URADNE OBJAVE Leto XV Murska Sobota, dne 10. februarja 1981 Štev. 7 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 74. Samoupravni sporazum o temeljih plana območne vodne 76. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih skupnosti Mura, Murska Sobota za obdobje 1981—1985 plana Stanovanjske skupnosti občine Lendava za obdobje 1981 —1985 sklenjen. 75. Ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o 77. Sklep p ugotovitvi, da je Samoupravni sporazum o temeljih temeljih plana Območne vodne skupnosti Mura Murska plana "komunalne skupnosti občine Lendava za obdobje Sobota za obdobje 1981—1985. 1981—1985 sklenjen. SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 TEMELJIH PLANA OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI MURA, MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1981-1985 STRAN 11 VESTNIK, 10. FEBRUARJA 1981 74 Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in delavci, ki (Opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu; uporabniki) in delavci Vodnogospodarskega podjetja Maribor (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), vsi organizirani v Območni vodni skupnosti Mura (v nadaljnjem besedilu: OVS), na osnovi 7., 9. in 22. člena Zakona o vodah in na osnovi 113. čl. Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter v skladu z določili samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov OVS in ZVSS na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva Slovenije za obdobje 1981-1985 sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI MURA, MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1981—1985 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci in podpisniki tega sporazuma), na osnovi analiz razvojnih možnosti vodnega gospodarstva Slovenije ugotavljajo: — da razvoj vodnega gospodarstva zaostaja za potrebami gospodarstva glede varstva pred vodo in zagotovitve potrebnih količin vode ustrezne kakovosti, — da premajhna razvitost vodnega gospodarstva ne sme ovirati razvoja ostalega gospodarstva, — da je v skladu z navedenim potrebno vodnemu gospodarstvu zagotoviti-minimalne materialne pogoje za dosego ciljev,ki so predmet tega sporazuma. 2. člen Udeleženci s tem sporazumom opredeljujejo skupne interese. ki so v obdobju 1981—1985 temeljnega pomena za nadaljnji vodnogospodarski razvoj vodnega območja Mure in urejajo: — - politiko razvoja vodnega gospodarstva na področju OVS Mura. — cilje in naloge, ki so v skupnem interesu za razvoj vodnega gospodarstva v prihodnjem planskem obdobju, — obseg programa storitev in dejavnosti, strukturo in vrednost objektov, ki naj bi jih realizirali ter obveznosti, — osnovne opredelitve glede pogojev gospodarjenja. — osnove vrednotenja dela in rezultatov dela (kriterije in merila, po katerih se bo ugotavljala cena za program storitev in vodnogospodarsko dejavnost). — pravice, obveznosti in medsebojno odgovornost udeležencev v zadovoljevanju skupnih vodnogospodarskih potreb. .Nadalje podpisniki ugotavljajo usklajenost elementov za temelje plana z ostalimi območnimi vodnimi skupnostmi in Zvezo vodnih skupnosti Slovenije. Izhajajoč iz Smernic za pripravo družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985, osnutka Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985, Samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov območnih vodnih skupnosti in Zveze vodnih skupnosti Slovenije na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985. ocen in analiz razvojnih možnosti širše družbene skupnosti, analiz možnosti razvoja občin območja Mure in Analize razvojnih možnosti za razvoj vodnega gospodarstva s ponudbo elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana vodnega gospodarstva na območjuOVS Murazaobdobje 1981—1985;podpisniki ugotavljajo potrebo po nadaljnjem vodnogospodarskem razvoju na vodnem območju Mure v skladu S planskimi usmeritvami v okviru ožje in širše družbene skupnosti. 3. člen Osnovni pogoji za uspešnejši in skladnejši razvoj vodnogospodarske dejavnosti je razširitev raziskovalnega dela, zagotovitev kvalitetnih strokovnih kadrov in izkoriščanje vseh ostalih kvalitetnih dejavnikov razvoja (višje stopnje mehani-ziranja. boljša organiziranost na vseh nivojih in drugo). 4. člen V obdobju 1981 — 1985 bodo podpisniki, v smislu čim-boljšega gospodarjenja z vodo na višji vodnogospodarski raz- — podrobni opis posameznih del, — predkalkulacije materialov in storitev, — kalkulacije s predračunom, — terminski plan izvajanja storitev ter — predvideni nadzor nad izvajanjem storitev. Pri investicijah, za katere je potrebno izvesti licitacijo oziroma zbrati ponudbe, mora ponudnik, na osnovi odobrene tehnične dokumentacije s podrobnim opisom del, dati ponudbeni predračun, terminski plan in izpolnjevati ostale zahtevane z pogoje. VI. KRITERIJI IN MERILA ZA OBLIKOVANJE STORI- TEV M. člen 1. Oblikovanje cen storitev Udeleženci sporazuma se dogovorijo, da bodo pri oblikovanju cen za opravljanje načrtovanih storitev, programa storitev in programa dejavnosti ter izgradnjo objektov in naprav, upoštevali način oblikovanja cen tako, da-se zagotovi pokritje: — materialnih stroškov. — amortizacije, . — sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb ter drugih obveznosti in izdatkov, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka, — sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v skladu z zakonskimi določili, oziroma določili samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu. — sredstev rezerv, — sredstev za modernizacijo in razširitev materialne osnove. 52. člen 2. Kalkulativni elementi a) kalkulativne osnove za OD. b) strukturni pribitek za kalkulativne osnove za OD c) kalkulativne osnove strojnih opravil d) kalkulativne osnove prevoznih storitev. e) izdelava programsko tehnične dokumentacije s ponudbenim predračunom za izvedbo del. Udeleženci se dogovorijo, da bodo kalkulativne osnove veljale skozi celo leto s tem, da se sprejmejo za vsako leto ■ posebej. (Struktura cene po elementih iz člena 51. in 52. tega sporazuma bo naknadno izdelana s strani izvajalcev). 53. člen 3. Letna valorizacija cen Letna valorizacija cen se bo opravila ria naslednji način: — sredstva za materialne stroške in amortizacijo ter za obveznosti iz dohodka skladno z gibanjem cen na drobno, — sredstva za OD in skupno porabo ter za rezerve skladno z gibanjem OD v gradbeništvu — ostale nizke gradnje. — ostala sredstva bodo dogovorjena vsako leto posebej. V II. NAČIN SPREMLJANJA IN IZVAJANJA SPORAZU- M A 54. člen Udeleženci se dogovorijo, da bo za spremljanje in izvajanje tega sporazuma odgovoren izvršni odbor OVS Mure. Izvršni odbor OVS je tudi zadolžen, da zagotovi'posredovanje podatkov o izvajanju planskih dokumentov strokovni ' službi ZVSS. da lahko le-ta pripravi za republiške organe skupno poročilo o izvajanju družbenega plana SR Slovenije na področju vodnega gospodarstva. Obvezujoča roka za posredo-' vanje rezultatov spremljave sta: , : — 31. marec — za pripravo poročila o izvajanju nalog v preteklem letu in — 31. julij — za pripravo poročila o izvajanju nalog v prvi polovici tekočega leta. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 55. člen Morebitne spremembe oz. dopolnitve tega sporazuma bodo udeleženci izvršili po enakem postopku in na način, kot to velja za sprejemanje tega sporazuma. » 56. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev sporazuma in ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki. Šteje se. daje sporazum podpisan s strani posameznega udeleženca, ko ta poda pismeno pristopno izjavo. 57. člen V primeru, da ta sporazum ni sklenjen, določi stopnje prispevka za zagotovitev sredstev za izvedbo tega programa družbeno politična skupnost (oz. skupščina SRS). Če pa je sklenjen, pa le-ta sprejme stopnje prispevka samd za tiste udeležence, ki tega sporazuma niso podpisali. 58. člen Ta sporazum velja za čas od 1. 1. 1981 do vključno 31. 12. 1985. Original tega sporazuma hrani OVS Mura Murska Sobo-ta' 59. člen Pravice in Obveznosti« tega sporazuma začnejo veljati od dneva podpisa tega sporazuma. V Murski Soboti, novembra 1980. STRAN 11 VESTNIK, 10. FEBRUARJA 1981 vojni stopnji, skrbeli za usmeritev predvsem v vzdrževanju vodnega režima, varstvo pred vodo (melioracije, regulacije in akumulacije), oskrbe z vodo ter čiščenje odpadnih voda. Za usklajeno izvajanje nalog, ki se nalagajo vodnemu gospodarstvu bo nadaljni vodnogospodarski razvoj usmerjen v naslednje: — vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naravnih korit potokov in rek za ohranitev obstoječega vodnega režima; — z regulacijami in gradnjo zadrževalnikov zmanjšati pogostost poplav; — uskladiti program d'ela in način financiranja za nadaljevanje hidromelioracij; — z urejanjem vodotokov in čiščenjem odpadnih voda zavarovati rezervate pitne vode ter proučiti možnosti za.nova zajetja industrijske in pitne vode; — racionalizirati porabo čiste vode iz omrežja ter tehnološke vode v industriji; — proučiti možnosti za enotno uporavljanje in načrtovanje vodovodnih sistemov; — realizirati enotne tehnološke in sanitarne postopke za zaščito in pripravo kvalitetne vode; V te namene bo namenjenih 294,8 milijonov din zbranih sredstev vodnega prispevka in odškodnin za vodo in vodnogospodarske storitve na območju OVS Mura in 347,5 milijonov din od združenih sredstev Ostalih vodnih skupnosti v Sloveniji namenjenih Za skladnejši vodnogospodarski razvoj v SR Sloveniji, skupno torej 642,3 milijonov din (cene 1980). 5. člen Uporabniki in izvajalci združeni v OVS Mura — podpisniki tega sporazuma določajo, da bo realizacija vodnogospodarskega razvoja po dogovorjenih temeljih slonela na določbah zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela in na osnovi sporazuma o svobodni menjavi dela, se dogovorijo, da je predmet svobodne menjave dela v vodnem gospodarstvu predvsem izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti in storitev, ki zajema: — redno tekoče vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in tekoče vzdrževanje naravnih strug vodotokov; — izvajanje obrambe pred poplavami (priprava obrambnih načrtov in materialnih sredstev za obrambo), — opravljanje rečno nadzorne službe (z rednimi poročili, stalnimi ukrepi in pripravo predlogov za vzdrževanje, povezavo z ribiči in spremljanje eventuelnih nepričakovanih onesnaženj), — pregled tehnične dokumentacije, nadzor nad izvajanjem del tekočega vzdrževanja idr. I I. VLAGANJE V NADALJNI VODNOGOSPODARSKI RAZVOJ 6. člen 1 .0 Redno vzdrževanje Vzdrževanje površinskih odvodnih sistemov je nenehna skrb za ohranitev stanja medsebojne povezanosti količinskih in kakovostnih dogajanj na vodah in to od njenih pojavnih oblik oplemenitenja z medsebojnimi vplivi okolja in vloženega dela. V pogledu specifičnih ekonomskih kriterijev podpisniki ugotavljajo, daje namen vzdrževati urejanje površinske vodne sisteme, kjer je vloženo delo in to bodisi živo ali opredmeteno, ter tudi naravne vodotoke, kjer so določena dela opravile naravne 'sile. * Področja rednega vzdrževanja vodnogospodarskih objek-pxpj JP v sPl(-«n> rab> ter vzdrževanje naravnih korit so: L redno vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi. 2. redno vzdrževanje naravnih vodotokov. 3. javna služba. 7. člen Vzdrževalna dela. sO vsa dela, ki imajo namen ohranjanja stanja vodnega režima, vodnogospodarskih objektov in naprav ter naravnih korit. Tu so dela za njihove izboljšave, če se pri tem bistveno ne spremenijo hidravlični elementi (trasa, profil in padec), oziroma obstoječi vodni režim. Vzdrževalna dela so zlasti: — čiščenje obrežja in struge vodotokov (odstranjevanje drevja in korenin, sipin, rastlinja, lokalnih ovir v vodotoku in podobno). — vsi vegetacijski ukrepi (sejanje, popleti, druge vegetativne ureditve bregov, nasipov in slično), — popravila v naravnih in umetnih strugah ter vodnih naprav (zajed, dopolnitve kamnometov. popravila obrežnih zavarovanj, pragov, jezbic nasipov, konsolidacijskih objektov na erozijskih območjih in slično), — zavarovanje, ureditvena in usmerievalnadela v naravnih koritih vodotokov, da se preprečijo večje poškodbe pri visokih vodah. — 'pripravaprogramske in ustrezne dokumentacije za izvedbo teh del. 8. člen 1.1 Redno vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi. Za obrambo pred poplavami, urejanje prostora in za potrebe melioracije zemljišč je bilo do konca leta 1978 zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi v vrednosti 1.039,0 milijonov din. Podatki so povzeti in razvidni v elaboratu inventurnega popisa osnovnih sredstev. Vrednost zgrajenih objektov ali objektov v gradnji v letu 1979 in 1978, kateri pa v inventurnem popisu še niso zajeti (HMS Ledava, HMS Ščavnica. Mura in AK Domajinci in Radmožanci). znaša .105.5 milijonov din. Predvidena vrednost investicijskih naložb na istih objektih za nadaljevanje oziroma dokončanje gradnje v letu 1980 bo znašala še 20,0 milijonov din. Tako bo znašala vrednost vodnogospodarskih objaktov ob vstopu v naslednje srednjeročno obdobje po občinah sledeče: v mio din Zap. št. Občina Vrednost OS po inv. elab. Neupoštevane naložbe v OS Skupaj I. Gornja Radgona 191,0 191.0 2. Maribor 65.1 — 65,1 3. Lendava 310.3 55,3 365,6 4. Ljutomer 205.2 15,0 220,2 5. M. Sobota 267.4 55,2 322,6 Skupaj: OVS Mura 1,039.0 125,5 1.164,^ 9. člen Sredstva za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ugotavljajo podpisniki na osnovi »amortizacijske stopnje« od vrednosti osnovnih sredstev vodnogospodarskih objektov in naprav po stopnji 1,7 %. Izračun sredstev za naslednje petletno obdobje znaša 1.164.5 mio din x 1,7 % x 5 let = 99.0 mio din x 1.226 = 121.4 mio din Tako oblikovana sredstva po enotnih dogovorjenih kriterijih. ločimo v tekoče in investicijsko vzdrževanje. Za tekoče vzdrževanje vodnogospodarskih objektov se nameni 1.3 %, za investicijsko vzdrževanje pa 0,4 % od vrednosti osnovnih sredstev. Izračun sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav za naslednje srednjeročno obdobje znaša 1.164.5 mio din x 1.3 % x 5 let = 75,7 mio din x 1.226 = ' » 92,8 mio din 1.164,5 mio din x 0.4 % x 5 let = 23,3 mio din x 1.226 = 28,6 mio din Skupaj: 121,4 mio din 10. člen Izračun sredstev za tekoče vzdrževanje objektov in naprav se razporedijo po občinah v odvisnosti od vrednosti OS, kot sledi: v mio din Zap. šl L Občina Vrednost OS % višina sredstev letno 5-letno L G. Radgona 191,0 1,3 3.04 15,2 2. Maribor 65,1 1,3 1,02 5.1 3. Lendava 365,6 1,3 5.84 29,2 4. Ljutomer 220,2 1.3 3,50 17.5 5. Murska Sobota 322,6 1.3 5.16 25,8 Skupaj OVS Mura: 1.164.5 1.3 18,56 92.8 STRAN 12 VESTNIK, 10. FEBRUARJA 1981 44. člen Vrednost vseh nalog t.j. osnovne obveznosti in ostala vlaganja skupaj, za katere se udeleženci sporazuma dogovorijo, da jih je potrebno izvršiti na vodnem območju OVS Mure v prihodnjem srednjeročnem obdobju 1981—1985 znaša 642.3 mio din. in sicer: — redna vodnogospodarska dejavnost 292.6 mio din — investicije v urejanje vodnega -režima 285.8 mio din — soudeležba pri-investicijah.za varstvo voda 63,9 mio din Skupaj: 642.3 mio din Skupni pregled vseh vlaganj po namenih in po občinah ter virih financiranja v obdobju 1981 —1985 je razviden iz rekapitulacije — tabela III.. ki je sestavni del tega sporazuma. III. Zagotovitev sredstev za nadaljnji vodnogospodarski razvoj 45. člen Podpisniki sporazuma bodo uresničevali takšno politiko vodnih prispevkov in odškodnin za vodo ter vodnogospodarskih storitev, da. bo zagotovljeno financiranje nadaljnjega vodnogospodarskega razvoja. V ta namen bodo za predvidena vlaganja v nadaljnji vodnogospodarski razvoj na vodnem območju Mure namenili v povprečju 0.56 % od svojega predvidenega družbenega produkta (DP 1981 —1985 po cenah 1980 znaša 5 1.772 mio din) v višini 294.8 mio din. Sredstva, potrebna za uresničitev planiranih nalog v višini 294.8 mio din bodo uporabniki zagotovili z vodnim prispevkom od naslednjih osnov: — odstotek od dosežene davčne osnove dohodka. — od količine proizvedene električne energije. — od količine uporabljene in izkoriščene vode. — od stopnje onesnaževanja vode, — od količine porabljene pitne vode. — odstotek od doseženega dohodka z obrtno dejavnostjo. — odstotek od katasterskega dohodka, — od količine odvzetega gramoza in mivke. Predvidena sredstva od navedenih osnov in prelivanja za financiranje predvidenih nalog bodo po letih znašala: STRAN 12 VESTNIK, 10. FEBRUARJA 1981 Zap. št. Način formiranja sredstev 1981 1982 1983 1984 1985Skupaj A) DRUŽBENI PRODUKT 9659 9899 10288 10735 11191 51.772 B) % deležbe VP iz DP 0.440 0.495 0.556 0.626 0.705 0,556 C) din 42.5 49.0 57.2 67.2 78.9 294,8 1. Sploš. vodni prispevek 8.6 10.2 12.9 16.4 20.6 68,7 2_’ V P po odločbi 29.9 34.3 39.1 44.8 51.5 199,6 — za elekt. energijo 0.1 0,2 0.2 0.2 0.3 1.0 — za uporablj. vode 9.2 10.5 12.1 13.9 15,9 61.6 — za onesn. vode 20.6 23.6 26.8 30,7 35.3 137,0 3. V P od pitne vode 0.6 0.6 0..7 1.0 0.9 3,8 4. V P od gramoza 0.1 0.2 0.2 0.2 0.3 1.0 5. V P od obrti 0.3 0.5 0.5 0.5 0,7 2.5 6. V P od katastra 3.0 3.2 3.8 4.3 4.9 19.2 Skupaj vodni > prispevek 42.5 49.0 57.2 67.2 78.9 294,8 Prelito iz dr.'območij 50,2 57.7 67.4 79,2 93.0 347,5 RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA 92.7 106.7 124.6 146.4 171,9 642,3 46. člen Na osnovi 4. člena Zakona o vodah ter 6., 17. in 18. člena Samoupravnega'sporazuma o usklajevanju planov OVS in ZVSS na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva Slovenije za obdobje 1981—1985 bodo na vodno območje OVS Mura prelivana sredstva iz drugih območij, ki so namenjena za’skladnejši razvoj in predstavljajo 117,9 % na lastna zbrana sredstva na območju Mure in 30,71 % od združenih sredstev razvitejših območij v zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Prelivana sredstva v višini 347,5 mio din se bodo v celoti namenila po že prikazanih namenih. • lokacijah, občinah in dinamiki, kot je prikazano v poglavjih: 1 .0 Delno kritje redne vodnogosp. dejavnosti 17,9 mio din 5.0 Investicije v urejanje vodnega režima v višini 285.8 mio din 6 .0 Soudeležba pri investicijah za varstvo voda43,8 mio din Skupaj: 347,5 mio din 47. člen Tarife vodnega prispevka: V planskem obdobju 1981 — 1985 se podpisniki dogovorijo. da ostane sedanji način izračunavanja tarif nespremenjen. Izhodiščne vrednosti tarif vodnih prispevkov po osnovah iz 45. člena so naslednje: 1. . Sploš. vod. prispev. % od davčne osnove iz dohodka 1.00 2. V P od proizv. ele. energije din/kwh 0.0053 ’ 3. VP od uporab, vode din/m3 1.40 4. VP od onesn. vode din/E 49:30 5. VP od pitne vode din/m3 0.60 6. VP od naplavin din/m3 21.00 7. VP od obrt. dej. % od davčne osnove 8. VP od kat. dohod. 1.00 SO G. Radgona — ravninsko območje 1.35 % SO — gričevnato območje 1,00 % Maribor — celotno območje 0.90 % SO Lendava — celotno območje 1.50 % SO Ljutomer — ravninsko'območje 1.40 %. SO — gričevnato območje 0.90 % M. Sobota — ravninsko območje 1.45 % — gričevnato območje 1,00 % Začetne tarife vodnih prispevkov v letu 1981 so v realnem smislu enako kot so sprejete za 1980. Tarife se korigirajo letno za stopnjo rasti družbenega produkta, kot je razvidno v 45 členu tega sporazuma. Ugotavljanje nominalnih vrednosti tarif se določa vsako leto s skupno dogovorjenim korekcijskim faktorjem inflacijske stopnje, ki ga sprejme skupščina OVS Mura. 48. člen Območja posameznih občin bodo, na osnovi dogovorjenih tarif v prejšnjem členu, oblikovala sledečo udeležbo sredstev: Zap. Ct Občina Pričakovani % v obdobju 1981-1985 Pričakovana sredstva 1. G. Radgona 26.6 78.5 7 Maribor 14.1 41.7 3. Lendava 21.6 63.7, 4. Ljutomer 10,4 30,6 5. Murska Sobota 27.3 80.3 Skupaj: 100 294,8 IV. STANDARDI IN NORMATIVI 49. člen Udeleženci sporazuma se dogovorijo, da se bodo pri izvajanju vseg vrst vodnogospodarskih storitev in' programa vodnogospodarske dejavnosti obvezno uporabljale splošno veljavne gradbene norme, tehnični normativi prirejeni za novejša mehanizacijo ter realne izkustvene norme, ki so se doslej uporabljale na vodnem območju OVS Mure. V. POGOJI ZA PRIDOBIVANJE DEL 50. člen Za dela, ki bodo neposredno oddana VGP Maribor je leto dolžno predložiti: — revidirano in odobreno tehnično dokurhentacijo za vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi, naravnih vodotokov, oziroma program storitev,. 11. člen Sredstva za investicijsko vzdrževanje objektov in naprav se namenijo za adaptacije, urejanja ali rekonstrukcije vodnogospodarskih objektov, ki funkcionalno boljše nadomeščajo iztrošene ali odpravljene objekte in so v skladu s konceptnimi rešitvami povodja, v skupni višini 28.6 mio din. Višina sredstev v mio din po občinah Zap št. Objekt G. Radgona Lendava Ljutomer M. Sobota Skupaj 1. 1 Obnova korita Mure pri Melincih in v odseku Petišovci — Benica — 7.3 7.3 14.6 2.2 Rekonstrukcije korita Kozarice od Ščavnice do Cvena • — 7.3 - 7.3 3. 3 Urejanje Boračevškega potoka 6.7 — — — 6.7 Skupaj: 6.7 7.3 7.3 7.3 28.6 12. člen Časovna razporeditev sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje in izvajanje del bo sledeče: v mio din Zap. Št. Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. G. Radgona 4.0 4.2 4.5 4.5 4.7 21,9 2. Maribor Lendava 1.0 1.1 1.0 1.0 1.0 5,1 3. 6.3 6.9 7.2 8.1 8,0 36,5 4. Ljutomer 4.9 4.9 5.0 5.0 5.0 24,8 5. Murska Sobota 5.9 6.2 6,8 7.1 7.1 33,1 Skupaj OVS Mura: 22,1 23,3 24.5 25,7 25.8 121,4 13. člen 1.2. Redno vzdrževanje naravnih vodotokov Na območju OVS Mura imamo 858 km vodotokov, ki so v upravljanju OVS. Od teh je bilo ob vstopu v to srednjeročno obdobje 149 km urejenih in 124 km delno urejenih vodotokov. Če upoštevamo, da smo oz... da bomo do konca leta 1980 uredili še nadaljnjih 32 km potem računamo, za naslednje srednjeročno obdobje še s 553 km naravnih strug. Dolžino odsekov naravnih strug, posameznih pomembnejših vodotokov upoštevamo naslednje: STRAN 13 VESTNIK, 10. FEBRUARJA 1981 Mura 85.5 km Kobiljski potok 15,6 km Ščavnica 48.0 km V. in M. Krka 23,0 km K ličnica 13.5 km Mejni potok 9,6 km Ledava 38.0 km Sotinski potok 1.5 km Vse skupaj: 237.7 km zaokroženo: 238 km Skupaj dožina odsekov naravnih strug pomembnejših vodotokov znaša 238 km. dolžina ostalih vodotokov pa še 315 km. 14. člen Višina vlaganj sredstev za vzdrževanje naravnih vodotokov znaša 45.000/din /km/ leto za zahtevnejše vodotoke in 20.000 din /km/ leto za ostale vodotoke. Izračun potrebnih sredstev za vzdrževanje v naslednjem srednjeročnem obdobju znaša: — 238 km x 45.000 din /km/ leto x 5 let = 53,5 mio din x 1.226 = 65,6 mio din — 315 km x 20.000 din (km) leto x 5 let = 31,5 mio din x 1.226 = 38,6 mio din Skupaj: 104,2 mio din Izračun nam prikazuje način in višino formiranja sredstev za vzdrževanje naravnih korit vodotokov za tekoče in investicijsko vzdrževanje. Podroben izračun formiranih sredstev po namenih za naslednje srednjeročno obdobje je sledeč: Tekoče vzdrževanje: 238 km x 33.000 din/km/leto din x 1.226 = 48.2 mio din x 5 let = 39.3 mio 315 km x 15.000 din /km/ leto din x 1.226 = 28.9 mio din x 5 let = 23,6 mio Skupaj: 77.1 mio din Investicijsko vzdrževanje: 238 km x 12.000 din /km/ leto din x 1.226 = 17.5 mio din x 5 let = 14.3 mio 315 km x 5.000 din /km/ leto x din x 1.226 = 9.6 mio din . 5 let = 7.8 mio Skupaj: 27.1 mio din VSE SKUPAJ: 104.2 mio din 15. člen Sredstva za tekoče vzdrževanje naravnih vodotokov se razporedijo po občinah po prej opisanih kriterijih, kot sledi v naslednji tabeli: Zap. št. Občina Zahtevni vodotoki v km Ostali vodotok v km Sredstva v mio din letno 5-letno L G. Radgona 21 70 2.1 10.7 2 Maribor 9 9 0.5 2.6 3. Lendava 41 60 2.8 13,8 4. Ljutomer - 68 46 3,6 18.0 5 ■ M. Sobota 99 130 6.4 32,0 Skupaj OVS M ura: 238 315 15.4 77,1 Ta sredstva so namenjena tudi do 30 % soudeležbe za lokalne uravnave v okviru vzdrževalnih del na vodotokih, ki niso v upravljanju OVS Mura, pač pa so predvideni v srednjeročnih planih krajevnih ali drugih skupnostih. 16. člen Sredstva za investicijsko vzdrževanje naravnih vodotokov v izračunani višini 27.1 mio din se namenijo za urejanje naravnih strug v smislu izboljšanja vodnega režima, in sicer: Zap. . , v odotok Višina sredstev v mio din po občinah G. Radgorc a Lendava Ljutomer M. Sobota Skupaj L Kobiljski potok s pritoki v odsekih - - 7.3 meliorac. območij — 7.3 2. Pritoki Lipnice — — — 7.3 7.3 3. Kozarica-Virje — — 8.6 — 8,6 4, Plitvica 3.9 — - - 3.9 Skupaj: 3.9 7.3 8.6 7.3 27.1 17. člen Časovna razporeditev sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje naravnih vodotokov in izvajanje del bo sledeča: mio-din Zap. Štev. Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj L G. Radgona 2,7 2.8 2,9' 2,8 3.4 14,6 2. Maribor 0,5 0.5 0.5 0.5 0:6 2,6 3. Lendava 3,8 4.0 4.3 4.4 4.6 21.1 4. Ljutomer 4.8 5.0 5.3 5,8 5,7 26,6 Skupaj OVS Mura: 18.8 19,7 20,8 22,0 22,9 104,2 18. člen 1.3 Javna služba Vodnogospodarska opravila posebnega družbenega pomena so določena z zakonom o vodah, samoupravnim spora- tijskih površinah pa pred 20-Ietnimi povratnimi visokimi vodami. — poleg urejanja visokovodnega neskladja je pristopiti na branjenih površinah pred poplavami k osuševalnim delom s pomočjo drenažnega sistema. i S predvidenim vlaganjem bodo realizirani naslednji ukrepi: — regulacija 41 km vodotokov, za odvodnjo voda, — izgradnja zadrževalnikov na Ledavi in Ščavnici s prostornino cca 10,0 mio m3 — omogočanje osuševalnih del na površini 6930 ha Z izvedbo navedenih investicij bodo ustvarjeni naslednji efekti: — z regulacijami bo na 1 km odvodnika zaščitenih pred poplavami povprečno 60 ha zemljišč — z zadrževalnikoma bodo zmanjšani poplavni valpvi, pO višini za cca 40% in zagotovljena protipoplavna varnost mest Lendave in Ljutomera pred 100-letnimi povratnimi visokimi vodami. 36. člen Za obrambo pred poplavami in pridobivanje novih kmetijskih površin za melioracije bodo izvedene regulacije in urejanja vodotokov ter izgradnja zadrževalnikov v skupni vrednosti 285,8 mio din. Investicijska vlaganja za obrambo pred poplavami in ureditev vodnega režima z regulacijami vodotokov ter izgradnjo zadrževalnikov za pridobivanje novih kmetijskih površin v obdobju 1981—1985 po HS, občinah in predvideni dinamiki izgradnje so razvidna iz tabele II., kije sestavni del tega sporazuma. — čistilna naprava M.Sobota — razširitev 34.000 E — čistilna naprava Lendava 30.000 E — čistilna naprava Podgrad II. faza 6.000 E — čistilna naprava Sladki vrh 45.000 E — čistilna naprava Šentilj —: Ceršak 15.000 E 39. člen Za dosego zastavljenega cilja predvidevamo pri gradnji ustreznih čistilnih napfav naslednjo soudeležbo vodnega gospodarstva: Zap. Občina Soudeležba ’ Viri financiranja Štev. OVS Mura ZVSS L Murska Sobota 6,1 0.4 5.7 2. G. Radgona 5.0 — 5,0 3. . Maribor 12.3 — 12,3 4. Lendava 6.1 6.1 —• Skupaj 29,5 6,5 23,0 Ob predpostavki, da znašajo stroški izgradnje čistilnih naprav ,v povprečju cca 910 din/lE predvidevamo, da bo vrednost izgradnje predvidenih čistilnih naprav za odpravo 130.bOO E znašala 118 mio din, soudeležba vodnega gospodarstva pa bo po tem takem v višini cca 25 %. Za izgradnjo kanalizacijske mreže in kolektorjev ta prispevek ni namenjen. 40. člen Orientacijska časovna razporeditev sredstev za soudeležbo za varstvo kakovosti voda — čiščenje odpadnih voda in izvajanje del šo naslednja: v mio din Zap. štev. Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj L G. Radgona 2.5 1.4 1,1 5,0 2. Maribor 2.5 3,4 6,4 12,3 3. M. Sobota 2,5 3,6 6,1 4. Lendava 2,5 2,5 1,1 6,1 Skupaj OVS Mura 2.5 5,0 5,0 7,0 10,0 29,5 Udeleženci: OVS Mura. SIS za komunalne dejavnosti občine G. Radgona, Maribor, Murska Sobota, Lendava in Tovarna papirja Sladki vrh. 41. člen 6.2 Varstvo vodnih količin in oskrba z vodo V pogledu organizirane vodopreskrbe je območje Mure zelo nerazvito saj so še vedno tri občine, kjer je manj kot 50 % prebivalcev vezano na skupinske vodovode. V nadaljnjem planskem obdobju bo predvsem povdarek na razvijanju intenzivne izrabe vodnih virov, gradnji primarnega vodooskrbnega omrežja ter zaščiti razpoložljivih vodnih zalog. Poleg vlaganj v večnamenske vodnogospodarske objekte, s katerimi se dosega tudi izboljšanje razmer za vodooskrbo (bogatenje podtalnice, zadrževanje vode v povirjih in akumulacijah) bomo vlagali tudi v gradnjo objektov za vodooskrbo na manj razvitih, in obmejnih območjih. 42. člen Sredstva, ki jih namenja vodno gospodarstvo, kot soudeležbo pri zagotovitvi vodooskrbe, znašajo 34.4 mio din in se bodo vlagala na območjih: v mio din Zap. Občina št. vlaganja Viri financiranja OVS Mura ZVSS L Murska Sobota 9.8 2.6 7.2 2. Lendva 6.1 6.1 3. Ljutomer 12.3 6.1 6,2 4. Gornja Radgona 3.7 <2.4 1.3 5. Maribor 2.5 2.5 Skupaj: 34,4 13,6 20.8 43. člen Orientacijska časovna razporeditev sredstev za soudeležbo pri varstvu vodnih količin in oskrbe z vodo bo naslednja: v mio din Zap. štev. Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. G. Radgona 1,2 1.2 L3 3,7 2. Maribor 1.2 1.3 2,5 3. Lendava 2.5 3.6 6,1 4. Ljutomer 2.5 2.4 2.5 2.5 2.4 12.3 5. M. Sobota 2.4 2.4 2.4 1,3 1.3 9.8 Skupai OVS Mura 6.1 6.1 6.1 7,5 8,6 34,4 Udeleženci: OVS Mura. SIS za Komunalne dejavnosti občin G. Radgona, Lendava. Ljutomer, Maribor in Murska Sobota. STRAN 13 VESTNIK, 10. FEBRUARJA 1981 zumom o ustanovitvi območne vodne skupnosti Mura in v drugih aktih OVS Mura Vodnogospodarska opravila posebnega družbenega pomena in javnega značaja so: — vodnogospodarska oziroma javna služba, — rečno-nadzorna služba, — služba obrambe pred visokimi vodami, — intervencijska služba. 19. člen Za pokrivanje stroškov za vodnogospodarska opravila posebnega družbenega pomena ip javnega značaja, predvidevamo sredstva v višini 7,5 % od srfedstev za vzdrževanje. Izračun sredstev za opravljanje javne službe za naslednje petletno obdobje znaša: — vzdrževanje objektov in naprav 121,4 mio din — vzdrževanje .naravnih vodotokov 104,2 mio din Skupaj; 225,6 mio din 24. člen 3 .0 Delovanje OVS Mura 3.1 Študije in raziskave Sofinanciranje programa študijsko-raziskovalnih nalog pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije za potrebe OVS Mura znaša 3.9 x 1.226 = 4,8 mio din in sicer: v mio din Zap. št. Občina. 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj L G. Radgona 0.4 0.5 0,5 0.5 0.4 2,3 2. Maribor 0.1 0.1 0.1 0.2 0,2 0.7 3. Lendava 0.7 0,7 0.9 l.O l.l 4,4 4. Ljutomer 0,7 0.7 0.8 0,7 0.9 3.8 5. M. Sobota L2 1.2 l.l l.l l.l 5,7 Skupaj OVS Mura: 3.1 3,2 3,4 3,5 3.7 16.9 21. člen Skupna vlaganja za vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, za vzdrževanje naravnih korit in za javno službo po občinah v obdobju 1981-1985 znašajo naslednje: v mio din Zap. št. Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. G. Radgona 7.1 7.5 7,9 7,8 8,5 38.8 2 Maribor 1.6 1.7 1.6 1.7 1,8 8.4 3. Lendava 10.8 11.6 12.4 13.5 13.7 62.0 4. Ljutomer 10.4 10.6 11,1 11.5 11.6 55,2 5. M. Sobota 14.1 14,8 15.7 16.7 16,8 78.1 Skupaj OVS Mura: 44.0 46.2 48,7 51.2 52.4 242.5 22. člen 2 .0 Ostale obveznosti Anuitete najetih kreditov V sedanjem srednjeročnem obdobju so bili najeti krediti za izgradnjo zadrževalnika Radmožanci in nekatere regulacijske objekte ob melioraciji zemljišč. V prihodnjem srednjeročnem obdobju zapadejo v plačilo anuitete za najete kredite v znesku 25.1 mio din. 23. člen C nja: Zap. štev. šasovna razporeditev anuitet najetih kreditov bo nasled-v mio din 1983 1984 1985 Skupaj Občina 1981 1982 L Lendava 4.7 4.7 4.6 4.6 4.7 23.3 2. Ljutomer 0.3 0.3 0.4 0.4 0.4 1,8 Skupaj OVS Mura 5.0 5.0 5,0 5,0 5.1 25.1 v mio din Zap. št. Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. G. Radgona 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1 0,7 2 Maribor . — 0,1 — — 0,2 0,3 3. Lendava 0.3 0,3 0.2 0.2 0.2 1,2 4. Ljutomer 0,2 0.2 0,2 0.2 0,2 1.0 5. M. Sobota 0,4 0,2 0.3 0.4 0.3 1.6 Skupaj OVS Mura: 1.1 1.0 0,8 0,9 1.0 4.8 Stroški za funkcionalne izdatke OVS Mura bodo znašali skupaj s prispevkom za SLO 16,5 x 1,226 = 20,2 mio din. Sredstva se bodo koristila za sledeče namene: a) za delovanje delegatskega sistema — samoupravnih in drugih organov OVS Mura 5,2 mio din b) za pokrivanje stroškov delovanja strokovnih služb ki delujejo na sedežu OVS Mura 11,8 mio din c) za financiranje potreb SLO — (0,5 % od vseh sredstev) 3,2 mio din Sredstva za potrebe SLO se bodo koristila po posebnem programu odbora SLO pri OVS Mura. STRAN 14 VESTNIK, 10. FEBRUARJA 1981 27. člen Del vodnogospodarskih nalog javnega značaja in strokovnih opravil opravljajo v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ZVS Slovenije in OVS Mura, ter v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ZVS Slovenije, delavci skupne strokovne službe pri ZVSS, ki delajo na sedežu OVS Mura. Podrobnejša opredelitev teh nalog je razvidna iz plana delovne skupnosti strokovne službe ZVSS. OVS Mura neposredno (iz funkcionalnih izdatkov) financira delo delavcev, ki delajo na sedežu OVS Mura. Opravila delavcev, ki delajo ža potrebe OVS Mura na sedežu v Ljubljani (finančna, planska, vodni prispevek in ostala opravila) pa se financirajo iz združenih sredstev ZVS Slovenije. Globalna razporeditev sredstev funkcionalnih izdatkov po občinah in po letih je naslednja: Zap. štev. Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. G. Radgona 0.5 0.4 0,6 0,6 0.6 2.7 2. Maribor 0.2 0.2 0,3 0,2 0,2 1.1 3. Lendava . 1.1 i.r 1.0 1,0 1.1 5.3 4. Ljutomer 0.8 0,9 0.8 0,9 1.0 4.4 5. M. Sobota 1.2 1.2 1.3 1.5 1.5 6.7 Skupaj OVS Mura: 3.8 3.8 4.0 4.2 4,4 20,2 - 28. člen Skupna vlaganja za delovanje OVS Mura po občinah v obdobju 1981 —1985 so naslednja: Zap. štev. Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. G. Radgona 0.7 0.6 0.7 0.7 0.7 3,4 2. Maribor 0.2 0.3 0.3 0.2 0.4 1.4 3. Lendava 1.4 1,4 1,2 1,2 1.3 6,5 4. Ljutomer 1,0 1.1 1.0 1.1 1,2 5,4 5. Murska Sobota 1,6 1.4 1.6 1.9 1,8 8.3 Skupaj OVS Mura 4,9 4.8 4,8 5.1 5.4 25,0 4 .0 Skupna vlaganja za redno vodnogospodarsko dejavnost Skupna vlaganja za redno vodnogospodarsko dejavnost v obdobju 1981—1985 po namenih so naslednja: 1 .0 Redno vzdrževanje 242,5 mio din 1.1 Redno vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi 121,4 1.2 Redno vzdrževanje naravnih vodotokov 104.2 STRAN 14 VESTNIK, 10. FEBRUARJA 1981 v mio din Zap. štev. Občina 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. G. Radgona 7,8 8,1 8,6 8,5 9,2 42,2 2. Maribor 1.8 2.0 1,9 1,9 2,2 9,8 3. Lendava 16.9 17,7 18.3 19,4 19.8 91,8 4. Ljutomer 11,7 12.0 12.5 13,0 13.2 62.4 5. M. Sobota 15,7 16,2 17.3 18,6 18,6 86.4 Skupaj OVS Mura 53.9 56,0 58,5 61,3 62,9 292,6 31. člen 5.0 Investicije — ukrepi za izboljšanje vodnega režima Ugotovitve in predvideni ukrepi, ki so navedeni v tem poglavju, so v pogledu izhodišč obstoječega stanja in nadaljnjega programiranja v tesni povezavi s Programom razvoja vodnega gospodarstva na vodnem območju Drave—Mure za obdobje 1971 — 1985 in Projekta melioracij zemljišč v severovzhodni Sloveniji za obdobje 1978—1985. Investicije predstavljajo razširjeno reprodukcijo vodnega gospodarstva, ki pa je odvisna od ekonomske sposobnosti združenega dela v Sloveniji in usklajenega predvidenega razvoja Slovenije, sprejetega z družbenim planom SR Slovenije. Predvidena sredstva za petletno obdobje sb namenjena le urejanju vodotokov, osnovni odvodni mreži ob melioracijskih območjih, gradnji zadrževalnikov namenjenih obrambi pred poplavo in varstvo voda (mišljeni so vsi načini zagotavljanja in zaščite vode). Vedno večja poraba pitne in tehnološke vode narekuje posebno pozornost tako v količinskem, kot tudi v kakovostnem pogledu zalogam vode. Iz tega razloga je v vodnem gospodarstvu potrebno pri vsakem ukrepu upoštevati vpliv na vodne zaloge. 32. člen Udeleženci sporazuma se dogovorijo, da bo vrednost investicij na osnovi usklajenih elementov na vodnem območju OVS Mura v obdobju 1981—1985 znašala 233.0 x 1.226 = 285.8 mio din in sicer za naslednje namene: a) zadrževalniki na Ledavi v Radmožancih (dovršitev) in zgraditev zadrževalnika Bolehnečici na Ščavnici 105,5 mio din b) Osnovna odvodnja na HMS Krka—Ledava in Ščavnica—Plitvica 94,4 mio din e) Urejanje nižinskih vodotokov, in sicer: Kučnica, Ledava in Mura 85,9 mio din / 33. člen Na območju OVS Mura se predvideva izvedba hidroteh-ničnih melioracij na melioracijskih kompleksih,, za katere je že urejena, oziroma bo urejena osnovna odvodnja na površini 6.930 ha. Od tega v prioriteti A 4.500 ha in v prioriteti B 2.430 ha. ■ Podrobnejši prikaz ožjih melioracijskih območij po občinah in s prioriteto A in B ter predvideno dinamiko izgradnje je razviden iz priložene tabele L, ki je sestavni del tega sporazuma. 34. člen Podpisniki tega sporazuma si bodo v interesu za vsestransko vodnogospodarsko ureditev in izrabo reke Mure, v skladu z doslej sprejetimi dogovori, prizadevali za čimprejšnji začetek / izgradnje hidroelektrarn na reki Muri. Poleg zagotovitve s pomembno energetsko preskrbo širšega območja s kvalitetno in stalno energijo bo zagotovljena tudi povečana protipoplavna varnost in tako omogočena intenzivna kmetijska proizvodnja v širšem zalednem prostoru ob Muri in njenih pritokih. V okviru programa študijsko raziskovalne dejavnosti Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 se tudi zagotavljajo finančna sredstva za sofinanciranje izdelave predhodne tehnične dokumentacije za kompleksno ureditev Mure. 35. člen Podpisniki tega sporazuma določajo naslednje cilje in naloge na področju investicijskih vlaganj v nadalnje vodnogospodarsko urejanje: — s kombinirano zasnovo vodnogospodarskih rešitev na vodotokih odnosno hidrosistemih je s težnjo po čim večji izravnavi površinskih vodotokov, usmeriti možnost za obogate-nje vodnih zalog prostora, — na ta način je odpraviti povodnji, ki se še danes pojavljajo na vodnem območju Mure zaradi varstva urbanega in kmetijskega prostora. V prihodnjem 5-letnem obdobju bodo sukcesivno odpravljene poplave na površini 2.000 ha od še 'poplavljenih 7.500 ha. Pri tem je doseči visokovodno varnost na dosedaj poplavljenih naseljih vsaj pred 50-letnimi, na kme-