogata — 5 milijonov bivol jih kož. Te živali so kopnele kot sneg v siju opoldanskega sonca. Sklicali so kongres, ki b; to početje prepovedal '— vendar iz vsega ni bilo nič. Rezultat — leta 1889 je bilo v celih Združenih državah le še 541 bivolov. Profesionalni lovci na bivole so bili trdo vzgojen rod in jih nikoli ni nihče prekašal. Takrat je bil zahod še divja, prostrana dežela, kjer so si bili sosedi, kljub temu, da so živeli več sto milj narazen, zelo blizu. Če je hotel biti pravi državljan, je moral ubiti najmanj tisoč bivolov letno — ali pa tisoč Indijancev. Nekaj najbolj- , ših lovcev pa se lahko pohvali kar s 5.500 ubi- ! tirni živalmi. Nekateri so lovili sami. Tako n. pr. Sam Carr, ki je v enem dnevu ubil in odri 35 do 40 bivolov. , I ENA BELA KOŽA NA PET MILIJONOV Med vsemi miljjoni bivolov, ki "so postali žrtve te krvave zgodovine, je bilo samo nekaj belih — aibinov, in sicer na vsakih pet milijonov povprečno eden. V vsej veliki »južni čredi«, ki so jo iztrebili v 70 letih so našli samo enega. Ustrelil ga je »prerijski pes« Dave, ki ga je prodal dalje za tisoč dolarjev. Trgovec s kožami George Bent je najbolje poznal vrednost belega bivola. Zato je bil tudi edini, ki je imel največ oblek iz njegove kože. Vendar vse te »bele« obleke niso bile popolnoma bele. Pri prvi, ki jo je Bent kupil, so bili samo končki grive beli. Bila je od petletne samice. Druga, od triletnega samca, je bila edina med vsemi popolnoma bela. Tretja pa je imela barvo smetane in je bila od tri leta stare samice: četrta je bila svetlo siva, peta svetlo rumena. Indijanci so mnogo bolj cenili belo bivoljo kožo kot beli ljudje. Pripisovali so ji nadnaravno moč. Ena osnovnih človeških lastnosti je oboževanje in malikovanje tistega, kar je redko in zelo nenavadno. Nekoliko čudno se zdi, da bi primitivni Indijanec s svojim močnim nagibom k nenavadnemu, postavil belega bivola tako visoko. Bivol je bil osnovni vir življenja mnogim indijanskim plemenom širom velikega kontinenta. Njegova koža, kosti, griva, mišične kite, kopita in celo možgani — skratka vse je Indijancem služilo za vsakdanjo potrebo. Živali pa so padale in umirale brez prestanka. Ko je indijanski lovec izsledil belega bivola, ga je ubil, odri, kožo pa je postavil na žrtvenik, njegovega plemena ali pa je postala plemenski fetiš. Postala je predmet praznoverja, strahu in pobožnega čaščenja; če pa je bilo potrebno, so jo ščitila življenja vseh članov plemena. Neki neznani pisatelj je nekoč zapisal: »Beli bivol je tako velika redkost, da mora biti celo Veliki bog presenečen ob njegovem rojstvu.« Toda vsak Indijanec ve, da Veliki bog ni presenečen, marveč sodi, da ima ta celo neko osebno zvezo z rojstvom vsakega belega bivola. Prav zato gledajo Indijanci nanj s takim spoštovanjem. Spoštovani bralci! — Današnja Panorama je v manjšem obsegu zaradi j tehničnih težav. — Prosimo za razumevanje. Beli bivol — samo na glavi ima temno liso M%+%++/%%///++%$^^$$/$+X RADIJSKI SPORED VELJA OD 19. DECEMBRA DO 25. DECEMBRA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7.. 8., 10., 12., 13., 15., 17.: 22. 23 in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6 05, 7.. 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega sveta — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Svet tehnike — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo SOBOTA, 19. decembra 8.05 Vokalni kvintet Niko štritof ob spremljavi štirih fantov — 8.25 V tričetrtin-skem taktu z velikimi zabavnimi orkestri — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 925 Mladi glasbeniki — 9.45 Četrt ure s hamond orglami — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.25 Domače pesmi in napevi — 12.30 Z domačo glasbo — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Ljubezen — čarovnica — 14.35 ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Zbor Primorskih študentov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Kratke scene iz Wiagnerjevih oper — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mo-drostni zob — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna NEDELJA — 20. decembra 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.35 Iz albuma mladinskih skladb — 9.05 Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljska renorfaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 čez hrib in dol — 14.00 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedr.a — 17.0" Majhen operni koncert — 17.30 Radijska igra — 18.23 Glasba za podvečer — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 20.45 Glasba ne pozna meja — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 Melodije za lahko noč — 23.05 Nočni koncert jugoslovanske glas- PONEDEUEK, 21. dec. 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Zapojmo in zaplešimo — 9.25 Iz narodne zakladnice — 9.45 Igra pihalna godba — 10.15 Pisani orkestralni intermezzo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 G'ricb?na medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Radi jska kmečka univerza — J2.15 Pred domačo hišo — 1230 Skladbe za virtuoze — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S poti po Romuniji — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Zborovske skladbe Vinka Vodopiv-ca in Janka Jereba — 16.00 TOREK. 22. decembra 8.05 Kvintet Borisa Franka in Trio Dorka Škoberneta — 8.25 Od melodije do melodija — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Drobni odlomki iz oper — 9.45 Zvočne miniature — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Zbor JLA poje partizanske in množične pesmi — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.30 Priporočajo vam — — 14 05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14 35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.05 Glasbene raz-" glednice — 20.00 Majhen recital pianista Marjana Lipov-ška — 20.20 Radijska igra — 21.05 V spomin na slavne dni — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skunni program JRT — 23.05 Pisani zvoki SREDA — 23. decembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Poje ženski zbor France Prešeren iz Kranja — 925 Dopoldanski domači pele-mele — 9.45 Pri domačih in tujih solistih — 10.15 Zabavni zvoki — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Beneški fantje in ansambel orglic Miška Hočevarja — 12.30 Iz oper maestra Verdija — 13.30 Priporočajo vam — 14 05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 1435 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 1530 Slovenske narodne — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Slovenski reproduktivni umetniki — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje Akademski zbor Branko Krsma-novič — 20.20 Igra ansambel Jožeta Kampiča — 20.40 Mesec — opera — 22.10 Godalni zbori — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč ČETRTEK — 24. decembra 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 925 Glasbeni vedež — 10.15 Glasbeni sejem 11.00 Nimaš prednosti"— 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Na kmečki peči — 12.30 Slike z razstave — 13.30 Priporočajo vam — 14.04 Naši solisti v popularnih operah — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Igra pihalna godba Ljudske milice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnost doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 S popevkami no svetu — 23.05 Večer Haenulove in Bachove glasbe PrTFK — 25 decembra 8.05 Mala parada orkestralne glasbe — 8.35 Za vsakogar nekaj — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Igra Pihalna godba VValter Schacht — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Gasbe-na medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Domače vi-že in napevi — 12.30 Iz oper starih mojstrov — 13.30 Priporočajo viim — 14.05 Radij^, ska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Variacije na temo iz Eroice — 1505 Napotki za turiste — 15.30 Poje zbor Tri-dentinskih alpinistov — 15 45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija naših pevcet zabavne glasbe — 18 45 Xa mednarodnih kri/.potjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zvočni mozaik — 20 30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Vloga zbora v evropski glasbi — 21.15 Oddaia o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz sodobne skandinavske glasbene kulture 21. decembra ital. barv. CS film RIMSKE DEVICE ob 16., 18. in 20. uri 22. decembra ital. barv. CS film RIMSKE DEVICE ob 16., 18. in 20. uri 23. decembra amer. barv. film DR. JERRYJA ČAROBNI NAPOJ ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORžIč« 19. decembra amer. barv. CS film STRELI POPOLDNE ob 16. in 18. uri, premiera iap. barv. filma CESARICA JANG KWEI FEI ob 20. uri, premiera ital. barv. CS filma RIMSKE DEVICE ob 22. uri 20. decembra amer. barv. risani film TOM KOT RO-BINSON ob 10. uri, amer. barv. CS film STRELI POPOLDNE ob 14., 16., 18. in 20 uri 21 decembra jugoslovanski film NIKOLETINA BURSAĆ ob 16., 18. in 20. uri 22. decembra jugoslovanski film NIKOLETINA BURSAČ ob 16., 18. in 20. uri 23. decembra jugoslovanski film NIKOLETINA BURSAČ ob 16., 18. in 20. uri Stražišee »SVOBODA« 19. decembra amer. barv. CS film STRELI POPOLDNE cb 20 uri . 23. decembra ital. barvni film RIMSKE DEVICE cb 19. uri Cerklje »KRVAVEC« 20. decembra amer. barv. film FANNY ob 16. in 19. uri 21. do 22. decembra amer. barv. CS film VPRAŠAJ KATEROKOLI 24. do 25. decembra jugoslovanski film IZ OČI V OČI Žirovnica 19. decembra franc. film IGRA RESNICE 20. decembra franc. ital. barv. CS film MISTERIJE PARIZA 23. decembra amer. barv. CS film VPRAŠAJ KATEROKOLI KINO Kranj »CENTER« 19. decembra jug. nemški barv. film VINETOU — I. DEL ob 16., 18. in 2Qt tr'\, premiera amer. barv. filma DR. JERRYJA ČAROBNI NAPOJ ob 22. uri 20 decembra japonski film PILOTI SAMOMORILCI Ob 10. uri. amer. barv. film DR. JF.RRYJA ČAROBNI NAPOJ ob 13. uri, jue. nem. barv. film VINNETOU I. DEL c-h 15., 17. in 19. uri, premiera iug filma NTKOLETIN \ BURSAČ ob 21. uri Kropa 19. decembra jugoslovanski film NIKOLETINA BURSAČ ob 20. uri - Gorice (potujoči kino) 19. decembra amer. CS film LJUBIVA SE ob 19. uri Predoslje (potujoči kino) 20. decembra amer. CS film LJUBIVA SE ob 15. uri Preddvor (Potujoči kino) 20. decembra amer. CS film LJUBIVA SE ob 19. uri Jesenice »RADIO« 17 do 18. decembra jugoslovanski film IZ OČI V OČI 19. do 20. decembra amer. barv. CS film VPRAŠAJ KATEROKOLI 21. decembra špan. barv. film CARMEN IZ GRANADE 22. do 23. decembra jug. barv. VV film POT OKOLI SVETA 24. do 25 decembra amer. barv. film DOŽIVLJAJI LEDA Jesenice »PLAVŽ« 19. do 20. decembra jue. barv. VV film POT OKOLI SVETA Dovje-Mojstrana 19. decembra franc. ital. barv. CS film MISTERIJE PARIZA 20. decembra franc. CS film IGRA RESNICE 24. decembra amer. barv. CS film VPRAŠAJ KATEROKOLI Koroška Bela 23. decembra jugoslovanski film IZ OČI V OČI 25. decembra jugoslovanski barv. W film POT OKOLI SVETA Kranjska gora 19. decembra franc. ital. barv. film KAPETAN FRA-CASSE 20. decembra jugoslovanski film IZ OČI V OČI 24. decembra jugoslovanski film POT OKOLI SVETA Pcdnart 19. decembra češki barv. f;lm ČE PRIDE MAČEK ob 19. uri 20. decembra ital. ban-. CS film OSVOBODITELJ MA-RACAIBE ob 17. in 19. uri 25. decembra franc. film RACIJA NA MAMILA ob 19. Radovljica 19. decembra amer. ban-. CS film NAPAD OB ZORI ob 20. uri 19. decembra ital. barv. CS film OSVOBODITELJ MA-RACAIBE ob 18. uri 20. decembra amer. barv. CS film NAPAD OB ZORI ob 16. in 20. uri 20. decembra češki ban-, film ČE PRIDE MAČEK ob 18. uri 20. decembra ital. barv. CS film OSVOBODITELJ MA-RACA1BE ob 10. uri dopoldan 22: decembra amer. film URAGAN ob 18. in 20. uri 23. decembra jugoslovanski film KMETJE ob 18. in 20. uri 24. decembra amer. barv. CS film VPRAŠAJ KATEROKOLI ob 20. uri 25. decembra amer. barv. CS film VPRAŠAJ KATEROKOLI ob 18. uri 25. decembra amer. barv CS film KRIK STRAHU ot 20. uri »Skoro ne verujem, Mrs. Milton, da bi se prav posebno zanimal za to, kje bivate,« je menila utrujeno Mary. »Ne zamerite mi, če vas prosim, da bi se ne zadrževali predolgo. Danes sem doživela že dovolj razburjenja in nisem posebno razpoložena za to, da bi se pogovarjala o Mr. Meistru, ali o vašem možu, ali sploh o komurkoli drugem.« Toda Core Ann se ni dalo tako hitro spraviti v zadrego. »Ko bo enkrat vsa skrb mimo, domnevam, da boste delali v Meistrovi hiši dostikrat do poznega večera,« je dejala. »Morda bi vam bilo prav, če bi imeli moj naslov?« / »Čemu neki?« je začela Marv. »Čemu neki?« je ponovila Cofa. »Mislim, da živimo v dobi svobode in edini prostor, kjer še lahko vidite čuvarice dostojnosti, je muzej. Jaz bi rada, da se povežete z menoj ... če bi se kaj pripetilo. Živelo je neko dekle ... toda menim, da vam ni kaj dosti za to, da bi poslušali zastrašujoče primere. Prosila bi vas le še eno. Nikar ne izdajte dragemu Mauricu, da je Čarovnikova žena spet v Londonu.« Marv je zadnji del govora komaj še poslušala, vstala je in z nedvoumno kretnjo odprla vrata. »To pomeni, da naj greni?« je dejala Cora z dobrohotnim smehljajem. »Ne zamerim vam, mala. M;slim, da ne bi ravnala nič drugače, če bi me kaka ženska nadlegovala s čenčami o angelih vanihih.« »Nobenega varuštva ne potrebujem! Imam dosti prijateljev...« Umolknila je. Dosti prijateljev? V vsem Londonu, v vsej deželi ni imela nikogar, ki bi mu mogla potožiti svoje skrbi, razen — Alanu VVemburvju. In Maurice? Čemu Slišal je, kako je od jeze zaškrtala z zobmi. Artur Milton je poselno rad jezil svojo lepo ženo. »Vedeti hočem, kakšen si sedaj!« je vzkliknila. Nenadoma je zaslišal šum, kakor da se je nekaj sprožilo in svetel žarek svetlobe je osvetlil njegov obraz. »Znorela si,« se je zadri nanjo in ji zbil žepno svetilko iz roke. »Če vidiš ti, vidijo lahko tudi drug:!« »Upam, da bodo tega zelo veseli,« je šepetala, kajti videla je obraz, ki je bil od čela do brade pokrit s črno svileno krinko, iz katere je gledalo nanjo dvoje bleščečih se oči. »Ali si prejela moje pismo?« je vprašal. »Da — saj misliš na kode*, ne? Mislim, da časopisi ne priobčujejo sporočil v šifrah?« Ni, ji odgovoril, medtem ko je njena roka segla v ročno torbico. Ovojnica, k; jo je mela v torbci, je izginila. Lahno je kriknila. »Kaj pa se je zgodilo?« je vprašal in ko mu je povedala, da nima več kuverte s kodejem, ji-je dejal: »Cora, strašna gos si! Gotovo si jo izgubila v stanovanju Lenleveve. Takoj pojdi nazaj in jo prinesii« Cora je odh:te!a nazaj po stopncah in potrkala na duri — Marv je odprla, ne da bi ji b lo treba dolgo čakati. »Vrnila sem se,« je dejala Cora vsa brez sape. »Nekje sem izgubila pismo. Pravkar sem ga pogrešila« Marv je šla z njo v sobo in skupaj sta pregledali stanovanje. Preiskali sta vse kote*, privzdignili vse preproge in zavese, pisma pa m bilo nikjer. »Morali ste ga izgubiti kje drugje,« je dejala Marv. Mesec dn; nato je sedela Marv Ler.lev v mar. morr.ati dvorani glavnega sodišča in čakala s prekrižanimi rokami in resnega obraza na razsodbo porotnikov. Šla je k sodni razprav: ~~:n poslušala začetek izpovedi prič. Toda pogled na postavo na zatožni klopi je bil več kot je mogla prenesti, zato je zapustila dvorano, da bi s fata-listično vdanostjo počakala trenutka, ko se bo zaprl zastor. Vrata v razpravno dvorano so se odprla in Alan VVemburv je prišel :z nje. Počasi je korakal proti njej. »Ali — je konec?« je vprašala hripavo. VVemburv je odkimal. »Mislim, da bo v krat-kem tako daleč,« je dejal mirno. Bil je bled in prepaden kot da vso noč ni spal: oči so bile globoko udrte in obraz je kazal, da je hudo pretresen. , »Tako žal mi je, Alan!« Stegnila je roko in se rahlo dotaknila njegove. Ta dotik njene roke mu je skoro izvabil solze v oči. »Ne morete si misliti, Marv, kako mi je! Pri vsem pa je najslabše to, da se ravno meni prisoja vsa čast in zasluga za aretacijo — včeraj sem od komisarja prejel pismo, v katerem mi čest.ta!« Komaj zaznaven nasmeh je preletel nje70V obraz. Tako je, da je v vsaki tragediji tudi Košček groteskne komedije. V tem prmeru je b'!a to nezaželena počastitev, ki jo je sprejel skromni policijski uradnik. 14 je dvomila o Meistru? Zadnje dni je nastopila v njun h odnošajih nenadna sprememba. Nič več ni bil tisto naravno zatočišče in svetovalec, kamor bi se lahko zatekla v sili. Cora Ann jo je opazovala od vrat. Ostre oči so, kot se je zdelo, brale najgloblje Marvine misli. »Wembury je poštenjak! Upam, da se ne jezite nanj, ker je prijel vašega brata?« Mary se je z zdolgočaseno kretnjo obrnila stran od nje, kajti .bila je že prav na koncu s svojo potrpežljivostjo. Ko se je spet okrenila k vratom, je obiskovalka izginila. Sedla je za mizo, kjer je še dolgo skušala pojasniti vzrok obiska Core Ann. Če bi ženski sledila, bi ga bila morda izvedela. Cora Ann je hitela v temno, zapuščeno ulico, toda komaj je napravila nekaj korakov, se je poleg nje pojavil moški, kakor da se je izvil iz teme. Tako nepričakovano in brez šuma se je to zgod lo, da se je vsa prestrašena umaknila za korak. »Ah, kako si me prestrašil!« je dejala brez sape. »Si govorila z dekletom?« »Da, Artur« — njen glas je zvenel ubito in razburjeno — »zakaj ostajaš tu? Ali ne veš, ti bedak, kakšna nevarnost . . .« Zaslišala je tih, zaničljiv smeh. »Cora Ann, preveč govoriš!« je dejal ravnodušno. »Sicer pa sem te danes popoldne videl.« »Videl si me?> je vprašala začudeno. »Kje pa si bi?« Potem pa je nenadoma nadaljevala. »Artur, kako pa naj te spoznam, če te kdaj srečam? Ne morem se otresti pošastnega občutka, da si vedno nekje okrog mene. Nepretrgoma strmim v oči mimoidočih ljudi — še prijeli me bodo, ker sem preveč vsiljiva. Snet se ie zasmejal. »Moja lastna zvesta žena me bo pa menda vendar poznala?« ie dejal iron čno. *Oči ljubezni vidijo skozi vsako preobleko.« Ženska je bila tako razburjena, da se ji je smilila. »Ah je bil denar v njem?« »Denar? Ne!« je odvrnila Cora nestrpno. »Ah, če bi bil samo denar, bi mi bdo vseeno!« Vsa iz sebe se je ozirala po sobi. »Dobro vem, da sem ga imela pri sebi, kd sem prišla sem.« »Morda pa ste ga pustili doma?« je menila Mary, toda Cora Ann je zmajala z glavo, ko pa sta še enkrat temeljito preiskali vse stanovanje, je nazadnje le začela tudi sama dvomiti, ali je vzela pismo s seboj, ko je odšla iz svojega stanovanja. Marv je zaprla za njo vrata in se čutila nekoliko olajšano. Brez misli je šla nazaj k mizi in sedla. Čaj se je ohladil in je imel grenak okus. Odprla je miznico, kjer so ležale žličke za čaj in je začudaia zrla v predal. Pismo, ki sta ga iskali, je ležalo na kupu žlic in vilic. Na ovitku je bil samo napis »Cora Ann«, brez kakega drugega naslova. Morda je bil pa naslov v notranjosti? Po kratkem obotavljanju je potegnila iz ovitka 4-oglato belo karto, \',\ je bila pokrita z mikroskopičnimi majhnimi skupinami črk in številk. Brez kake posebne bistroumnosti se je dalo spoznati, da (je imela pred seboj tajni kode. Če pa bi bila v teh stvareh bolj izvedena, bi takoj spoznala, kako spretno je bil sestavljen. Vtaknila je karto spet nazaj, položila ovitek v predal in čakala, če se bo ženska spet vrnila. Lahko je bilo razložiti, kaj se je zgodilo. Ko je ženska potegnila iz ročne torbice robec, je moralo pismo zdrkniti v napol odprto mizneo. Ženska pa je miznico, ki se je prav lahko odpirala in -zapirala, podzavestno zaprla, ne da bi kaj opazila. Ko se ie Marv odpravljala k počitku, je vzela pismo v spalneo in ga zaorla v preda! toaletne mizice, kjer je hranila tud reka; dragotin, in je potem nanj popolnoma po?ab !a »Kode je razlaga šifer tajne pisaste (op prev.) Usedel se je zraven nje in jo poskušal tolažiti. Čeprav so bili njegovi poskusi nekoliko okorni, je vseeno razumela njegova čustva. Kmalu se je pridružil tudi Maurice Meister, kakor vedno "oblečen brez hibe. Njegov cilinder se je svetil bolj kot kdaj prej in njegove gamaše so bile bele kot novozapadli sneg. Človek bi mislil, da se vrača s kake poročne svečanosti, če ne bi kazal preveč resnega izraza na obrazu. »Sodnik ravnokar bere utemeljitev,« je dejal. »Ali ne bi hoteli še nekoliko v dvorano, VVemburv, da bi nam potem poročali o zaključku procesa?« Alan je takoj razumel namen Meistra, ki je hotel ostati sam z Mary in ga zato pošiljal v dvorano. »Tu gre eden najbolj sposobnih mladih mož,c je menil Meister, ko je izginila širokopleča detektivova postava za vrati. »Brez vesti, toda vsi policijski uradniki so brez vesti. Stremuh, toda vsi policijski uradniki so častihlepni.« »Meni se ni nikoli zdelo, da je Alan brez vesti«, je ugovarjala Marv. • Maurice Meister se je nasmehnil. »Morda sem uporabil nekoliko preveč krepak izraz,« je dejal brezskrbno. »Vsekakor je moral storiti svojo dolžnost in reči moram, da je bilo zelo spretno, kako je Johnnvja zvabil v past.« »Spretno? Past?« Pogledala ga je z naguban-čenim čelom. »O tem v izjavah prič niso dovolili govoriti. »Nič, ljuba moja, kar bi utegnilo škodo-vati policijskemu aparatu, ne pride v javnost,« je s pomenljivim nasmehom nadaljeval Maurice Meister. »Toda jaz poznam notranjo zgodbo teh zadev in vem, da je bil VVemburv Johnnvju od začetka na sledi. Zaradi tega je tudi prišel v Len'cv-Court.« Začudera je strmela vanj. t »Ai; sle prepr.čani o tem? Mislila sem...« j Prvi, ki so skuSali onegaviti z Luno in ki so s tem položili temelje sodobnim vesoljskim frčanjem, so bili občani slavnega imena — Butalci. Dogodek, ki se je pripetil v njihovem slavnem mestu, imenovanem Butale, smemo opravičeno šteti za pričetek vseh pričetkov človekovega poseganja k naši najbližji sosedi v vesolju, k botri Luni in kot tak vsekakor zasluži, da ga ovekoveči zgodovinarjevo škripajoče pero. Bila je jasna noč in luna se je vozila po nebu. Butalec se je napil vina in je žejen vode zajadral k vodnjaku. Pa se je nagnil nad odprtino, da se napije, kar nenadoma ostrmi: s čiste gladine se mu reži lunino kozavo lice. Butalcu postane vroče, kolena se mu pošibijo; komaj, ko- Rečeno, storjeno! Navežejo Butalci kavelj na vrv in ga spuste v vodo, grebejo z njim po kamnitem dnu, da bi se za luno zataknil in nato — horuk! Pa se je kavelj res zataknil v razpoki med dvema opekama. So veselo zavpili Butalci: »Jo že imamo zahakljano, ljudje! Pošteno v dlani pijunimo in jo izvlecimo, luno prekvato!« Reševalci si niso dali dvakrat reči. Urne njihove roke so krepko prijele in potegnile: horuk, horuk, horuk! Pa je popustila opeka, izmuznil se je kavelj iz razpoke, šinil kot strela iz vode, Butalci pa cmok na hrbet, kakor so bili dolgi in široki! In so se v tem trenutku razlezli oblaki in je skozi nje poredno pokukala luna. Zadovoljni so se pobirali Butalci s Prehlad, nahod, kašelj... v Rojstvo astronavtike maj je zmogel, da se je opotekel do bližnjega telefona in javil neverjetno novico: luna da je padla v vodnjak in zdaj sije iz vode! Butalci so pridrveli in se prepričali na lastne oči in očala: Zemljin zvesti satelit leži v vodnjaku in blešči skozi vodo! Nak, ni ga bilo med prisotnimi, ki bi ob tem pogledu ohranil suhe hlače in mirno srce, kajti ko -so se ozrli v nebo, ni bilo lune nikjer tam gori, so jo bili zakrili temni oblaki... Pa se je oglasila v Butalcih skrb, kaj bo, če ostane svet brez lune! Cestna razsvetljava v komuni butalski je bila od nje krvavo odvisna, zakaj butalske ceste so vam razsvetljene le takrat, kadar ni oblačno in sije luna! So staknili Butalci kosmate glave, ki jih zaradi imenitno razvitih servisnih in obrtnih dejavnosti že leto in pol nista povohala ne frizerjev glavnik ne brivcev čopič: treba je kavlja in močne vrvi, da se luna iz vode potegne in nazaj na nebo obesi! tal: »Pa smo jo spravili nazaj na nebo, nesramnico! Rešeno je vprašanje cestne razsvetljave in so rešeni te/ki milijoni, ki bi jih morala občina odriniti za lampe in neon, če bi se nesrečna luna razmočila in ugasnila v vodi!« Pa so šli pogledat še v vodnjak in res ni bilo v njem več videti lune, kajti je bila voda od kavlja vsa kalna in razburkana. In so se dokončno pomirjeni vrnili v svoje bloke in dvojčke, občinska skupščina pa je na svojem prvem zasedanju sprejela odlok, da se da vodnjak pokriti — za vsak slučaj! Butalske cene namreč kar naprej rastejo in mimogrede se lahko čez noč zgodi, da se pridrvijo do neba ter sklatijo večno popotnico zopet na tla ... Taki so torej začetki človekovega bezanja v nebo in nikar mi zdaj več ne mislite, da so bili pri vsej reči zraven prvi Rusi in Američani! Dajmo čast, komur čast! ČUK V TRANZISTORJU Nestalno vreme z razhčni-mi temperaturnimi razlikami je vzrok v zadnjem času množičnim primerom rahlih obolenj, kakor npr. prehladov, kašlja, nahoda itd. Zaradi tega imajo ambulante ogromno dela in bodo verjetno ob koncu leta dosegle plan, kar se tiče izdaje aspirinov, piramidonov, hofma-novih kapljic, vate itd. Kljub temu, da vsak kašelj, nahod lahko »mimogrede« ob štamperljčku preboliš, se pa najdejo nekateri, ki zaradi kalija letajo od zdravnika do zdravnika, ga izbirajo, ga iščejo toliko časa, dokler ne najdejo takega dohtarčka, da jih že zaradi ljubega miru pripozna za bolnika in jih »vrže« v bolniški stalež. Kljub temu, da je veliko onih, ki sta jim besedi bolniški stalež neznani, ker jih je mati narava obdarila pač s tako močnim virusom zdravja, da si lahko vsako bolezen pozdravijo brez zdravniške pomoči s kamelicami, z janežem, gorskim mahom, imamo pa nekatere državljane, ki se vedno nahajajo v »kronično bolniškem staležu«. Oni se spoznajo prav dobro na zapleteno mrežo zdravniških pregledov, komisij in zvez ter potujejo v bolnico in iz bolnice, iz okrevališča v okrevališče, kot kronični okrevanci, ki ne bodo nikoli okrevali. Za to kronično bolezen je treba imeti precej volje in veselja, treba se je prebijati skozi številne ordinacije, slačenja, oblačenja, prisluškovanja, puščanja in prelivanja krvi, urina, pred-no se pride h končnemu cilju, to je — do okrevališča. V bolniškem staležu najdemo večkrat tudi take bolnike, ki jim je revmatizena roke od dela obrnil navzven, tako jim je nemogoče, da bi mogli prijeti za kakršnokoli delo, če pa že morajo prijeti zanj, potem morajo najprvo k zdravniku, da jim potegne roke iz žepa. Bolniški stalež se polni največkrat v začetku tedna, to je v ponedeljkih, ko imajo besedo plavmoharji s svojim mačkom in pa tisti, ki obolijo, kadar jih je volja in ki zdravila, katera jim predpiše zdravnik, ne jemljejo, pač pa s pridom uporabljajo socialno podporo. Na te vrste bolezni posebno vplivajo letni časi, in to: žetev, sečnja, kuhanje »šnop-ca«, zidanje hiš, pripravljanje drv itd. Sicer se pa danes redkokdo, kdor zares ni bolan, spušča v bolniški stalež, in to zato, ker si nobeden, ne želi samo 80 odstotne plače in pa stroškov* dajatev za recepte v apoteki. Zato smatramo bolezen lahko za luksus, katerega si lahko privoščijo samo še premožni državljani. Tudi jaz sem se že nekajkrat nahajal v bolniškem staležu, ker sem imel izredno srečo, sem se lahko zdravil doma. Dobil sem specialne kapljice, ki so bile zelo dobre. Če sem jih popil 3 žličke, je kašelj takoj izginil. Ko sem si namazal hrbet, je išijas takoj ponehal. In ko sem s preostalo količine) zdravil očistil žlico, vilice in nož, pa so se svetili kot sonce. Pa naj še kdo reče, da tud' areni je niso za vse Grega Skrivnost belega bivola (Nadaljevanje s 1. str.) Nekatera plemena celo verujejo, da prihaja beli bivol iz daljnega severa — tradicionalnega mesta, od koder izhajajo vsi njegovi čisto normalni bratje — iz globokega podzemlja. OBREDNA SVEČANOST Indijansko pleme Chevenni zelo redko uporablja kožo belega bivola. Služi jim le kot religiozni žrtvenik Soncu ali Hiammawihid — Veliki sili. Nekoč je bil nekdo priča temu obredu. V taborišče plemena Chevenna je prišel ravno v trenutku, ko se mu je z druge strani bližal mož na konju. Nosil je kožo belega bivola. Ubil ga je šam. Jahal je prav v sredo taborišča, zlezel s konja in ga dostojanstveno prijel za uzdo ter čakal. S seboj ni prinašal mesa ubite živali, ker se to ne sme pojesti. Mora ga pustiti na mestu, kjer je bivol izdihnil, ker bi sicer nobena žival več ne prišla tja. Ko so Indijanci videli, kaj je lovec prinesel, so pričeli pogledovati okrog sebe in iskati nekoga, ki bi bil vreden sneti kožo s konjskega hrbta, in sicer čisto po predpisanem obredu. To bi lahko napravil samo mož, ki je v bitki porinil sovražnika z njegovega konja. Kmalu so ga našli. To je bil Indijanec Leva roka. Stal je po leg konja in pripovedoval ljudem o svojem juna škem dejanju, s katerim si je zaslužil obredno slovesnost. Bil je tipični indijanski govornik. Pripovedoval je o bojevniku iz plemena Ute, ki je jezdil proti njemu. On pa se je skril za drevo, dokler ni bil sovražnik že čisto blizu. Šele takrat je planil nanj, ga potegnil s konja in ga ubil z nožem. Ko je končal svojo zgodbo, se je s palico dotaknil kože, jo sne! s konja ter jo položil poleg sebe na zemljo, kjer je ostala ves dan. Konec prihodnjič TONČI JALEN Televizija SOBOTA — 19. decembra RTV Zagreb — 17.40 Tisti, ki jih ne vidimo — lutkovna igra — 18.05 Glasbeni odmevi - RTV Ljubljana -18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Zagreb — 18.45 Vrnitev —TV igra - RTV Ljubljana — 19.30 Vsako soboto — 19.45 Cik-cak — RTV Beograd -20.00 T V dnevnik -- 20.30 Glasbeni trenutek — RTV Ljubljana — 20.40 Sprehod skozi čas — RTV Beograd — 21.10 Veseli garnizon — RTV Ljubljana — 22.10 Dick Po-wl vam predstavlja 23.00 37V obzornik NEDELJA — 20. decembra RTV Ljubljana — 9.30 Gozdni čuvaji — serijski film - RTV Zagreb — 10.00 Kmetijska oddaja — 13.15 Prenos športnega dogodka — RTV Ljubljana — 16.00 70.000 naročnik — nagradno žrebanje z zabavnim programom — 17.45 Neapelj proti vsem — 19.00 87. policijska postaja — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.45 Da ali ne — quiz — Poročila PONEDELJEK — 21. dec. RTV Ljubljana — 11.40 TV v šoli — 15.20 Ponovitev — 16.40 Ruščina na TV — 17.10 Angleščina na TV — RTV Beograd — 17.40 Francozi pri vas doma - 18.10 Risanke — RTV Ljubljana 18.25 Napo- ved in TV obzornik — 13.45 Kuharski nasveti — RTV Beograd — 19.15 Tedenski športni pregled — RTV Ljubljana — 19.45 Nagrade TV naročnikom — RTV Beograd - 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 2030 Moments musicus — .RTV Zagreb — 20.40 Gospod Fulir — TV drama — RTV Ljubljana 21.40 Balet Marthe Graham — 22.10 Naš teleobjektiv — 22.25 TV obzornik TOREK — 22. decembra Ni sporeda! SREDA — 23. decembra RTV Zagreb — 17.10 Učimo se angleščine — RTV Ljubljana — 17.40 Filmi za otroke - RTV Beograd - 13.00 Slike sveta — RTV Ljubljana — 18.25 Napoved in TV obzornik — 18.45 S kamero po Aziji — RTV Zagreb 19.10 Glasbene marginalije — RTV Ljubljana —19.45 Cik-cak — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana — 20.30 Lirika — 20.40 Deset zadetkov — 21.40 Kulturna tribuna — 22.10 TV obzornik ČETRTEK — 24. decembra RTV Zagreb — 10,00 TV v šoli — RTV Beograd — 11.00 Francozi pri vas doma — RTV Ljubljana — 15.40 Ruščina na TV - 17.10 Angleščina na TV — RTV Zagreb — 17.40 Men-dov spored — RTV Ljubljana — 18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Zagreb — 18.45 Reoortaia — RTV Beoarad — 19.15 Melodija za eno kamero — 19.45 Kale idofskop — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Narodna glasba — RTV Zagreb — 20.40 Odprto v četrtek —RTV Ljubljana — 21.30 TV obzornik PETEK - 25. decembia RTV Zagreb 17.10 Učimo se angleščine — 17. 40 TV v šoli — 18.10 Skrinjica^ ki pripoveduje — RTV Ljubljana — 18.25 Napoved in TV obzornik — 18.45 TV tribuna — 19.15 Gorenjske razglednice — 19.45 TV* akcija — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana — 20.30 Lja vam predstavlja — 21.00 Kako vzgajati — 22.50 TV ob-