47
Geografski vestnik 94-1, 2022, 47–76 Razprave
RAZPRAVE
SPOROČILNOST POŠTNIH ZNAMK V OBDOBJU
DRUŽBENOPOLITIČNE TRANZICIJE NA OBMOČJU
NEKDANJE JUGOSLAVIJE – 1. DEL
AVTOR
dr. Anton Gosar
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Titov trg 5, SI – 6000 Koper
anton.gosar@guest.arnes.si
DOI: https://doi.org/10.3986/GV94103
UDK: 911.3:32:656.835.11(497.1)
COBISS: 1.01
IZVLEČEK
Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju nekdanje Jugoslavije – 1. del
Podobe, besedila in valuta na poštnih znamkah predstavljajo ter promovirajo državo. Politična oziroma
ideološka usmeritev države in kulturno izrazje naroda so tako v vizualni kot verbalni obliki odtis neke-
ga časa. V prispevku smo preverjali izrazja (podobo in besedilo) na 841. poštnih znamkah, ki so bile izdane
v dveh obdobjih, 1987–1991 v Jugoslaviji ter 1991–1995 v Sloveniji in na Hrvaškem. Priložnostne poštne
znamke (535 znamk) smo razvrstili v pet tematskih skupin. Le-te v 315. primerih (59 %) obravnavajo poli-
tično oziroma nacionalno pomembne vsebine. Pred razpadom Jugoslavije so poštne znamke poveličevale
odpor proti okupatorju, socializem in uspešno mednarodno delovanje države. Prvi motivi na poštnih znam-
kah Slovenije in Hrvaške pa prikazujejo pomembne zgodovinske osebnosti in dogodke, predvsem iz obdobja
narodnega prebujanja v 19. stoletju.
KLJUČNE BESEDE
politična geografija, poštne znamke, Jugoslavija, Hrvaška, Slovenija
ABSTRACT
Expressions of postage stamps in times of political and social transition on the territory of former
Yugoslavia – part 1
Images, text and currency on postage stamps represent and promote the country. The political or ideological
orientation and the cultural dominance of the nation are on stamps visual and verbal imprints of a certain
time. In this paper, we’ve analysed expressions (image and text) on 851 postage stamps that were issued in
two periods, 1987–1991 in Yugoslavia and 1991–1995 in Slovenia and Croatia. In a step further we’ve stud-
ied just »occasional postage stamps« (535 stamps) that have been classified into five thematic groups. We found
out that in 315 cases the »occasional postage stamps« deal with political or national contents. Before the breakup
of Yugoslavia, postage stamps glorified the resistance against the WW2 occupiers, socialism and the country’s
successful international activities. The first images on postage stamps of Slovenia and Croatia depict impor-
tant historical figures and events, mainly from the period of the national awakening in the 19th century.
KEY WORDS
political geography, postage stamps, Yugoslavia, Croatia, Slovenia
Uredništvo je prispevek prejelo 29. septembra 2022.
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 47
48
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
1 Uvod
V prispevku posvečamo pozornost značilnostim poštnih znamk, to je poštnim vrednotnicam, ki se
uporabljajo za označevanje plačila poštnih storitev ter prilepljene na pisma in manjše poštne pošiljke zago-
tavljajo dostavo (Poštna … 2022). Poštne znamke so v očeh uporabnikov drobni, praviloma nazobčani,
motivno potiskani koščki papirja, ki jih pritrjujemo na manjše poštne pošiljke. Poštno znamko lahko nado-
mestijo tudi natisnjeni (samolepilni) lističi v vrednosti znamke, ki jih na pošiljko pritrdi poštni urad, oziroma
nam jih natisnejo samopostrežni avtomati. Poštne znamke so praviloma štirioglate, to je pravokotne ali
kvadratne, že v prejšnjem stoletju so se pojavljale tudi trikotne. V Sloveniji srečujemo poleg teh tudi poštne
znamke v obliki pararelograma (olimpijske igre v Albertville-u in Atlanti, 1992), kroga (svetovno prven-
stvo v nogometu v Južni Afriki, 2010) in v obliki srca (vsakoletna »Voščilna znamka – gregorjevo«).
Praviloma izdajajo poštne uprave tri vrste znamk:
a) redne poštne znamke (nemško Freimarken);
b) priložnostne poštne znamke (nemško (gelegentliche) Briefmarken);
c) obvezne, doplačilne poštne znamke (nemško Zwangszuschlagsmarken oziroma Portomarken).
Ob motivu so na poštnih znamkah praviloma navedeni: izdajatelj, tj. država (izjemoma še poštna
uprava s kraticama PTT ali PT oziroma besedo »Pošta«), valuta in vrednost znamke ter kratka razla-
ga na znamki prisotnega motiva (na primer ime in priimek upodobljene osebe, prikazanega mesta ali
pokrajine). Besedila so na poštnih znamkah izpisana v jeziku in pisavi, ki ju uporabljajo v državi izda-
jateljici poštne znamke, ponekod pa se uporabljajo tudi večjezični napisi (uradni jeziki in pisave ter
angleška različica). Lahko sta hkrati ali izmenično uporabljeni obe pisavi. Valuta, ki označuje vrednost
znamke, je praviloma ista, kot jo v državi uporabljajo, obstajajo pa tudi izjeme. Redne in priložnostne
poštne znamke so poštne vrednotnice, ki jih je treba pritrditi na vsako manjšo poštno pošiljko, k osno-
vni ceni pošiljke pa je v nekaterih državah ter vnaprej določenih obdobjih in za omejen čas (teden/mesec
dni) treba dodati obvezne, doplačilne znamke – bodisi v podporo Rdečemu križu ali za druge, pravi-
loma dobrodelne namene. Pošta sprejme pošiljko v dostavo s tem, da z žigosanjem oziroma žigom, ki
je odtisnjen na delu znamke in pisma/pošiljke poštno znamko »razvrednoti«.
Nad izdajami oziroma tiskanjem poštnih znamk bedijo poštne uprave, ki so v celoti ali v večinski
lasti države. Poštne znamke potrjujejo suverenost velikih in malih držav. Slednje – na primer poštne
znamke kneževine Monako, republike San Marino in ustavne monarhije Tuvalu – so še posebej pri-
ljubljene med zbiratelji.
Poštno znamko so kot plačilo za storitev pošte uvedli leta 1840 v Angliji (Penny Black) (Bellis 2019);
na ozemlju današnje Slovenije so znamko z odtisom grba habsburške monarhije prvič uporabili leta
1850 (Ferchenbauer 1981). Motiv za prvo znamko Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (»Verigar«)
je leta 1918 oblikoval Kamničan Ivan Vavpotič (1877–1943) (Petauer 2018). V Združenih državah Amerike
(ZDA) je leta 1969 monopol ameriške poštne uprave oziroma države (ZDA) nad prenosom (hitrih)
pošiljk zavrla družba DHL iz San Francisca (DHL 2022), tri leta kasneje pa je tudi v Memphisu zaži-
velo sorodno podjetje FedEx (Federal Express; Zippia 2022). Navedene, državni pošti konkurenčne družbe
delujejo tudi v Sloveniji, dopolnjujejo pa jih po obsegu storitev tudi manjše (na primer: GLS – General
Logistic Systems ali DPD – Digital Product Delivery). Tudi državne poštne uprave želijo s hitro dostavo
večjih poštnih pošiljk širiti dejavnost prek meja in s tem ujeti omenjeno konkurenco. To je napoveda-
la tudi avstrijska pošta, ki za dostavo paketov v Sloveniji snuje lastno podjetje»Express One Slovenia
(Del kolača … 2022). V obdobju pandemije Covid-19 (od leta 2020 dalje) so se namreč nakupovanja
prek spleta močno povečala.
Pošte vsaj pri posredovanju hitrih pošiljk in pošiljk večjega obsega (paketi) izgubljajo svojo poprejš-
njo vlogo monopolista. Nasprotno pa njihove poštne znamke ne izgubljajo pomena. Poštne uprave jih
tiskajo v različnih oblikah, z različnimi motivi in v različnih nominalnih vrednostih. Ob nakupu in pri-
trditvi na pisemsko pošiljko pošiljatelj posveča pozornost nominalni vrednosti znamke, ki naj zagotovi
dostavo naslovniku. Motiv oziroma izrazje znamk dojema različno, sporočilnosti znamke posveča manj
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 48
pozornosti (izjema so znamke posvečene verskim praznikom). Izdajatelji poštnih znamk pa menijo,
da je sporočilnost motiva pomembna tako za pošiljatelja kot prejemnika poštne pošiljke. Motivi na znam-
kah in s  tem posredovana sporočila so namreč poučnega in promocijskega značaja. Posebno prek
priložnostnih znamk posreduje poštna uprava, posredno pa država, videnje politike, zgodovine, kul-
ture in družbe ter z njo oblikuje njej lasten odnos do mednarodne skupnosti. S tem krepi in/ali ustvarja
domoljubna čustva in navzven pošilja simbole, s katerimi se identificira/promovira v razmerju do dru-
gih držav oziroma narodov (Brunn 2011, 19). Podobno kot imena cest v mestih lahko tudi motivi na
poštnih znamkah izpričujejo splošno politično opredelitev države. Raento in Brunn (2005, 145) meni-
ta, da znamke »… prek motivov, ki slavijo herojska dejanja, uspehe narodove kulture in znanosti ter lepote
»rudne grude« nenehno, iz leta v leto, znova in znova utrjujejo narodno zavest. Znamke ostajajo eden od
dejavnikov, ki krepi identiteto posameznika in skupnosti.«. Grayson (2023) ponazori povedano s tem,
ko zapiše, da »… pri državljanu države izdajateljice znamke, ali osebi s koreninami v njej, lahko določen
motiv na znamki vzbudi ponos in utrjuje pripadnost narodu in/ali državi. To velja za poštno znamko z moti-
vom športnika nosilca/nosilko olimpijske medalje, uglednega pisatelja ali pesnika, ali mednarodno
uveljavljenega umetnika ali znanstvenika« (Grayson 2023, 8). Sprememba družbene ureditve v državi,
njen odnos do mednarodne skupnosti in/ali zamenjava politične elite se praviloma odražajo tudi v vide-
zu in tematiki poštnih znamk, ki jih poštna uprava tiska, izdaja in posreduje na trg (Dodds 2000).
Izrazja na poštnih znamkah so vsebine, ki jim geografija ni posvečala pozornosti. Z obravnavo vizual-
nih podob na poštnih znamkah se ukvarjajo predvsem zgodovinarji in sociologi. Kot primer navedimo
analizo pogostosti pojavnosti Brandenburških vrat na nemških znamkah (Lauritzen 1988), despotov
(na primer Lenina, Tita) ali monarhov v kraljevinah. Filatelistične revije so podobe poštnih znamk razla-
gale v kontekstu zgodovinskih dogodkov (Smolarski, Smolarski in Vetter-Schultheiß 2019). Geolog in
seizmolog Peter Suhadolc se je z razpravo Potres – vzroki in posledice, opisani s pomočjo filatelistične-
ga gradiva v Sloveniji prvi lotil strokovne analize tega vira oziroma informacij (Suhadolc 2011). Razprava
o motivih na znamkah se je med geografi pojavila v povezavi z vsebinsko, to je politično, družbeno
in/ali ozemeljsko preobrazbo posameznih držav (Dodds 2000; Raento 2006; Miller 2020a; 2020b; Gosar
2022). V kontekstu politične geografije so se, vzporedno z analizo promocijskih dejavnosti posamez-
nih držav na medmrežju (Brunn in Cottle 1997; Purcell 1999), pričele pojavljati razprave o sporočilnostih
poštnih znamk na začetku 21. stoletja. Povod takšne in sorodnih raziskav bi lahko geografom ponu-
dil že motiv na poštni znamki »Dialog med civilizacijami« (slika 1a) avtorice Urške Golob, katere poštna
znamka je bila v  okviru natečaja Organizacije združenih narodov The Year of Dialogue Among
Civilizations leta 2001 izbrana za poštno znamko leta (Brunn in Gosar 2019). Zanimive bi bile tudi
analize prepletenosti motivov na slovenskih poštnih znamkah s konkretnimi geografskimi pojavi (na
primer pokrajinske podobe, okoljske vsebine) in/ali osebami, ki so promovirale geografsko misel ozi-
roma bile njene nosilke. Takšen primer ponuja znamka s podobo kartografa in geografa Blaža Kocena
(slika 1b).
2 Viri, raziskovalna metoda in izrazja
V prispevku obravnavamo motive oziroma izrazja na priložnostnih poštnih znamkah in prek njih
ugotavljamo sporočilnost izdajatelja. Pozornost namenjamo vsebinam, ki so izrazito domoljubna
in/ali družbenopolitično angažirana. Redne in obvezne doplačilne znamke smo iz analize izločili, saj
so le v redkih primerih (na primer Josip Broz - Tito na rednih znamkah jugoslovanske pošte) omenjenim
sporočilom blizu. Zato v pričujočem besedilu na osnovi na znamki prisotnega kompleksa vizualnih
vsebin in namena izida ločujemo med naslednjimi izrazi:
a) motiv opredeljuje podobo/sliko, ki je osrednji vizualni izraz znamke;
b) izrazje vključuje, ob motivu, še opredelitev do vzporednih sestavin znamke, to je: uporabljene pisa-
ve in jezika, denarne enote in vrednosti ter morebitne razlage motiva na njej;
49
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 49
50
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
Slika 1:
a) Dialog med civilizacijami (Dialog among Civilisations, 2001). Po letu 1960 Organizacija združenih
narodov (OZN) zaznamuje določena leta po vnaprej določenem humanitarnem cilju. Leto 1967
je bilo proglašeno za »Mednarodno leto turizma«, leto 2002 za »Leto kulturne dediščine«, itd.
Predlog za proglasitev »Leta dialoga med civilazijami« je v OZN podal nekdanji iranski predsednik
Mohamed Hatami. Nastal naj bi kot odgovor na knjigo »The Clash of Civilisations and the
Remaking of World Order« (Trk civilizacij in (po)ustvarjanje nove svetovne ureditve), ki jo je napi-
sal harvardski politolog Samuel P. Huntington (1996). Na javni natečaj, ki ga je objavila tudi Pošta
Slovenije, se je odzvala mlada likovna umetnica Urška Golob. Svoja dela so v oceno posredovali
ustvarjalci iz 28-ih držav, v ožji izbor pa so prišla dela iz Indije, Irana, Poljske in Slovenije. Izbran
je bil slovenski motiv z otroki različnih ras, ki med seboj komunicirajo s sodobnimi elektronskimi
napravami. Med 84-imi državami, ki so obeležile omenjeno tematiko OZN, jih je 60 prevzelo motiv,
ki ga je posredovala slovenska umetnica.
b) Blaž Kocen (Blasius Kozenn, 2021) je spadal med prve geografe in kartografe avstrijskega cesarstva.
Rojen je bil na Hotunju pri Ponikvi leta 1821, umrl pa je 50 let pozneje na Dunaju. Slovi po izjem-
nih kartografskih delih, ki so bogatili tri učbenike in številne atlase. Njegov »Kozzen Atlas« založbe
Hölzel iz Olomouca na Češkem, kjer so ga najprej tiskali, je postal sinonim za kakovostno karto-
grafsko delo (Bratec Mrvar in sodelavci 2011). Izšel je v 18. jezikih, v 300 različnih izdajah in
z nakladami, ki so presegle milijon izvodov. Na ozemlju Slovenije se je v Avstro-Ogrski uporabljal
njegov v slovenščino prevedeni učbenik »Zemljepis za narodne šole« (1879), med obema vojnama
pa so se uporabniki na Slovenskem naslonili na posodobljenega, ki ga je preuredil geograf Valter
Bohinec (1898–1984).
a) b)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 50
51
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
c) sporočilnost vključuje motiv in izrazje znamke ter namenja pozornost še namenu izida znamke ozi-
roma naslovu znamke, s katerim jo napovedujejo v promocijskih brošurah in jo pod tem imenom
zavedejo v filatelističnih katalogih.
Izrazja na priložnostnih poštnih znamkah Jugoslavije (Socialistične federativne republike Jugoslavije –
SFRJ) med letoma 1987 in 1991 ter Slovenije (Republika Slovenija) in Hrvaške (Republika Hrvaška)
med letoma 1991 do 1995 smo poskušali analizirati iz zornega kota politične geografije. Redne poštne
znamke in obvezne doplačilne poštne znamke smo upoštevali le v  seštevku vseh izdanih znamk.
Raziskava temelji na preglednem katalogu poštnih znamk nemške založbe Michel za južno Evropo
(Südeuropa … 2019). V kontekstu pričujoče razprave smo za navedeni obdobji upoštevali prikaze za
Hrvaško (str. 851–953), Jugoslavijo (str. 623–823) in Slovenijo (str. 1333–1422) (Südeuropa … 2019).
Vsebino kataloga dopolnjujejo zloženke s podatki in opisi motivov znamk, ki so bili priloženi vsaki
nanovo izdani poštni znamki v  Jugoslaviji in bilteni slovenskih znamk, ki so izhajali četrtletno
(Katalog … 1994; Slovenika 2002). Posamezna poglavja ilustrirajo primerki iz avtorjeve lastne zbirke
jugoslovanskih in slovenskih poštnih znamk; dopolnjujejo jih hrvaške znamke, ki jih je v ta namen posre-
doval zagrebški kolega Mladen Klemenčić (2021).
V tej razpravi smo deloma sledili metodologiji, ki sta jo v članku Visualizing Finland: Postage Stamps
as Political Messangers (Videnje Finske: poštne znamke kot politični glasniki) razvila finska antropo-
loginja Paulina Raento in ameriški geograf Stan Brunn (Raento in Brunn 2005). Slednji jo je s člankom
Znamke kot glasniki politične tranzicije preveril še v Geographical Review pri analizi motivov na poštnih
znamkah Sovjetske zveze med letoma 1989 in 1994, torej ob njenem razpadu in prehodu (tranziciji) v drug
družbeni, politični in ekonomski sistem. V njem preverja 312 motivov na sovjetskih (pogosti motivi
Lenina in sovjetskih državnikov) in ruskih (narodnobuditeljska sporočila) znamkah (Brunn 2011). Brunna
citira tudi Rick Miller (2020a) v članku o poštnih znamkah z motivi svetnikov, zaščitnikov vzhod-
noevropskih narodov, kot tudi v razpravi o državnih grbih na poštnih znamkah Slovaške in Slovenije
(Miller 2020b). Brunn in avtorji, ki so povednost slikovnega/fotografskega materiala analizirali v revi-
jah, denimo v National Geographic (Lutz in Collins 1993), ugotavljajo, da je izraznost posamičnega motiva
lahko večplastna in je njegova umestitev v vnaprej pripravljen nabor vsebinskih kriterijev lahko pred-
met različnih ocen, odločujoč pa je avtorjev kriterij (Brunn 2011). Kot primer nam lahko služi kar prva
slovenska znamka, Slovenci smo jo poimenovali »Neodvisnost«. Zaradi njene vizualne podobe bi jo
zlahka umestili v vsebinski razdelek »umetnost, kultura in znanost«, a jo avtor tega prispevka, glede
na preroško sporočilnost Plečnikovega videnja prihodnjega slovenskega parlamenta, uvršča v katego-
rijo »politična sporočila« (slika 3a).
Pri preverjanju motivov, celostnega izrazja in sporočilnosti poštnih znamk smo preverili 841 znamk,
ki so bile izdane v SFRJ (48 %), Republiki Sloveniji (16 %), v Republiki Hrvaški (30 %) in v Republiki
Preglednica 1: Število poštnih znamk Jugoslavije (SFRJ), Slovenije in Hrvaške (Südeuropa … 2019).
znamke Jugoslavija Slovenija Hrvaška Hrvaška, Hrvaška,
(SFRJ) (1991–1995) (1991–1995) Srbska krajina Sremsko-
(1987–1991) (1993–1995) Baranjska oblast
(1995)
priložnostne 282 96 147 8 2
redne 40 31 38 32 5
obvezne doplačilne 81 10 68 1 –
skupaj 403 137 253 41 7
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 51
Srbski krajini – RSK (6 %) (preglednica 1). Posledično smo posvetili pozornost 535. priložnostnim poš-
tnim znamkam (64 %), ki smo jih glede na motiv, izrazje in sporočilnost razvrstili v:
a) politična sporočila, kjer so izrazja znamk odraz videnja političnega trenutka skozi prizmo državne
in družbene ureditve;
b) domoljubna (patriotska) sporočila oziroma posredna politična izrazja, kjer znamke izpostavljajo
zgodovinske dogodke in osebnosti, dosežke v umetnosti, kulturi in znanosti ter verskem izrazju,
športne uspehe in okoljsko problematiko pomembno za narodno zavest in pripadnost tej skup-
nosti;
c) indiferentna (apolitična) sporočila, ki so do osrednjih vsebin razprave ravnodušna in neopre-
deljena oziroma, ki podporno vlogo (državni) politiki ali patriotizmu ne posvečajo večje pozor-
nosti.
Priložnostne poštne znamke z neposrednimi političnimi sporočili, ki naslavljajo notranjo in zuna-
njo politiko države ter z njo neposredno povezane sodobne in zgodovinske dogodke, je bilo lahko
identificirati (primer: srečanje voditeljev neuvrščenih držav v Beogradu (1989) (slika 2h)). V to kate-
gorijo smo uvrstili tudi znamke, ki so bile posledica mednarodnih dogovorov, na primer vsakoletni par
znamk z oznako »Europa«.
Tako kot pri drugih avtorjih (Brunn 2011) pa se je zataknilo pri opredelitvi domoljubnih sporočil,
ko smo, denimo, hoteli motive, ki so zaznamovali športne prireditve in dosežke športnikov na prilož-
nostnih poštnih znamkah tehtati glede na za narod in državo pomembno sporočilnost. Pri teh
priložnostnih poštnih znamkah, kjer smo idenficirali njihov patriotski, narodnobuditeljski ali ozaveš-
čevalski značaj (na primer zaščita in varovanja okolja/narave), smo le-te – na osnovi izkušenj iz poprej
omenjenih študij – uvrstili v štiri vnaprej določene kategorije le, če so:
• prikazovale zgodovinske dogodke in osebe, ki so z vsebino in/ali motivom delovali/e domoljubno,
buditeljsko oziroma izkazujejo s svojim delovanjem nacionalno in/ali mednarodno izjemnost (pri-
mera: škof Anton Martin Slomšek (1800–1962, narodni buditelj na Štajerskem in Koroškem (slika 3h)
in misijonar Marko Anton Kappus (1657–1717) v Mehiki na znamki izdani ob 500. letnici odkritja
Amerike (1992)) (slika 3g);
• domači in tuji javnosti izpostavljale izjemne kulturne, umetniške in znanstvene dosežke ter verska
izrazja (primer: znamka izdana ob 100. obletnici rojstva vesoljskega pionirja Hermana Potočnika -
Nordunga (1892–1929) (1992)(slika 3d);
• obeležile mednarodno prireditev doma in izpostavljale dosežke športnikov na prireditvah v tujini
(primer: znamka posvečena medaljam Mateje Svet na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju
v Crans-Montani (1987));
• predstavile naravo/okolje v smislu promocije kulturne zgodovine in identitete naroda, v Sloveniji na
primer s podobo Triglava in panoramo slovenskih alpskih vršacev, kranjske čebele »sivke«, člove-
ške ribice, risa (primer: lipov list – znamka izdana ob prvi obletnici slovenske neodvisnosti (1992))
(slika 3c).
Kot povedano v uvodu poglavja, smo iz konteksta obravnave izločili redne poštne znamke in obve-
zne doplačilne poštne znamke; v  tej fazi postopka pa smo motive oziroma izrazja apolitičnih,
indiferentnih oziroma do državnih in narodnostno neopredeljenih vsebin na priložnostnih poštnih znam-
kah še dodatno izločili iz analize. Poglobljene obravnave je bilo zaradi tega deležnih le 311 priložnostnih
poštnih znamk (60% vseh priložnostnih znamk): 163 jugoslovanskih, 62 slovenskih in 86 hrvaških (vklju-
čno s priložnostnimi znamkami Republike Srbske krajine).
V razpravi spremljamo sporočilnost priložnostnih znamk v obdobju razpada Jugoslavije (SFRJ;
1987–1991) in času nastajanja novih entitet oziroma držav na njenem ozemlju (1991–1995). V tem
obdobju gre za ukinitev socialistične ureditve, ki se je na tem ozemlju obdržala 45 let. Nadomestili sta
jo parlamentarna demokracija in tržna ekonomija. Pričakovati je, da so se izrazja in sporočilnost na
poštnih znamkah, ki so jih poštne uprave izdajale po letu 1991, od izdanih v letih pred tem, bistveno
razlikovale (preglednica 2).
52
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 52
53
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
Pr
eg
led
ni
ca
 2
: Č
as
ov
ni
ca
 ra
zp
ad
a 
Ju
go
sla
vi
je
 (S
oc
ia
lis
tič
na
 fe
de
ra
tiv
na
 re
pu
bl
ik
a 
Ju
go
sla
vi
ja
 –
 S
FR
J)
 (T
im
eli
ne
…
20
08
; W
or
ld
…
20
22
).
dr
ža
va
pl
eb
isc
it
pr
og
laš
en
a
m
ed
na
ro
dn
o
čla
ns
tv
o
pr
va
 zn
am
ka
o 
ne
od
vi
sn
os
ti
ne
od
vi
sn
os
t
pr
izn
an
je
v O
ZN
JU
GO
SL
AV
IJA
–
–
–
24
. 1
0. 
19
45
1. 
4. 
19
31
(S
oc
ial
ist
ičn
a f
ed
er
at
iv
na
Kr
alj
ev
in
a J
ug
os
lav
ija
/
re
pu
bl
ik
a J
ug
os
lav
ija
)
Кр
аљ
ев
ин
а Ј
уг
ос
ла
ви
ја
;
1. 
9. 
19
31
Ju
go
sla
vij
a/
Ју
го
сл
ав
иј
а
SL
O
VE
N
IJA
23
. 1
2. 
19
90
25
. 6
. 1
99
1
15
. 1
.19
92
22
. 5
. 1
99
2
26
. 6
. 1
99
1
(R
ep
ub
lik
a S
lo
ve
ni
ja)
H
RV
AŠ
KA
19
. 5
. 1
99
1
25
. 6
. 1
99
1
15
. 1
. 1
99
2
22
. 5
. 1
99
2
10
. 1
2. 
19
91
(R
ep
ub
lik
a H
rv
aš
ka
)
SE
VE
RN
A 
M
AK
ED
O
N
IJA
8. 
9. 
19
91
17
 .9
. 1
99
1
7. 
4. 
19
92
7. 
4. 
19
93
8. 
9. 
19
92
(R
ep
ub
lik
a S
ev
er
na
M
ak
ed
on
ija
 o
d 
20
18
) –
Ne
kd
an
ja 
ju
go
slo
va
ns
ka
re
pu
bl
ik
a M
ak
ed
on
ija
(F
YR
M
)/M
ak
ed
on
ija
 
BO
SN
A 
in
 H
ER
CE
GO
VI
NA
1. 
3. 
19
92
3. 
3. 
19
92
14
. 1
2. 
19
95
22
. 5
. 2
00
2
27
. 1
0. 
19
93
(B
os
na
 in
 H
er
ce
go
vin
a –
 B
iH
)
JU
GO
SL
AV
IJA
 (F
ed
er
at
iv
na
–
27
. 4
. 1
99
2
29
. 6
. 2
00
0
1. 
11
. 2
00
0
5. 
5. 
19
92
re
pu
bl
ik
a J
ug
os
lav
ija
 –
 F
RJ
)
KO
SO
VO
 
7. 
9. 
20
00
17
. 2
. 2
00
8
22
. 7
. 2
01
0
– 
15
. 3
. 2
00
0
(R
ep
ub
lik
a K
os
ov
o)
11
9 d
rž
av
SR
BI
JA
 in
 Č
RN
A 
GO
RA
–
4. 
2. 
20
03
sp
re
m
em
ba
 im
en
a
4. 
2. 
20
03
3. 
4. 
20
03
(Z
ve
za
 Sr
bi
je 
in
 Č
rn
e g
or
e)
iz 
FR
J
SR
BI
JA
 (R
ep
ub
lik
a S
rb
ija
)
–
5. 
6. 
20
06
na
sle
dn
ica
 F
RJ
na
sle
dn
ica
 F
RJ
30
. 6
. 2
00
6
ČR
NA
 G
O
RA
21
. 5
. 2
00
6
3. 
6. 
20
06
12
. 6
. 2
00
6
28
. 6
. 2
00
6
15
. 1
2. 
20
05
(R
ep
ub
lik
a Č
rn
a g
or
a)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 53
3 Sporočilnost priložnostnih poštnih znamk
3.1 Znamke Jugoslavije (SFRJ), 1987–1991
Med januarjem 1987 in decembrom 1991 je v SFRJ izšlo 282 priložnostnih, 40 rednih in 81 obvez-
nih doplačilnih poštnih znamk. Izdaje rednih poštnih znamk letno niso presegle števila 10, a so jih
dopolnjevali s prenatisi vrednosti. Spreminjalo se je tudi število izdaj obveznih doplačilnih znamk. Te
so bile v prvem letu naše analize najbolj številčne (31 %), v zadnjem letu pa so se temu številu (le)
približale (preglednica 1). Politična in domoljubna sporočila smo, po naši oceni, zaznali na 163. pri-
ložnostnih znamkah (58 % vseh priložnostnih znamk) in v vseh petih vnaprej opredeljenih vsebinskih
kategorijah. V 53. primerih (19 % priložnostnih znamk) je poštna uprava izdala znamke z motivi, ki
so bili izraz politične volje države in veljavnega družbenega reda. Med znamkami z domoljubnim izraz-
jem izstopajo z 48 primerki (17 % priložnostnih znamk) znamke, ki poveličujejo športne dosežke in
športne prireditve. Sledijo jim izrazja iz področja vere ter dosežkov kulture in znanosti (11% priložnostnih
znamk) ter okoljske vsebine (7 % priložnostnih znamk). Za relativno slabo zastopanost kategorije »zgo-
dovinski dogodki in osebnosti« (6 % priložnostnih znamk) gre kriviti dejstvo, da so pri njih izstopale
vsebine, ki smo jih prišteli k političnim sporočilom (na primer vsakoletni porteti Josipa Broza - Tita)
(preglednica 3).
Uspehe SFRJ prikazujejo znamke, ki zaznamujejo: 50. obletnico Komunistične partije Slovenije in
Hrvaške, Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), Jugoslovanske ljudske armade (JLA) ter
vstaje jugoslovanskih narodov proti okupatorju. Na znamkah je bil zabeležen tudi pomemben 14. izred-
ni kongres Komunistične partije Jugoslavije (slika 2: d1–d3). Z izjemo leta 1991 so redno izhajale tudi
vsakoletne znamke s portretom preminulega Josipa Broza - Tita (slika 2: c1–c4). Mednarodno vpetost
54
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
Preglednica 3: Politična in domoljubna sporočila na priložnostnih poštnih znamkah Jugoslavije (SFRJ),
1987–1991 (Südeuropa … 2019, 728–747).
priložnostne delež delež domoljubnih sporočil delež
poštne političnih (= posredna politična izrazja) političnih in
znamke sporočil domoljubnih
sporočil letno
leto število (%) zgodovinski dosežki športni narava, (%)
dogodki in v umetnosti, dosežki zaščita
osebnosti kulturi in prireditve okolja,
(%) in znanost (%) rastje/
ter versko živalstvo
izrazje (%) (%)
1987 47 15 4 17 11 8 55
1988 59 18 4 7 37 7 73
1989 64 29 6 8 16 8 67
1990 55 20 8 16 25 8 76
1991 56 17 8 11 3 6 43
skupaj/ 282
povprečje 19 6 12 17 7 61
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 54
SFRJ so poprle znamke, ki opozarjajo na ustanovno članstvo v OZN, Jugoslavijo pa številne znamke
izpostavljajo kot iniciatorko 120-članskega Gibanja neuvrščenih držav in organizatorko 9. kongresa vlad
»Neuvrščenih« v Beogradu leta 1989 (slika 2: h1–h5) in kot pomembno članico regionalnih združenj
kot sta Balkanska in Donavska konferenca (slika 2g). V kontekst promocije državnih aktivnosti sodi-
ta tudi znamki posvečeni odprtju Karavanškega tunela, ki sta bili izdani 25 dni pred razglasitvijo slovenske
neodvisnosti in »evropski znamki«, ki sta promovirali evropsko preučevanje vesolja (slika 2: f1–f2). Realno
politično dogajanje so dopolnjevali še motivi iz zmag in porazov, predvsem srbskega in črnogorskega
naroda: na primer bitka na Kosovem polju (1389) (slika 2a), portreta Petra II. Petrovića Njegoša in Mihaila
Obrenovića, zgodovinskih voditeljev obeh narodov, ter motivi črnogorskih vojaških praporjev in odli-
kovanj za hrabrost (preglednica 3).
55
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
a) b)
c1) c2)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:15  Page 55
56
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
c3) c4)
č) d1)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 56
57
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
d2) d3)
f2) g)
e) f1)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 57
58
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
h1) h2)
h3)
h5)
h4)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 58
59
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
Domoljubno noto pripisujemo 115 priložnostnim znamkam (41 %). Kot nakazano, v motivih pred-
njačijo olimpijske igre (Calgary, Seul), sredozemske igre in svetovno nogometno prvenstvo (Rim) ter
mednarodne športne prireditve v domovini: košarka (slika 2e), alpsko smučanje (»Zlata lisica«), atle-
tika, veslanje, dresurno jahanje, šah in streljanje (v Sarajevu). Izpostavljeni so uspehi smučarke Mateje
Svet (Crans-Montana) in alpinista Toma Česna (Lhotse v Nepalu). Verske vsebine so bile izražene pra-
viloma z ikonostasami in ikonami (slika 2b) ali freskami in verskimi podobami (slika 2č) (preglednica 3).
Na znamkah so se izmenjavali napisi »Jugoslavija« v latinici in cirilici, a razlaga motiva je bila brez
izjeme zapisana v latinici, uporabljali pa so se izrazi v srbščini (na primer v bloku znamk »Starodavne
obrti«: samardžija (usnjar), bačvar (sodar), vinogradar (vinogradnik), tkalja (tkalka)). Inicialno je bila
vrednost na jugoslovanskih poštnih znamkah označena z dinarji (din) in parami (100 par=1 din). V začet-
nem obdobju naše raziskave se je vrednost standardnih znamk gibala med 30 in 150 dinarji, ob 14.
izrednem partijskem kongresu leta 1990 srečujemo znamke v vrednosti 10.000, 50.000 in 100.000 dinar-
ji. Dinar se je v istem letu preimenoval v novi dinar – ND (10.000 din = 1 ND), posledično so leta 1991
kupovali znamke v vrednosti 2 do 10 ND; prva slovenska znamka je bila izdana v vrednosti 5 ND (čeprav
denarna enota na znamki ni izpisana). Poštne znamke SFRJ nakazujejo, da se je Jugoslavija v obravna-
vanem obdobju spopadala s političnimi, gospodarskimi in fiskalnimi težavami (Südeuropa … 2019,
728–747).
Slika 2 (str. 55–58): Znamke Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ):
a) Bitka na Kosovem polju (1389), 1989. Združene slovanske krščanske sile je premagala turška musli-
manska vojska; bitko Srbi dojemajo kot nacionalno tragedijo, ki se skozi zgodovino odraža
v izjemnem domoljubju;
b) Sveti Sava, srbski pravoslavni svetnik; v ozadju je srbski pravoslavni samostan Mileševa, ki ga je
ustanovil kralj Štefan Vladislav I. (1236) (1990);
c) (1–4) Josip Broz - Tito, 1892–1980 – znamke izdane vsakoletno 25. maja ob obletnici njegovega
rojstnega dne: (c1) na sojenju leta 1928, tako imenovanem »bombaškem procesu« v Zagrebu, na
katerem ni priznal odločitve sodišča (1988), (c2 in c3) fotografija in slika Marice Kalezić
Krajanović (Josip Broz - Tito kot predsednik Jugoslavije (1945–1980) in vodja jugoslovanske komu-
nistične partije (1936–1980)) (1988, 1989), (c4) Josip Broz - Tito v vojaški uniformi, spomenik na
Titovem trgu v Velenju, delo kiparja Antona Avgustinčića (1990);
č) Devica Marija z detetom – »Gospa Trsatska«, slika neznanega avtorja iz 12. stoletja; znamka je
bila izdana 10. maja 1991 ob 700. obletnici frančiškanskega samostana na Reki (1991); tistega leta
tradicionalna znamka posvečena rojstnemu dnevu Josipa Broza - Tita ni bila izdana;
d) (1–3) 14. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu: (d1) utripajoča rdeča zvezda,
(d2) zvezda repatica na rdeče-rumeno-zelenem traku, (d3) srp in kladivo na računalniškem zaslo-
nu ter tipkovnica (vse 1990);
e) »Eurobasket 1989«, evropsko košarkarsko prvenstvo v Zagrebu, kjer je Jugoslavija četrtič zapored
osvojila naslov evropskega prvaka (1989);
f) (1–2) znamki »Europa«: (f1) satelit in parabolna antena, (f2) satelit v vesolju nad našim planetom;
g) Zasedanje skupnosti podonavskih držav v Beogradu leta 1991 (1991);
h) (1–5) 9. vrh Gibanja neuvrščenih držav, v Beogradu leta 1989. Josip Broz - Tito in jugoslovanska
diplomacija so leta 1961 ob sodelovanju Jawaharlala Nehruja (Indija), Gamala Abdel Naserja
(Egipt), Kwameja Nkrumaha (Gana) in Kusna/Ahmeda Sukarna (Indonezija) oblikovali zavezni-
štvo držav, ki ni bilo vezano na vojaška zavezništva, nastala v obdobju hladne vojne (Varšavski
pakt, NATO): (h1) 9. konferenca neuvrščenih v Beogradu leta 1989: zemljevid sveta z državami,
udeleženkami konference, (h2) konferenci v Beogradu leta 1961 in Kairu leta 1964, (h3) konferenci
v Lusaki leta 1970 in Alžiru leta 1973, (h4) konferenci v Kolombu leta 1976 in Havani leta 1979,
(h5) konferenci v New Delhiju leta 1983 in Harareju leta 1986 (vse 1989).
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 59
3.2 Znamke Slovenije, 1991–1995
V Sloveniji je med letoma 1991 in 1995 izšlo 137 znamk, med njimi je bilo 96 % ali 70 % priložnos-
tnih; poštna uprava je izdala še 31 rednih znamk (23%) in 10 obveznih, doplačilnih znamk (preglednica 1).
Prva znamka Republike Slovenije, izdana ob razglasitvi neodvisnosti, v vrednosti 5,00 (s pretiskom in
brez navedbe valute) prikazuje slovenski parlament, ki ga je idejno upodobil arhitekt Jože Plečnik, znan
po svojih arhitekturnih stvaritvah v Pragi, na Dunaju, v Ljubljani in drugod (slika 3a). Znamke so od
1. 10. 1991 do 1. 1. 2007 imele vrednosti izražene v slovenskih tolarjih – SIT (1 novi dinar = 1 tolar) in
stotinih (100 stotinov = 1 tolar), ob prevzemu skupne evropske valute je na slovenskih znamkah vred-
nost označena v evrih – EUR (240 SIT = 1 EUR) oziroma centih (100 centov = 1 EUR).
Priložnostne poštne znamke so obravnavale 96 vsebin (24 % v seriji dveh ali več znamk), motive
s političnimi oziroma domoljubnimi izrazi najdemo na 65. priložnostnih znamkah (68 %). Prek njih
je slovenska pošta državljanom v domovini in prejemnikom poštnih pošiljk po svetu sporočala o drža-
vni suverenosti in domoljubni kulturi, znanosti in veri (15 znamk), za njimi se po številu razvrščajo
priložnostne znamke z neposrednimi političnimi sporočili (13 znamk), ki izpostavljajo nacionalne sim-
bole (na primer grb, zastava, lipov list). Zgodovinske osebnosti in dogodki ter motivi, ki predstavljajo
naravna bogastva države, tem vizualnim sporočilom sledijo. Šport in prireditve so manj zastopane, kot
so bile v Jugoslaviji (preglednica 4). Tudi na rednih poštnih znamkah najdemo politična sporočila: v prvih
dveh letih je bilo izdanih 14 rednih poštnih znamk z grbom Slovenije.
Na priložnostnih poštnih znamkah je osamosvojitev Slovenije obravnavana na dveh – na že ome-
njeni, z idejnim osnutkom parlamenta (slika 3a) in na znamki z lipovim listom, ki je zaznamovala prvo
obletnico osamosvojitve (slika 3b). V istem letu je slovenska poštna uprava pozdravila še sprejem Slovenije
v OZN, tri leta kasneje pa je zaznamovala 50. obletnico te pomembne mednarodne ustanove ter sestrske
60
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
Preglednica 4: Politična in domoljubna sporočila priložnostnih poštnih znamk Slovenije, 1991–1995
(*tudi štiri redne znamke posredujejo politična sporočila (državni grb); **tudi deset rednih znamk
posreduje politična sporočila (državni grb) (Südeuropa … 2019, 1333–1341).
priložnostne delež delež domoljubnih sporočil delež
poštne političnih (= posredna politična izrazja) političnih in
znamke sporočil domoljubnih
sporočil letno
leto število (%) zgodovinski dosežki športni narava, (%)
dogodki in v umetnosti, dosežki in zaščita
osebnosti kulturi prireditve okolja,
(%) in znanost (%) rastje/
ter versko živalstvo
izrazje (%) (%)
1991 1 100* – – – – 100
1992 30 3** 7 20 17 10 57
1993 36 11 11 8 6 11 47
1994 32 6 13 9 13 3 44
1995 25 20 8 8 - 16 52
skupaj/ 96
povprečje 14 13 15 11 13 65
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 60
61
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
a) b)
c) č)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 61
62
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
d) f)
g1–2)
e1–2)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 62
63
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
h) i)
j) k)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 63
64
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
Slika 3 (str. 61–64): Znamke Republike Slovenije:
a) Neodvisnost – idejni osnutek stavbe slovenskega parlamenta v obliki piramide, avtorja Jožeta
Plečnika (1972–1957) (1991);
b) 1. obletnica osamosvojitve (25. junij 1991): lipov list, slovenski nacionalni simbol (1992);
c) identiteta Slovenije: vrh Ojstrice, 2350 m (1994); 
č) »Voščilna znamka – gregorjevo«: lectovi srčki – priložnostna znamka, izdana za gregorjevo
(in valentinovo) (1994);
d) 100. obletnica rojstva Hermana Potočnika (1892–1929), slovensko-avstrijskega pionirja načrtovanj
vesoljskih poletov: podoba Zemlje in osnutek vesoljske postaje, ki kroži okrog Zemlje (1992);
e) (1–2) znamki »Evropa«: (e1) Janez Puhar (1814–1864), izumitelj fotografiranja na steklo, (e2) Jurij
Vega (1754–1802), matematik, ki je opredelil funkcijo naravnega logaritma (1994);
f) 100 let Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK): planet Zemlja, viden z Lune, v petih barvah
olimpijskega gibanja (1994);
g) (1–2) 500 let odkritja Amerike: (g1) raziskovalec, jezuit in slovenski misijonar Marko Anton Kappus
(1657–1717) krsti staroselce v mehiški pokrajini Sonora, (g2) Kolumbova jadrnica, karavela »Santa
Maria« pred Srednjo Ameriko oziroma Karibskim otočjem (1992);
h) 130. obletnica smrti škofa Antona Martina Slomška (1800–1862), škofa in narodnega buditelja, ki
je leta 1859 s prenosom sedeža Lavantinske škofije v Maribor ustanovil Mariborsko škofijo in s tem
utrdil slovenstvo na Štajerskem; med drugimi knjižnimi izdajami je leta 1842 v Vuzenici izšel prvi
priročnik za osnovnošolske učitelje »Blaže in Nežica v nedeljski šoli« (1992);
i) Matevž Langus (1702–1855), avtoportret slovenskega baročnega slikarja, znanega po portretih
meščanov, tudi Prešernove muze Julije Primic;
j) Giuseppe Tartini (1692–1770), portret skladatelja, znanega po delih za violino, posebno po Sonati
v G molu »Vražji trilček« (1992);
k) 17. kongres svetovnega dizajna (ICSID): fotografija stola Rex (1992);
l) priložnostna božična znamka »Ljubljanske jaslice« (1992).
Mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO). Priložnostne znamke z napisom »Europa«
so leta 1993 predstavile slovensko moderno umetnost (s slikama Marija Pregla (1913–1967) in Gabrijela
Stupice (1913–1990)), leta 1995 sta se z grafikama Rudija Španzela dve zavzemali za mir in svobodo,
leto dni poprej pa so bili v paru znamk slavljeni dosežki Janeza Puharja in Jurija Vege (slika 3: e1–e2).
K uspehom v znanosti, ki so jih ovekovečil »evropske« poštne znamke sodi tudi motiv na znamki, ki
je predstavil dosežke Hermana Potočnika - Nordunga, idejnega pionirja vesoljskih poletov (slika 3d).
V okviru štirih kategorij priložnostnih poštnih znamk z domoljubnimi/patriotskimi vsebinami izsto-
pata znamki posvečeni 500. letnici odkritja Amerike (1492). Na njih je upodobljena Kolumbova karavela
l)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 64
»Santa Maria« in misijonar Marko Anton Kapus ob krščevanju staroselcev v Mehiki (slika 3: g1–g2).
Posredno povezana s krščanstvom je tudi znamka posvečena vojaškemu spopadu in zmagi leta 1593,
v kateri se je pri Sisku junaško boril Andrej Turjaški, poveljnik štajerskih in kranjskih čet, ki so pora-
zile turško vojsko. O utrjevanju krščanstva govori tudi motiv na znamki posvečeni bitki pri Vipavi izpred
1600 let. Krščanski cesar Teodozij, ki je vladal v Konstantinoplu (današnji Istanbul), je takrat porazil
vojsko rimskega, nanovo ustoličenega, poganskemu verovanju naklonjenega cesarja Evgenija. V ta okvir
sodi tudi za slovenski narod pomembna osebnost, namreč škof Anton Martin Slomšek, ki mu je bila
posvečena znamka ob 130. obletnici smrti (slika 3h). Pripadnost krščanstvu izpričujejo še: znamka s podo-
bo brezjanske Device z detetom (Leopold Layer, 1752–1828), znamka z napovedjo praznovanja 500-letnice
novomeškega Kapitlja, znamka izdana ob 700. obletnici romanja v  Loretto in znamka posvečena
25. obletnici nadškofije v Ljubljani. Tudi božični znamki sta leto za letom zaznamovali enega najpo-
membnejših praznikov v krščanstvu (slika 3l). Praznovanja je na pomlad dopolnila in popestrila tudi
vsakoletna »Voščilna znamka – gregorjevo«, z variacijami srčkov v motivu in obliki znamk (slika 3č).
Z izdajami priložnostnih znamk je bila pozornost usmerjena tudi k slovenskim nadnacionalno
pomembnim institucijam in združenjem, na primer obletnicam ljubljanske operne hiše in univerze ter
Academie Operosorum (podobe njenih častnih članov Brahmsa, Beethovna, Haydna, Dvořaka in
Paganinija). Podobno so priložnostne znamke opozorile na skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija
(slika 3j) in slikarja Matevža Langusa (slika 3i) ter na poprej pozabljene, nacionalno pomembne, a poprej
prezrte slovenske umetnike in kulturnike. Znamka izdana ob Mednarodnem kongresu dizajna (1992)
prikazuje »slovenski ponos«, oblikovalski presežek stol Rex (slika 3k). Identiteto naroda utrjujejo še
znamke z motivi gora in z njimi povezanim planinstvom: panorama Triglava in spomenik posvečen
»štirim srčnim možem«, ki so se leta 1778 prvi povzpeli nanj (1993), oziroma s priložnostnimi znam-
kami izdanimi ob: 100. obletnici Slovenskega planinskega društva (1993), 100. obletnici postavitve
Aljaževega stolpa (1993), 100. obletnici rojstva alpinista Jože Čopa (1893–1975) in 80. obletnici Gorske
reševalne službe (1992). To tematiko zaokroža panorama Kamniško-Savinjskih Alp z Ojstrico v ospred-
ju (1994) (slika 3c).
O vpetosti slovenskega športa v mednarodne športne organizacije sporoča znamka, ki izpostavlja
100. obletnico Mednarodnega olimpijskega komiteja – MOK (1994) (slika 3f). Med športnimi dogod-
ki pa so slovenske priložnostne znamke ovekovečile predvsem olimpijske igre v Albertvillu, Lillehammerju
in Barceloni. Slednje je v paru z znamko v barvah slovenske zastave zaznamoval portret trikratnega
olimpijskega prvaka, telovadca, takrat 94-letnega Leona Štuklja (1898–1999). Na pomembno obletni-
co v športu je opozorila tudi znamka izdana ob 60. obletnici planiške »Bloudkove velikanke« (1994).
O mednarodni vpetosti slovenskega športa priča tudi znamka posvečena Evropskemu prvenstvu v dre-
surnem jahanju v Lipici (1993) (Südeuropa … 2019, 1333–1341).
3.3 Znamke na Hrvaškem, 1991–1995
V obdobju naše analize je znamke poleg državne izdajala še poštna uprava ene oziroma dveh (1995)
uporniških entitet. Na ozemlju s prevladujočim srbskim prebivalstvom, v vzhodnem in jugozahodnem
delu Hrvaške, je bila ustanovljena paradržava Republika Srbska krajina – RSK. Organizirala je poštno
službo na 10.400 km2 ozemlja Republike Hrvaške (18 %). Avgusta 1995 so hrvaške sile v vojni za domo-
vino (hrvaško domovinski rat) premagale upornike, ozemlja RSK so se za tem postopoma vključevala
pod okrilje suverene hrvaške države (Magaš in sodelavci 2021). Prekinjene cestne in železniške pove-
zave so pogojevale, da so leta 1991 izšle (redne) poštne znamke namenjene letalski dostavi poštnih pošiljk
do oddaljenih hrvaških krajev (Dubrovnik, Split in Pulj). Ob koncu tega leta sta bili izdani dve priložnostni
poštni znamki posvečeni razglasitvi hrvaške neodvisnosti (slika 4a) in božiču (preglednica 5). RSK je
lastne znamke začel izdajati na pomlad 1993. Na njih je bila entiteta v cirilici zapisana kot Република
Српска Крајина. Tej se je pri izdaji lastnih znamk, med letoma 1995 in 1997, pridružila še Sremsko-
Baranjska oblast (Сремcko-Барањcka oблaст), kratkotrajni protektorat OZN.
65
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 65
V časovnem okviru raziskave je bilo na ozemlju Republike Hrvaške izdanih 309 znamk. Državna
poštna uprava je izdala 253 znamk: 58 % priložnostnih, 15 % rednih in 27 % obveznih doplačilnih znamk.
Republika Srbska krajina in Sremsko-Baranjska oblast sta v istem času izdali 56 znamk: 38 % prilož-
nostnih, 61 % rednih in 2 % obveznih doplačilnih znamk. S tiskanjem obveznih doplačilnih znamk je
Hrvaška nadaljevala jugoslovansko tradicijo (preglednica 2). Naša pozornost je veljala 147 priložnos-
tnim znamkam, h katerim smo priključili izjemoma nekaj rednih znamk, ki so imele očiten domoljubni
značaj (promocija narave v turistične namene) (preglednica 5). Politična in domoljubna sporočila smo
tako zaznali na 80. priložnostnih znamkah. Po številu izdaj prednjačijo znamke s političnim izrazjem
(18 %), pred domoljubnimi, ki opozarjajo na dosežke v umetnosti, kulturi in znanosti (14 %); tem sle-
dijo domoljubna sporočila, ki poveličujejo zgodovinske dogodke in osebnosti (11 %). Šport in okoljske
vsebine so v kontekstu »domoljubja« redkeje zastopane (preglednica 5). Belo-rdeča šahovnica je izsto-
pajoči miniaturni motiv na skoraj vseh znamkah Republike Hrvaške. V kolikor šahovnice na znamki
ni, jo nadomešča pas rdeče-belo-modre hrvaške zastave. Samostojno se grb Republike Hrvaške na znam-
kah redkeje pojavlja (slika 4c). Na hrvaških znamkah je bila do 30. maja 1994 vrednost znamke opredeljena
v hrvaških dinarjih (din), kasneje pa v nacionalni valuti Kuni (1000 din = 1 kuna) in v manjših vred-
nostih – Lipah (100 lip = 1 kuna).
Najbolj pogosto so bila politična in domoljubna sporočila na znamkah posredovana v letu pred dokon-
čno zmago v »domovinski vojni« leta 1995. V okviru herojskih dogodkov je hrvaška pošta, tako kot
slovenska, na znamkah pozornost namenila tudi drugim zmagam, denimo v bitkah s Turki (Sisak, 1593;
Krbavsko polje, 1493; Petrinja, 1595). Ob 125. obletnici, še v Avstro-Ogrski monarhiji ustanovljenih
hrvaških domoljubnih vojaških sil (Domobrani), je bila leta 1993 izdana priložnostna znamka.
66
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
Preglednica 5: Politična in domoljubna sporočila priložnostnih poštnih znamk Repubike Hrvaške,
1991–1995 (*vključujoč tri poštne znamke za letalsko dostavo: Zagreb–Dubrovnik, Zagreb–Split in
Zagreb–Pulj; **vključujoč eno redno poštno znamko za dostavo z letalom: Zagreb–Osijek; ***vključu-
joč 7 rednih poštnih znamk posvečenih 150. obletnici hrvaškega turizma (naravne lepote Hrvaške)
(Südeuropa … 2019, 859–871).
priložnostne delež delež domoljubnih sporočil delež
poštne političnih (= posredna politična izrazja) političnih in
znamke sporočil domoljubnih
sporočil letno
leto število (%) zgodovinski dosežki športni narava, (%)
dogodki in v umetnosti, dosežki in zaščita
osebnosti kulturi prireditve okolja,
(%) in znanost (%) rastje/
ter versko živalstvo
izrazje (%) (%)
1991 5* 50 – 50 – – 100
1992 28** 11 14 14 11 7 57
1993 38 24 5 11 3 – 42
1994 33 18 3 18 6 27*** 73
1995 46 15 20 11 2 – 48
skupaj/ 147
povprečje 18 11 14 5 8 54
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 66
Petdeseto obletnico priključitve Istre je Hrvaška proslavila (že) leta 1993 z znamko in motivom zem-
ljevida Istre in Kvarnerja iz leta 1620. Hrvaške znamke, ob vseh zmagah, opozarjajo tudi na tragedije,
ki so jih doživele njihove vojaške enote: ena izmed znamk obuja spomin na zajetje vojaških enot NDH
(Neodvisne države Hrvaške) in njihovih družinskih članov maja 1945 na Pliberškem polju v Avstriji
ter na njihovo posledično povojno likvidacijo v Jugoslaviji; spet druga opozarja na nemško, brutalno
zatrtje upora hrvaških, NDH nabornikov v francoskem Villefranche-de-Rouerge, kjer so bili leta 1943
na vojaškem urjenju. Želja po spravi v tem etničnem konfliktu se na motivih znamk nakazuje v zad-
njem letu spopadov. Poštna uprava Hrvaške je takrat izdala tudi znamko, kjer pred hrvaškim grbom
roka (sprave) ponuja (nekomu) vrtnico. Istočasno sta bili v okviru projekta »Europa« izdani tudi znam-
ki, ki nakazujeta ozdravljenje in pomiritev (etničnih nesoglasij) (slika 4: j1–j2). Hrvaške »evropske znamke«
so izpostavljale še: 500. obletnico odkritja Amerike (1992) (slika 4: i1–i2), moderno umetnost hrvaških
slikarjev (1993) in v letu za tem iznajdbe hrvaških izumiteljev Slavoljuba Penkale (1871–1922), ki je paten-
tiral nalivno pero in Fausta Vrančića (1551–1617), ki je izumil padalo (preglednica 5).
Uspehe politike v prvih letih samostojnosti in v takratnih vojnih razmerah zaznamujejo znamke,
ki opozarjajo na obletnice sprejema Hrvaške v OZN (slika 4č), organiziranje 59. svetovnega kongresa
pisateljev (PEN) v Dubrovniku (slika 4g) in Mednarodnega kongresa krščanske arheologije v Splitu in
Poreču. Kot članica mednarodnih organizacij je Hrvaška s priložnostnimi znamkami proslavila še vstop
v: Svetovno poštno zvezo – UPU (1993), 75. obletnico Mednarodne delavske organizacije – ILO (1994)
in 50. obletnico OZN (UN) ter Organizacije za kmetijstvo in prehrano – FAO (slika 4: h1–h2). Hrvaške
znamke niso posvečale pozornosti političnim osebnostim in dogodkom, ki bi bili politično umeščeni
v kraljevino ali socialistično Jugoslavijo. Izjemo predstavlja le znamka s podobo vodje Hrvaške kmeč-
ke stranke Stjepana Radića, ki je leta 1928 pod streli atentatorja preminil v jugoslovanskem parlamentu
(slika 4: d4). Zato pa je bolje osvetljeno obdobje dosežkov meščanskih in katoliških veljakov 19. sto-
letja. Poštne znamke so izpostavile bana Josipa Jelačića (1801–1859), ki je na Hrvaškem odpravil tlačanstvo
in bil v Saboru leta 1848 oklican za Bana, to je kraljevega namestnika in vrhovnega vojaškega povelj-
nika habsburških enot (kot vojaški poveljnik je sodeloval pri zatrtju revolucij na Dunaju in v Budimpešti),
škofa Jurija Strossmayerja (slika 4: d1), ustanovitelja Akademije znanosti in umetnosti ter zagovorni-
ka združitve katoliške in pravoslavne cerkve, pa tudi pesnika Ante Starčevića (slika 4: d2), »očeta naroda«,
zagovornika suverenosti narodov in tvorca hrvaškega nacionalizma ter Eugena Kvaternika (slika 4: d3),
vodjo upora proti avstro-ogrskim oblastem, ki je, skupaj s Starčevićem, ustanovil Hrvaško stranko prava
in Stjepana Radića (slika 4: d4), vodjo Hrvaške kmečke stranke, ki je nasprotovala združitvi Hrvaške
s Kraljevino Srbijo in Črno goro. Repertoar za državnost in narodno samostojnost pomembnih ljudi
se je kasneje širil ter na znamkah osredotočal na osebnosti v kulturi in umetnosti, posebno z zaznavo
obletnic mednarodno uveljavljenih pisateljev, glasbenikov in slikarjev. Z znamkami so se na Hrvaškem
spominjali tudi narodnostno večplastnih oseb, kot sta to bila Marko Polo (ob 700. obletnici vrnitve iz
Kitajske) in Nikola Tesla (ob 50. obletnici izumiteljeve smrti) ter kralja Tomislava (slika 4b). Med z ver-
skim predznakom opredeljenimi znamkami velja, poleg božičnih, omeniti še znamko posvečeno obisku
papeža Janeza Pavla II. leta 1993, znamko namenjeno 800. obletnici rojstva Antona Padovanskega in
znamko posvečeno 700. obletnici romanja v Loretto (tako kot v Sloveniji). Redne in priložnostne znam-
ke potrjujejo, da temelji identiteta hrvaškega naroda na katoliški veri. V obdobju naše analize se to ne
odraža le na znamkah s prikazi verskih in kulturnih ustanov ter slavljenih buditeljev – duhovnikov 19.
stoletja, temveč tudi v obisku papeža Janeza Pavla II. (1920–2005), ki je v času »domovinske vojne«,
leta 1993, obiskal Hrvaško. K utrjevanju domoljubja je veliko pripomogla tudi hrvaška diaspora, pose-
bno ameriška Hrvatska narodna zajednica, ki so ji posvetili znamko ob 100. obletnici ustanovitve (1994).
Za hrvaško identiteto je tudi pomembno, da se na znamkah (3) ohranja tudi legenda/zgodba o (hrva-
ški) kravati (1995).
Tako kot slovenske so tudi hrvaške priložnostne poštne znamke zaznamovale mednarodne šport-
ne dogodke, predvsem olimpijske igre v Albertville-u (slika 4e) in Barceloni (1992) ter Lillehamerju
(1994), a tudi Sredozemske igre v Franciji (1993) in svetovno prvenstvo v rokometu na Islandiji (1995).
67
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 67
68
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
a) b)
c) č)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 68
69
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
d1) d2)
d3) d4)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 69
70
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
e) f)
g)
i1) i2)
h1–2)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 70
71
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
Slika 4 (str. 68–71): Znamke Republike Hrvaške:
a) prva priložnostna znamka Republike Hrvaške: Razglas neodvisnosti – odprta Zlata knjiga s šahov-
nico (1991);
b) spomenik kralju Tomislavu, legendarnemu knezu Primorske Hrvaške (v 10. stoletju je vodil bitke
z Madžari);
c) hrvaški državni grb (1991);
č) prva obletnica sprejema Republike Hrvaška med članice Organizacije združenih narodov (OZN) –
upodobitev ranjenega goloba miru (v obdobju spopadov z vojaškimi enotami paradržave RSK)
(1992);
d) (1–4) narodni buditelji: (d1) škof Josip Juraj Stepinac (1815–1905), ustanovitelj Hrvaške akademije
znanosti pred 125. leti (1992), (d2) Ante Starčević (1823–1896), predsednik Stranke prava, pobud-
nik združevanja ozemelj s hrvaškim življem in privrženec samoodločbe narodov (»oče naroda«)
(1992; na sliki je ponovljena izdaja 1996), (d3) Eugen Kvaternik (1825–1871), vodja upora proti
avstro-ogrski monarhiji (»Rakovička buna«, 1871) (1992; na sliki je ponovljena izdaja 1996), (d4)
Stjepan Radić (1871–1928), vodja Hrvaške kmečke stranke, ki je nasprotovala združitvi Hrvaške
s Kraljevino Srbijo in Črno goro, v Narodni skupščini kraljevine SHS ga je leta 1928 smrtno ranil
črnogorski atentator Puniša Račić (1992; na sliki je ponovljena izdaja 1996);
e) zimske olimpijske igre 1992 v Albertville-u, Francija;
f) Dražen Petrović (1964–1993), »košarkarski Mozart«, član jugoslovanske reprezentance (zlati
medalji na Evropskem prvenstvu leta 1989 in Svetovnem prvenstvu leta 1990), član ekip NBA
(National Basketball Association) Portland Trail Blazers in New Jersey Nets, ki je tragično
preminil v avtomobilski nesreči (1993);
g) 59. kongres pesnikov in pisateljev PEN (Poets-Essayists-Novelists) v Dubrovniku (1993);
h) (1–2) Mednarodne politične organizacije: (h1) 50. obletnica OZN (UN), ustanovljene v San
Franciscu (1995), (h2) 50. obletnica svetovne Organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO – Food
and Agriculture Organization), ustanovljene v Rimu z namenom odpraviti lakoto po svetu (1995);
i) (1–2) 500. obletnica odkritja Amerike (1492–1992): (i1) dubrovniška karavela (1992), (i2)
»Lokostrelec« –
ponosni indijanski poglavar na konju – kip Ivana Mestrovića (1883–1962) v Grant parku, sredi
Chicaga (1992);
j) (1–2) znamki »Evropa« – Mir in svoboda: (j1) »nevihta se umika, nebo se jasni« (fotomontaža)
(1995), (j2) »Angel miru polaga roke na človeško telo« – fotografski izsek s kipa Francesca Robbe
(1698–1757) v zagrebški cerkvi Sv. Katarine (1995).
j1–2)
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 71
Tako kot v Sloveniji so se z motivom na znamki spomnili stoletnice Mednarodnega olimpijskega komi-
teja (1994). Izšla je tudi priložnostna znamka ob tragični smrti košarkarskega zvezdnika Dražena Petrovića,
ki je nastopal (tudi) v ameriški ligi NBA (slika 4f) (Südeuropa … 2019, 859–871).
Za Republiko Srbsko krajino (RSK) je značilno, da priložnostnim znamkam niso posvečali večje
pozornosti (preglednica 6). V treh letih izhajanja poštnih znamk, je izšlo le 10 priložnostnih znamk
(21 %) in med njimi so le štiri v motivu izražale politična ali narodnobuditeljska sporočila. Poleg treh,
ki prikazujejo tradicijo in kulturo srbskega naroda (Sv. Simeon, grb kraljevine Srbije, vučedolska golo-
bica – 2000 let pred našim štetjem), je bila izrazito »politična« znamka izdana v počastitev 50. obletnice
zaključka 2. svetovne vojne – z motivom, ki prikazuje spomenik (»Drevo življenja«), ki je posvečen žrtvam
taborišča NDH v Jasenovcu. Za znamke izdane v RSK je značilno, da so povsem ignorirale hrvaško
stvarnost oziroma obstoj mednarodno priznane Republike Hrvaške (v nasprotju z ravnanjem sorod-
nih paradržav v Bosni in Hercegovini): v napisih se je uporabljala izključno cirilica, vrednost znamke
je bila vseskozi označena v novih dinarjih – ND (tudi po maju leta 1994, ko je Hrvaška uvedla nacio-
nalno valuto kuno), njihove poštne znamke pa so izhajale vse do leta 1998, ko obeh entitet Republike
Srbske Krajine in Sremsko-Baranjske Oblasti že zdavnaj ni bilo več.
4 Sklep
Pri preverjanju motivov in izrazja poštnih znamk smo upoštevali 841 znamk, ki so bile med leto-
ma 1987 in 1991 izdane v SFRJ (403 znamke) ter med letoma 1991 in 1995 v Republiki Sloveniji (137
znamk), v Republiki Hrvaški (253 znamk) in v Republiki Srbski krajini – RSK (47 znamk). Pozornost
smo posvetili 535. priložnostnim poštnim znamkam (SFRJ 53 %, Slovenija 18 %, Hrvaška 28 % in RSK
1 %), ki smo jih glede na njihovo izrazje oziroma motiv razvrstili v:
a) politična sporočila in v ta segment uvrstili 97 oziroma 18 % vseh izdanih priložnostnih poštnih znamk:
iz SFRJ 54 (56 %), iz Slovenije 13 (13 %), iz Hrvaške 26 znamk (27 %) in iz RSK 4 znamke (4 %);
b) domoljubna (patriotska) sporočila, kjer so motivi izpostavljali za narod/nacijo pomembne zgodo-
vinske dogodke in osebnosti, dosežke v umetnosti, kulturi in znanosti ter verskem izrazju, športne
72
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
Preglednica 6: Sporočilnost priložnostnih poštnih znamk paradržave Srbska krajina (Република Српска
Kraјина) in protektorata OZN Sremsko-Baranjska oblasti (Сремско-барањска области) na ozemlju
Republike Hrvaške, 1991–1995 (Südeuropa … 2019, 949–951).
vse izdane priložnostne delež političnih delež delež
poštne znamke poštne znamke sporočil domoljubnih političnih in
sporočil domoljubnih
(= posredna sporočil letno
politična izrazja)
leto število število (%) narava, zaščita (%)
okolja, rastje/
živalstvo (%) 
1993 20 – – – –
1994 13 7 43 – 43
1995 14 3 33 66 100
skupaj/ 47 10
povprečje 40 30 60
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 72
dosežke in okoljsko problematiko. S takimi sporočili naslavlja uporabnike 214 oziroma 40 % vseh
priložnostnih poštnih znamk: iz SFRJ 109 (51 %), iz Slovenije 49 (23 %), iz Hrvaške 54 znamk (25 %)
in iz RSK 2 znamki (1 %);
c) indiferentna (apolitična) sporočila in izrazja z vsebinami, ki niso izražala narodu ali državi bistvene
podporne vloge. V tej kategoriji smo registrirali 224 priložnostnih znamk (42 %), ki jih, glede na
cilj raziskave, ki se je osredotočala na politično in domoljubno izrazje v vnaprej opredeljenih vse-
binskih kategorijah, nismo upoštevali in njihove sporočilnosti nismo podrobneje analizirali. Iz
obravnave smo jih izločili, podobno kot smo to storili že poprej pri izdajah rednih poštnih znamk
in obveznih, doplačilnih poštnih znamk (preglednice 2–6).
Med vsemi v obravnavanem obdobju izdanimi znamkami, smo v raziskavi pozornost namenili pred-
vsem izrazjem na znamkah štirih entitet, ki vsaka zase utrjuje domoljubje in poskuša politično profilirati
državo v mednarodnem okolju. Večina v desetletnem obdobju izdanih priložnostnih znamk ima namreč
politični ali domoljubni značaj. Še najbolj očitno je to zaznati pri znamkah Slovenije, kjer je v obeh kate-
gorijah uvrščenih 65 % vseh izdanih priložnostnih znamk, torej več kot pri jugoslovanskih (58 %) in
hrvaških znamkah (54 %). Uvrstitev Slovenije na prvo mesto ne gre pripisati toliko znamkam s poli-
tičnimi sporočili (le 21 % jih sodi v to skupino), temveč znamkam z domoljubnim izrazjem, s poudarkom
na umetnosti, kulturi in znanosti, ki (so)oblikujejo slovensko identiteto. V Jugoslaviji tretjina znamk
poudarja herojsko polpreteklo zgodovino in promovira družbeno ureditev, državo in njen mednarodni
ugled. Podoben delež političnih sporočil izkazujejo tudi priložnostne znamke izdane na Hrvaškem, kjer
motivi, poleg državnih simbolov (šahovnica), v ospredje postavljajo narodno in versko identiteto, zamol-
čano zgodovino in uspešno uvrstitev suverene države v mednarodne organizacije.
Vzporednice Hrvaške s Slovenijo bi lahko s pomočjo znamk dokazovali na številnih področjih. Tako
kot slovenske so tudi hrvaške priložnostne poštne znamke zaznamovale mednarodne športne dogod-
ke, predvsem olimpijske igre; obenem sta obe suvereni državi na znamki obeležili stoletnico Mednarodnega
olimpijskega komiteja (1994). Za Plečnikovega antipoda bi lahko šteli Ivana Meštrovića (1883–1962)
(1992), podobno bi za antipoda Karlu Destovniku - Kajuhu (1922–1944) lahko veljal, na hrvaški znam-
ki leta 1993 upodobljeni Ivan Goran Kovačić (1913–1943). Vzporednice bi lahko potegnili tudi na
z znamkama proslavljenima škofoma Antonom Martinom Slomškom (1880–1962) (1992) in Jurijem
Strossmayerjem (1815–1905) (1992) ter mnogimi drugimi buditelji obeh narodov.
Sporočilnost na poštnih znamkah obravnavanih entitet na nekdanjem ozemlju socialistične
Jugoslavije lahko, na podlagi navedenih ugotovitev, (raz)delimo v tri skupine:
a) socialistično federalno, kjer država, v zatonu socializma, poskuša z motivi in celostnim izrazjem na
priložnostnih znamkah poudariti njeno mednarodno veljavo, ohraniti zaupanje v skozi trpljenje in
revolucijo pridobljeno družbenopolitično ureditev in utrditi ideološko hegemonijo kot edino zve-
ličavno multietnično vezivo ter preko športnih uspehov podčrtati uspehe narodov, ki jo sestavljajo;
b) demokratično nacionalno, kjer poštni upravi držav, ki sta se odločili za odcepitev in samostojno poli-
tično pot, dajeta prednost motivom, ki narodnobuditeljskim dogodkom in osebam 19. stoletja
namenjata ustrezno težo ter izpostavljata verska izrazja kot hrbtenico naroda in utemeljujeta lastno
suverenost prek naravnih (gore oziroma morje) in socialnih dejavnikov (narodni preporod), ki so
(so)oblikovali nacionalno identiteto;
c) prezirajočo poprejšnje referendumske in politične odločitve, kjer so se na znamkah (obeh) paradr-
žav na hrvaških tleh ohranjala izrazja poprejšnje federativne države (pisava in valuta) ter so
ignorirala mednarodno priznano državo Hrvaško; motivi so izključno poudarjali srbsko nacional-
no identiteto in trpljenje.
V motivih, izrazju in sporočilnosti poštnih znamk na tleh nekdanje Jugoslavije spremljamo pre-
obrazbo oziroma popoln zasuk od multietničnosti in ideološkega enoumja k pluralnosti ter v okviru
na novo začrtanih meja, nastajanju nove demokratične in nacionalno ozaveščene družbe. Večina poli-
tikov, ki so se v 20. stoletju zavzemali za vzpostavitev/ohranitev Jugoslavije v kateri koli obliki – kraljevini
ali socialistični federaciji – je na motivih priložnostnih poštnih znamk izostala. Namesto teh so stopili
73
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 73
v ospredje motivi z osebami, institucijami in dogodki, ki slavijo vojaške, politične in kulturne uspehe
posameznega naroda v multietnični državi Avstro-Ogrski in razumljivo, dogodki in osebe, ki so zazna-
movali kratko obdobje neodvisnosti. Kmalu po propadu ideje o skupnem sobivanju južnoslovanskih
narodov, je med narodi v regiji vzniknila nova sanjska multietnična entiteta – Evropska unija (EU), ki
sta se ji Slovenija v prvem in Hrvaška v drugem desetletju 21. stoletja tudi pridružili.
5 Viri in literatura
Bellis, M. 2019: The History of Postage Stamps. ThoughtCo. Medmrežje: https://www.thoughtco.com/
history-of-stamps-1992419 (1. 12. 2022).
Bratec Mrvar, R., Birsak, L., Fridl, J., Kladnik, D., Kunaver, J. 2011: Kocenov srednješolski atlas kot didak-
tična prelomnica. Geografija Slovenije 22. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545864
Brunn, S. D. 2011: Stamps as messengers of political transition. Geographical Review 101-1. DOI:
https://doi.org/10.1111/j.1931-0846.2011.00070.x
Brunn, S. D., Cottle, C. D. 1997: Small states and cyberboosterism. Geographical Review 87-2. DOI:
https://doi.org/10.1111/j.1931-0846.1997.tb00073.x
Brunn, S. D., Gosar, A. 2019: Visualizing the United Nations’ 2001 »Year of dialogue among civiliza-
tions« through postage stamp issues. Handbook of the Changing World Language Map. Cham. DOI:
https://doi.org/10.1007/978-3-030-02438-3_189
Del kolača na trgu dostave paketov bi tudi sosedje. Delo, 28. 7. 2022. Medmrežje https://www.delo.si/novi-
ce/slovenija/del-kolaca-na-trgu-dostave-paketov-bi-tudi-sosedje/ (20. 9. 2022).
DHL 2022: Our story, our network. Medmrežje: https://www.dhlexpress.be/en/our-story/ (1. 12. 2022).
Dodds, K. 2000: Geopolitics in a Changing World (Insights into Human Geography). Dallas.
Huntington, S. P. 1996: The Clash of Civilisations and the Remaking of World Order. New York.
Ferchenbauer, U. 1981: Österreich 1850 bis 1918. Spezialkatalog und Handbuch 4. Wien.
Gosar, A. 2022: Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju
nekdanje Jugoslavije – 2. del. Geografski vestnik 94-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV94204
Grayson, J. H. 2023: Images, semiotics and political transition: Case studies of the first issues from eight
nations. Stamps, Nationalism and Political Transition. London. DOI: https://doi.org/10.4324/
9781003048886
Katalog poštnih znamk 1993/1994. Ljubljana, 1994.
Klemenčić, M. 2021: Hrvatske poštanske marke (izbor). Zagreb.
Lutz, C. A., Collins, J. L. 1993: Reading National Geographic. Chicago.
Lauritzen, F. 1988: Propaganda art in the postage stamps of the Third Reich. Journal of Decorative and
Propaganda Art 10. DOI: https://doi.org/10.2307/1504019
Magaš, D., Klemenčić, M., Nazor, A., Vukosav, B. 2021: Velika geografija Hrvatske, knjiga 1. Zagreb.
Miller, R. 2020a: An introduction to stamps commemorating patron saints of Eastern European coun-
tries. Linn’s Stamp News, 24. 8. 2020.
Miller, R. 2020b: Slovenia and Slovakia: twin daughters of different mothers. Linn’s Stamp News, 5. 6. 2020.
Petauer, B. 2018: Sto let prve slovenske znamke. Svet kapitala, 9. 11. 2018. Medmrežje: https://svetka-
pitala.delo.si/trendi/sto-let-prve-slovenske-znamke/ (1. 12. 2022).
Poštna znamka 2022. Medmrežje: https://sl.wikipedia.org/wiki/Poštna_znamka (1. 12. 2022).
Purcell, D. 1999: The Slovenian State on the Internet. Ljubljana.
Raento, P. 2006: Communicating geopolitics through postage stamps: The case of Finland. Geopolitics
11-4. DOI: https://doi.org/10.1080/14650040600890750
Raento, P., Brunn, S. D. 2005: Visualizing Finland: Postage stamps as political messengers. Geografiska
Annaler: Series B, Human Geography 87-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.0435-3684.2005.00188.x
Slovenika 2002: Katalog poštnih znamk. Ivančna Gorica.
74
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 74
Smolarski, R., Smolarski, P., Vetter-Schultheiß, S. (ur.) 2019: Gezähnte Geschichte: Die Briefmarke als
historische Quelle. Göttingen. DOI: https://doi.org/10.14220/978373700937
Suhadolc, P. 2011: Potres – vzroki in posledice, opisani s pomočjo filatelističnega gradiva. Idrijski raz-
gledi 61-1.
Südeuropa 2018: Michel-Europa-Katalog Band 3. München, 2019.
Timeline of the Breakup of Yugoslavia 2008. Medmrežje: https://en.wikipedia.org/wiki/Breakup_of_
Yugoslavia (1. 12. 2022).
World Population Review 2022. Medmrežje: https://worldpopulationreview.com/country-rankings/
countries-that-recognize-kosovo (1. 12. 2022).
Zippia 2022: FedEx history: founding, timeline and milestones. Medmrežje: https://www.zippia.com/
fedex-careers-4259/history/ (1. 12. 2022).
6 Summary: Expressions of postage stamps in times of political and social
transition on the territory of former Yugoslavia – part 1
(translated by the author)
When determining expressions on postage stamps, we’ve checked 841 stamps that were issued between
1987 and 1991 in the Socialist Federal Republic of Yugoslavia – SFRY (403 stamps) and between 1991
and 1995 in the Republic of Slovenia (137 stamps), in the Republic of Croatia (253 stamps) and in the
Republic of Srpska Krajina – RSK (48 stamps). We devoted our attention to 535 occasional postage stamps
(SFRY 53%, Slovenia 18%, Croatia (28%) and RSK 1%), which we’ve classified according to their motif
and expression into:
a) political messages, which openly promote symbols of the state and its government’s achievements
and where 97 stamps (18% of all occasional stamps issued) were identified: SFRY 54 stamps (56%
of all stamps in this segment), Slovenia 13 (13%), Croatia 26 (27%) and RSK 4 stamps (4%);
b) patriotic/nationalistic messages where motifs highlighted historical events and personalities, achieve-
ments in art, culture and science as well as in religious expressive art, sports achievements and
environmental issues. Within this segment we’ve identified 214 stamps (40% of all occasional stamps
issued): SFRY 109 stamps (51%), Slovenia 49 stamps (23%), Croatia 54 stamps (25%) and RSK 2
(1%);
c) indifferent (apolitical) messages with contents that did not express essential support for the nation
or the state. In this category, we’ve registered 224 occasional stamps (42% of all occasional stamps).
As regular postage stamps and mandatory, surcharge stamps they also were eliminated from fur-
ther analyses (Tables 2– 6).
As noted, we’ve paid attention to expressions on stamps of entities which are reinforcing nation’s
patriotism on their national stamps and therewith profile the country politically in the international
environment. This is evident in Slovenia where 65% of all issued occasional stamps are classified as
such, even more than in former Yugoslavia (58%) and Croatia (54%). The ranking of Slovenia cannot
be attributed so much to stamps with nation-state’s political messaging (just 21% of in this segment)
but to stamps with patriotic/nationalistic expressions which are (co)shaping Slovenian identity. In
Yugoslavia, a third of occasional stamps emphasize the heroic immediate past (WW2), promote the
social order (communism), and the country’s international reputation. Occasional stamps issued in Croatia
show a similar share of political messages, where, in addition to state symbols (a checkerboard on most
stamps), the motifs emphasize national and religious (catholic) identity, silenced history and the suc-
cessful inclusion of the sovereign state into international organizations.
Parallels between occasional stamps of Croatia and Slovenia could be demonstrated in many areas.
Like Slovenian the Croatian occasional postage stamps favour international sports, especially the Olympic
Games; both sovereign nation-states mark the centenary of the International Olympic Committee (1994)
75
Geografski vestnik 94-1, 2022 Razprave
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 75
as well. The Croatian sculptor Ivan Meštrović (1883–1962) (1992) could be considered Slovenian archi-
tects’ Jože Plečnik’s (1991) antipode, the poet Ivan Goran Kovačić (1913–1943), depicted on a Croatian
stamp in 1993, could be considered the antipode to the Slovenian poet and resistance fighter Karl
Destovnik - Kajuh (1922–1944). Parallels on stamps and in reality of their work could also be drawn
between bishops of the 19. century - Slovenian Anton Martin Slomšek (1880–1962) (1992) and Croatian
Juraj Strossmayer (1815–1905) (1992) and between many other revivalists of both nations.
The above findings lead us to the conclusion that expressions of postage stamps, of entities in ques-
tion, can be divided into three groups:
a) multinational socialist, where the state, in the die-off phase of socialism, tries with motifs and expres-
sions of stamps to emphasize its:
• international status,
• maintain trust in the socio-political order obtained through the revolution during WW2,
• to consolidate the ideological hegemony (communism) as the only possible multi-ethnic bond,
and
• with accomplishments in sports underline the successes of nations that are integrated in the con-
temporary multi-ethnic society;
b) democratic nationalist, where postal administrations of countries that have decided to secede and
pursue an independent political path give priority to:
• motives that give due weight to the national awakening in the 19th century, including nation’s spir-
itual and cultural leaders,
• expressions that highlight Christianity as the backbone of the nation and,
• statements which justify sovereignty through natural (mountains or the sea) and/or social and
cultural elements (national rebirth) that (co)shaped people’s national identity;
c) contemptuous, where on stamps of the parastate of the Republic of Serb Krajina:
• the internationally recognised country of Croatia is not recognised neither in regard of the name,
alphabet (use of Cyrillic) nor currency (use of Dinar),
• the motifs on occasional stamps emphasised solely the culture of the Serb nation and their suf-
ferings during WW2.
In the motifs, expression and messages of postage stamps on the soil of the former Yugoslavia, we
are witnessing a transformation or a complete turn from multi-ethnicity and ideological unanimity to
plurality and, within the framework of newly drawn borders, the emergence of several democratic and
nationalistic societies (and exceptions). Most of the politicians who in the 20th century advocated for
the establishment/preservation of Yugoslavia in any form – a kingdom or a socialist federation – are
absent from motives on contemporary postage stamps. Instead, motifs with persons, institutions and
events that celebrate the military, political and cultural successes of an individual nation in an earlier
existent multinational state (Austro-Hungary) came to the fore. Shortly after the collapse of the idea
of the coexistence of the South Slavic nations, a new dream multi-ethnic entity emerged among the
nations of the region – the European Union – which Slovenia joined in the first decade of the 21st cen-
tury and Croatia in the second.
76
Anton Gosar Sporočilnost poštnih znamk v obdobju družbenopolitične tranzicije na območju …
vestnik 94_1_vestnik 82_1.qxd  27.2.2023  12:16  Page 76