List 14. Gospodarske stvari. Statistični pregled davkovskih zadev.*) Spisal L. Pintar po knjigi „Tafeln zur Statistik des Steuerwesens im osterr. Kaiserstaate" izdani po finančnem ministerstvu leta 1858. na Dunaji. Ako premislimo, da kranjska dežela že od tistega časa, kar je nova mera nastopila, v primeri z drugimi deželami našega cesarstva veliko več davka plačuje kakor druge njej enake, pač si bo vsak rodoljub moral po svoji moči prizadevati, da se ta krivica saj v prihodnje od kranjske dežele odstrani. Ako primerjamo kranjsko deželo z drugimi deželami, se vidi, daje kranjska dežela za tretji del z davki bolj obložena, kakor štajarska, spodnja in gornja Avstrija in pa mo-ravska, potem za četrti del bolj kakor koroška. Galicija in Tirolsko pa plačujete še manj, kakor poprej 8 Kranjsko primerjene dežele. Galicija ima 123 štir-jaških milj rodovitne zemlje, od ktere se dozdaj še nikakoršni davek ne odra j tuje. Tirole s Vorarlbergom vred plačujejo komaj 100.000 gold. gruntnega davka več na leto, kakor kranjska dežela sama. V tridenški in briksenski knežiji je še dandanašnji tisti davek v navadi, ki so ga plačevali tačas, ko so bili še škofje gospodarje teh krajev. Vrh tega pa Tirole nimajo hišnega davka. Za Kranjskem najbolj obloženo z davki je P rini or je in po tem pemska dežela. Kako da je to prišlo, se bomo iz statističnih spisov prepričali. Tu bomo videli, da so se na Kranjskem katasterske cene za nektere reči sila previsoko postavile, potlej se je pridelek preobilen zarajtal, stroški za delo in druge reči pa so se postavili niže kakor v marsikteri drugi deželi. Iz teh vzrokov izvira tako nesrečen izid davkov na Kranjskem. Njive, travniki in vrti, deloma tudi nogradi so na Kranjskem posebno z davki preobloženi. In te reči dajo gotovo največ davka. Gozdi, pašniki in planine v primeri z drugimi deželami, niso preobloženi. Iz naslednjih statističnih zapiskov se bo videlo, da je resnica, kar sem do zdaj pisal. Številke kažejo stari denar in srednjo ceno (Durchschnittspreis) cele dežele. L Srednje cene posamesnih pridelkov na Kranjskem in drugej. Vagin (mecen) ozimne pšenice je cenjen na Kranjskem 2 gold. 19 kr., v Primorju 2 gold. 17 kr., *) Posebno hvaležni smo prečastitemu gospodu pisatelju za ta sestavek, ki naj si ga zapomnijo vsi možje, ki bodo za prenaredbo zemljiSkega davka cenili pridelke na Kranjskem, pa tudi drugej na Slovenskem. Vred. na Koroškem 2 gold. 16 kr., v gornji Avstriji 2 gold. 8 kr., na Stajarskem 2 gold. 7 kr., v spodnji Avstriji 2 gold. 4 kr., na Moravskem 1 gold. 58 kr., v Dalmaciji 1 gold. 57 kr., v Šleziji 1 gold. 56 kr., v Kra-kovi pa le 1 gold. 20 kr. Samo v Salcburgu je pšenica više cenjena kakor na Kranjskem, namreč vagan na 2 gold. 23 kr. Cena na Pemskem, v Galiciji, Bukovim in Tirolah ni mi znana. Vagan jare pšenice na Kranjskem je cenjen 2 gold. 8 kr., na Koroškem 1 gold. 57 kr., na Stajarskem 1 gold. 51 kr., v spodnji Avstriji in v Šleziji 1 gold. 47 kr., v gornji Avstriji 1 gold. 40 kr., na Moravskem pa cel6 le 1 gold. 33 kr. Samo v Salcburgu je za 1 kraje, više cenjena kakor na Kranjskem, to je, 2 gold. 9 kr. Vagan ozimne rži je cenjena na Kranjskem 1 gold. 19 kr., na Koroškem in v Dalmaciji 1 gold. 13 kr., v spodnji Avstriji 1 gold. 12 kr., na Stajarskem 1 gold. 11 gold., v Šleziji 1 gold. 10 kr., na Moravskem 1 gold. 4 kr., v Krakovi pa cel6 le po 47 kraje, na Primorskem in v gornji Avstriji 1 gold. 23 kr., v Salcburgu pa celo 1 gold. 33 kr. Tedaj je le v treh deželah en malo draža kakor na Kranjskem. Vagan jare rži je cenjen na Kranjskem 1 gold. 10 kr. in v vseh drugih deželah je jari rži niža cena, v spodnji Avstriji le 54 kr., samo v Salcburgu je cenjena 1 gold. 18 kr. Vagan ječmena je cenjen na Kranjskem 1 gold. 10 kr., v Primorju 1 gold. 6 kr., na Koroškem 1 gold. 4 kr., na Stajarskem 1 gld. 1 kr., v Dalmaciji 1 gld., v Salcburgu 56 kr.,v v spodnji Avstriji 55 kr., v gornji Avstriji 51 kr., v Šleziji 47 kr., na Moravskem 42 kr. in v Krakovi celo le 36 kr., kranjski ječmen je toraj najviše cenjen, in skoraj poldraži kakor Krakovski. Kako velik razloček pa postane pri 242.283 vaganih ječmena, kterega kranjska dežela pridela, vsak lahko prevdari. Vagdn ovsa je cenjen na Kranjskem 42kr., ravno toliko tudi na Primorskem in v Salcburgu, v Dalmaciji je cenjen 40 kr., na Stajarskem 39 kr., na Koroškem 38 kr., v spodnji in gornji Avstriji 37 kr., v Šleziji 32 kr., na Moravskem le 29 kr. in v Krakovi cel6 le 25 kr. Toraj je kranjski oves sopet najdraži! Vagan prosd je cenjen na Kranjskem 1 gold. 8 kr., v Primorju 1 gold. 7 kr.Jvy spodnji Avstriji in na Koroškem 1 gold. 3 kr., na Stajarskem le 56 kr., v Krakovi 1 gold. 10 kr., v Dalmaciji in na Moravskem 1 gold. 9 kr. Tedaj je le krakovsko pros6 2 kr. in le dalmatinsko in moravsko pros6 1 kraje, draže, potem takem je kranjsko pros6 spet med najdraža prosa cenjeno. V gornji Avstriji, v Salcburgu in v Šleziji prosa ne sejejo. Vagan turšice (koruze) je cenjen na Kranjskem ----- 110 ---- v 1 gold. 12 kr., na Koroškem 1 gold. 10 kr., na Sta-jarskem 1 gold. 7 kr., v spodnji Avstriji 58 kr. in na Moravskem celo le 56 kr.; v Primorji je 6 kr. in v Dalmaciji 4 kr. više cenjena kakor na Kranjskem. V gornji Avstriji, v Salcburgu in v Krakovi in pa v Sle-siji turšice ne pridelujejo. Vagan ajde je cenjen na Kranjskem 1 gld. 1 kr., v Dalmaciji 1 gold., na Koroškem 52 kr., jia Moravskem 49 kr., v gornji Avstriji 48 kr., na Stajarskem 46 kr., v spodnji Avstriji le 42 kr., in v Krakovi celo le 33 kr., na Primorskem je cenjena 1 gold. 8 kr. in Šleziji celo 1 gold. 10 kr. V Salcburgu ajde ne sejejo. tSpodoje-avstrijanska ajda je tedaj ravno toliko cenjena kakor kranjski oves, krakovska pa 9 kr. menj kakor oves na Kranjskem. Ako pomislimo, da kranjska dežela na leto 566.113 vaganov ajde pridela, bomo lahko razumeli, da mora po tako močno različni ceni mnogih dežel tudi davek silno razločen postati! — In ker kranjska dežela med vsemi žiti ajde največ pridela, ktera vsakih 7 let komaj enkrat dobro obrodi, je lahko razumeti, da ravno vi-sokocenjena ajda na Kranjskem davke silno na višavo vzdiguje. V tem grmu zajec leži. Pazite, kantonski cenilci (šacovalcri, da ga spodite iz grma! (Dal. prih.) ------ 118----- Statistični pregled davkovskih zadev. Spisal L. Pintar po knjigi „TafeIn zur Statistik des Steuerwesens im osterr. Kaiserstaate" izdani po finančnem ministerstvu leta 1858. na Dunaji. (Dalje.) Cent sladke otave na Kranjskem je cenjen 25 kr., v Sleziji 24, kr., v spodnji Avstriji in v Salcburgu 22 kr., na Štajarskem, Koroškem in v Primorji 21 kr., v gornji Avstriji 20 kr. in v Krakovi le 19 kr., samo na Moravskem je cent otave za 1 kr. više cenjen kakor na Kranjskem. Cent detelje je cenjenvna Kranjskem 31 kr., ravno toliko na Moravskem, v Sleziji 30 kr., na Koroškem 28 kr., v Krakovi 28 kr., na Štajarskem 24 kr., v spodnji Avstriji 23 kr., v Salcburgu 22 kr. in v gornji Avstriji le 18 kr. Tudi kranjska detelja je najbolj slana. Avstrijansko vedro vina je cenjeno na Kranjskem 1 gold. 43 kraje. Le na Koroškem in v Dalmaciji je niže cenjeno kakor na Kranjskem, drugod pa povsod više, pa je povsod tudi več vredno. Najviše je cenjeno na Moravskem, namreč 2 gold. 48 kr., tudi v Primorji je silno predrago cenjeno, to je 2 gold. 22 kr., ravno tako tudi na Štajarskem 2 gold. 1 kr., in to še posebno če ga primerjamo z vinom v spodnji Avstriji, ktero je cenjeno le 2 gold. 23 kr., pa ima brez vse primere večo vrednost memo primorskih in Štajarskih vin. Seženj (klaftra) 30 eol dolgih drv brez razločka je cenjena na Kranjskem na porobku ali na stablu v bor-stu 26 kr., na Štajarskem in v Salcburgu pa le 19 kr. in na Koroškem 17 kr., v Dalmaciji pa še cel6 le 16 kr. V vseh drugih deželah so drva više cenjena, in sicer v spodnji Avstriji so najdraže, to je 1 gold. 44 kr. Pomisliti se pa tudi mora, da na Dunaji seženj drv zdaj 21 do 25 gold. velja. Koliko pa na Kranjskem, Koroškem ali sploh na Slovenskem? Iz dozdaj povedanega se očitno kaže, da so bili skoraj vsi pridelki na Kranjskem veliko više cenjeni, kakor po drugih deželah. Treba bo toraj cenite 1 jem na Kranjskem dobro oči odpreti, da spet dežela v to nesrečo ne zagazi. II. Pregled, koliko se posreduje ali počez v posames-nih deželah na oralu kake reči pridela. Na oralu (johu) se pridela na Kranjskem pšenice 8 vaganov, v Dalmaciji le 5, na Koroškem in Štajarskem po 9, v spodnji Avstriji in na Moravskem celo po 15 vaganov. Pa je treba pomisliti, da je na Moravskem Hana, ktera je rodovitna kakor Banat. Ozimne rži se pridela na oralu na Kranjskem 8 vaganov, ječmena 11; ovsa 12, prosa 8, turšice 14, ajde 7, boba 3, lanenega semena 4, prediva 3 cente, krompirja 73 vaganov (dandanašnji še 3. del ne), repe 65, korenja 48, detelje 31 centov (kar je veliko preveč)* sena* 8, otave 7 centov (kar je gotovo preveč), vina 16 avstrijskih veder. Pridelkov druzih dežel ne bom popisoval, da ne bo moje pisanje predolgo, samo to naj povem, da send in otave se pridela samo v gornji Avstriji 10 centov na johu, po vseh druzih deželah pa manj kakor na Kranjskem. Tedaj je tudi tukaj kranjskim šacovalcem treba dobro paziti pri cenitvi. Ravno tako se ne sme pozabiti, da se današnji dan komaj tretji del krompirja pridela, kakor pa ob času poslednjega šacovanja zemljišč. Tudi je veliko krajev, posebno na Gorenskem, pa drugod tudi, kjer se komaj 6 vaganov ječmena na oralu pridela, ne pa 11. IIL Pregled, koliko je na Kranjskem kakosne zemlje in kolika je vrednost pridelkov na oralu vsakorsne zemlje po srednji ceni vse dežele. Njiv ima kranjska dežela po poslednji meri 229.847 oralov. Znesek enega orala njiv je po srednji ceni, če se stroški ne odrajtajo, 17 gold. 5 kr., na Koroškem 15 gold. 13 kr., na Štajarskem 15 gold. 4 kr., v gornji Avstriji 14 gold. 9 kr., v Salcburgu 13 gold. 59 kr., na Moravskem, kjer imajo prerodovitno Hano, le 12 gold. 32 kr., v Sleziji 12 gold. 44 kr., v spodnji Avstriji 10 gold. 39 kr., v skalnatem Primorji 8 gold. 30 kr., v Krakovi 7 gold. 5 kr., in v siromaški Dalmaciji 5 gold. 33 kr. Res čisto brez glave se je moralo na Kranjskem, pa tudi drugod po Slovenskem šacevati, da je bilo mogoče do tega priti, da med vsemi cislajtanskimi deželami oral zemlje na Kranjskem največ sirovega pridelka daje. Postavim, da daje oral na Kranjskem 6 gold. 26 kr. več kakor na spodnjem Avstrijskem, kjer se na Dunaji vse dobro prodd, ali pa 4 gold. 33 kr. več kakor na Moravskem, ali pa celd trikrat toliko kolikor v Dalmaciji. Ledin — svet, kjer je nekaj časa njiva, potlej pa travnik (Eggarten) — je na Kranjskem 1382 oralov. Znesek enega orala je cenjen na Kranjskem 11 gold. 3 kr., na Štajarskem 7 gold. 17 kr., na Koroškem 8 gold. 47 kr., v Primorji .6 gold. 39 kr., in samo v Salcburgu 14 gold. 2 kr., kar je gotovo preveč, drugod pa povsod manj kakor na Kranjskem. Travnikov ima kranjska dežela 223.752 oralov. Surov dohodek počez (durchschnittlich) enega orala je cenjen 4 gold. 30 kr. V spodnji Avstriji 6 gold. 12 kr., v gornji Avstriji 6 gold. 50 kr., na Koroškem 4 gold. 36 kr., v Salcburgu 3 gold. 40 kr., in v Dalmaciji le 3 gold. 9 kr. Treba je pomisliti, da je srednja cena travniških dohodkov na Kranjskem zato nekoliko bolj nizka kakor po boljših deželah, ker ima kranjska dežela posebno na Gorenskem toliko senožet (Bergwiesen), ktere skoraj nič niso vredne. Lahko pa dobiš na Kranjskem kraje, kjer je surov dohodek travnikov na 19 gold. in čez cenjen. Vrtov ima kranjska dežela 64.557 oralov, surov donesek enega orala je cenjen 24 gold. 4 kr. Samo v gornji Avstriji, kjer imajo prelepe sadne vrte, so vrti 18 kr. draže cenjeni kakor na Kranjskem, sicer povsod niže. Na Moravskem 21 gold. 18 kr., na Štajarskem 21 gold. 20 kr., v spodnji Avstriji 21 gold. 50 kr., v Primorji 17 gold. 22 kr., v Dalmaciji le 12 gold. 42 kr. Nogradov je na Kranjskem 16.768 oralov. Surov dohodek orala je 30 gold. 48 kr. Najviše cenjeni so nogradi v spodnji Avstriji, to je, oral 59 gold. 6 kr., pa je tudi cena avstrijskih vin trikrat viša kakor kranjskih. Na Štajarskem je cenjen surov dohodek nogradov 32 gold. 24 kr., na Marskem 34 gold. 5 kr., na ----- 119----- Primorskem 14 gold. 34 kr., na Koroškem 12 golih 20 kr., in v Dalmaciji 11 gold. 1 kr. Pašnikov je na Kranjskem 271.607 oralov, spodnja Avstrija jih ima samo 238.817 oralov, gornja Avstrija 73.642, Moravska 1,057.766, Dalmacija pa tudi 958.277 oralov. Surov dohodek enega orala kranjskih pašnikov je cenjen posrednje 49 kr., v Primorji 15 kr., v Dalmaciji 4 kr., v Salcburgu 54 kr., na Koroškem 53 kr., na Štajarskem 1 gold. 20 kr. Gozdov ima kranjska dežela visokih in nizkih (Hoch- und Niederwald) 703.304 orale. Surov dohodek orala visokih gozdov je cenjen 23 kr., nizkih pa 28 kr. Nova cenitev ne bode delala razločka med visokimi in nizkimi gozdi. Surovi dohodki gozdov so cenjeni v Salcburgu oral 21 kr., na Štajarskem 20 kr., na Koroškem 16 kr., v Primorji 25 kr., v spodnji Avstriji 1 gold. 15 kr., na Moravskem celo 1 gold. 57 kr., kostanjevi gozdi na Primorskem pa 5 gold. 5 kr. oral. Edino gozdi in pašniki so na Kranjskem še precej po pameti cenjeni, drugo pa vse veliko veliko predrago. (Dalje prihodnjič.) List 16. Gospodarske stvari. Statistični pregled davkovskih zadev. Spisal L. Pintar po knjigi „Tafeln zur Statistik des Steuerwesens im osterr. Eaiserstaate^^ izdani po finančnem ministerstvu leta 1858. na Dunaj i. (Konec.) Planin ima kranjska dežela 42.950 oralov. Surov dohodek orala je cenjen 9 kraje, v Pri morji 3 kr., na Štajarskem 13 kr., na Koroškem 15 kr., v gornji Avstriji pa 14 kr. Svetd, na kterih poslopja stoje, ima kranjska dežela 4.787 oralov. Oral take zemlje je zopet na Kranjskem najviše cenjen, to je, 18 gold. 47 kr., v spodnji Avstriji pa le 10 gold. 28 kr., in vendar veljd štirjaški seženj (klaftra) take zemlje na Dunaji v ne-kterih legah cel6 1000 gold. Uboga kranjska zemlja, da vendar nisi imela ob času cenitve nobenega zastopnika ! Pri novi cenitvi se zemlja, na kterih poslopja stoje, ne bo cenila. IV, Koliko procentov se je pri poslednji cenitvi pri vsa-korsni zemlji za delo in druge stroške od surovega dohodka odbilo. Pri njivah se je na Kranjskem odbilo 56 procentov (odstotkov), na Stajarskem in v Dalmaciji 60, na Koroškem 55, v spodnji Avstriji 49, in na Marskem le 46 procentov. Pri ledinah na Kranjskem 48 procentov, drugod povsod več. Na Koroškem 57, na Pcimorskem 54, na Stajarskem pa cel6 62 procentov. Pri travnikih na Kranjskem^24 procentov, na Marskem 19, na Koroškem 25, na Stajarskem 28 in v Primorji 26 procentov. Pri vrtih na Kranjskem se je odbilo od surovega prihodka za delo in druge stroške 48 procentov, na Stajarskem 50, v Dalmaciji 54, na Marskem 47, v spodnji Avstriji pa le 43 procentov. Pri vinogradih na Kranjskem je odrajtanih 64 procentov, na Stajarskem ^5y na Koroškem 78, na Primorskem le 62, v spodnji Avstriji pa 55 procentov. Pri pašnikih na Kranjskem je odbitih od surovih dohodkov za stroške 29 procentov, na Stajarskem 33, na Koroškem 27, v Primorji 30, na Marskem 18 in v spodnji Avstriji 17 procentov. Pri gozdih na Kranjskem, čujtel^ni noben procent odbiti V spodnji Avstriji 4, v Sleziji 3, v Primorji 7, na Koroškem 13, kjer se po borštih pase, na Stajarskem tudi ni noben procent odrajtan. Ravno tako tudi ne v Salcburgu in v gornji Avstriji. Lepa pravica je to, ktera tu tako, drugej drugače meri! Pri planinah na Kranjskem je odrajtano 10 procentov, drugod povsod manj. F. Pregled čistega dohodka od enega orala vsakorŠne zemlje. Cisti dohodek od enega orala njiv je srednje (počez) cenjen na Kranjskem 7 gold. 22 kr., v spodnji Avstriji pa le 5 gold. 22 kr., v Krakovi 3 gold. 36 kr., v Primorji 3 gold. 59 kr., v Dalmaciji 2 gold. 13 kr., v Sleziji 5 gold. 42 kr., na Marskem, kjer imajo sila rodovitno Hano, pa le 6 gld. 47 kr., na Stajarskem 5 gold. 58 kr., na Koroškem 6 gold. 47 kr., na Pemskem 7 gold. 49 kr. Tedaj so njive na Pemskem in na Kranjskem najhuje obložene! Cisti dohodek enega orala ledin je cenjen 5 gld» 30 kr., le v^Salcburgu je 5 gold. 47 kr., drugod povsod niže. Cisti dohodek ledin jejsila previsoko cenjen na Kranjskem. Na Stajarskem je coDJen le 2 gold. 42 kr., v spodnji Avstriji pa le 2 gld. 34 kr., na Koroškem 3 gold. 45 kr., na Primorskem 3 gold. 1 kr. Cisti dohodek enega orala travnikov na Kranjskem je cenjen 3 gld. 23 kr., v Primorji 3 gld. 7 kr., v Salcburgu 2 gld, 39 kr., na Koroškem 3 gld. 27 kr.^ na Stajarskem 4 gold. 16 kr., v Sleziji, na Moravskem in Pemskem čez 6 gold. V senati Lombardiji pa le 4 gold. 8 kr. ¦v Cisti dohodek od enega orala vrta je cenjen na Kranjskem 12 gld. 27 kr., na Koroškem 12 gld. 9 kr., na Stajarskem 10 gold. 30 kr., v spodnji Avstriji 12 gold. 19 kr., na Moravskem 12 gold. 50 kr. Cisti dohodek enega orala nogradov je na Kranjskem cenjen 10 gold. 49 kr., na Koroškem 2 gold. 43 kr., v Primorji 5 gold. 28 kr., na Stajarskem 11 gold. 18 kr., na Pemskem 16 gold. 9 kr., in v spodnji Avstriji cel6 26 gold. 38 kr., kar je gotovo preobilo. Cisti dohodek od enega orala pašnikov na Kranjskem je cenjen 34 kr., na Stajarskem 53 kr., na Koroškem 39 kr., na Primorskem 10 kr. in v Dalmaciji 3 kr., v spodnji Avstriji pa 1 gold. 40 kr. Cisti dohodek od enega orala visokih gozdov (Hochwald) znaša na Kranjskem 23 kr., na Koroškem 16 kr., na Stajarskem 20 kr., v Salcburgu 21 kr., v Primorji 23 kr., v spodnji Avstriji 1 gold. 15 kr. Cisti dohodek enega orala nizkega gozda na Kranjskem znaša pa 28 kr., na Koroškem 15 kr., na Stajarskem 21 kr., na Marskem 2 gold. 44 kr., na Pemskem pa cel6 3 gold. 37 kr. Cisti dohodek enega orala planin je cenjen na Kranjskem 8 kr., v Primorji 3 kr., na Koroškem 15 kr. in na Stajarskem 13 kr., v Salcburgu pa 17 kr. ----- 126 ------ VL Po cim so bili posamesni pridelki na Kranjskem in drugod cenjeni, y L oddelku tega sestavka sem srednjo ceno vseh pridelkov na Kranjskem in drugod razložil. Zdaj pa hočem še pokazati, kakošno ceno so imeli pridelki na Kranjskem in drugod v različnih krajih. Da ne bo preveč številek, bom zapisal vselej le naj-nižo in najvišo ceno posamesnih pridelkov v mnogih -deželah in krajih. Vagdn ozimne pšenice je bil posamesno cenjen na Kranjskem od 1 goid. 53 kr. do 2 gold. 36 kr. v spodnji Avstriji od 1 „ 36 „ do 2 „ 24 „ v gornji Avstriji od 1 „ 50 „ do 2 „ 20 „ v Salcburgu od 2 „ — ,> do 2 „ 30 „ na Štajarskem od 1 „ 50 „ do 2 „ 30 „ na Koroškem od 2 „ — 9, do 2 „ 30 „ v Primorji od 2 „ 4 „ do 2 „ 30 „ na Marskem od 1 „ 32 „ do 2 „ 12 „ v Šleziji od 1 „ 48 „ do 2 „ 4 „ v Krakovi od 1 „ 16 „ do 1 „ 24 „ v Dalmaciji od 1 „ 40 „ do 2 „ 10 „ Iz tega je očitno, da je bila najniža cena ozimne pšenice v Primorji naj viša, in najviša cena pa na Kranjskem najviŠa. Vagdn j are pšenice je bila cenjena aa Kranjskem od 2 gold. — kr. do 2 gold. 5 kr. v spodnji Avstriji od 1 „ 26 „ do 2 „ — „ v gornji Avstriji od 1 „ 40 „ do 1 „ 50 „ v Salcburgu od 1 „ 50 „ do 2 „ 20 „ na Štajarskem od 1 „ 36 „ do 2 „ 3 „ na Koroškem od 1 „ 50 „ do 2 „ 20 „ na^Marskem od 1 „ 25 „ do 1 „ 56 „ v Šleziji od 1 „ 40 „ do 1 „ 58 „ Vagan ozimne rži je bil cenjen na Kranjskem od 1 gold. 3 kr. do 1 gold. 30 kr. v spodnji Avstriji od 1 „ 4 „ do 1 „ 32 „ v gornji Avstriji od 1 „ 10 „ do 1 „ 34 „ v Salcburgu od 1 „ 16 „ do 1 „ 40 „ na Štajarskem od 1 „ — „ do 1 „ 26 „ na Koroškem od 1 „ — „ do 1 „ 28 „ v Primorji od 1 „ 18 „ do 1 „ 30 „ na ^Marskem od — „ 50 „ do 1 „ 20 „ v Šleziji od 1 „ 5 „ do 1 „ 20 „ Vagdn ječmena je bil cenjen posamesno na Kranjskem od — gold. 54 kr. do 1 gold. 18 kr. v spodnji Avstriji od — „ 41 „ do 1 „ 6 „ v gornji Avstriji od — „ 45 „ do 1 „ — „ v Salcburgu od — „ 50 „ do 1 „ 5 „ na Štajarskem od — „ 54 „ do 1 „ 12 „ na Koroškem od — „ 54 „ do 1 „ 12 „ v Primorji od 1 „ — „ do 1 „ 12 „ na^Moravskem od — „ 31 „ do— „ 55 „ v Šleziji od — „ 45 „ do — „ 55 „ v Krakovi od — „ 34 „ do — „ 38 „ v Dalmaciji od — „ 54 „ do 1 „ 6 „ Najniža cena ječmena je bila toraj na Primorskem najviša. Vagdn ovsa je bil cenjen posamesno na Kranjskem od 32 do 51 kr. v spodnji Avstriji od 32 do 52 „ v gornji Avstriji od 33 do 45 „ v Salcburgu od 37 do 48 „ na Štajarskem od 32 do 46 „ na Koroškem od 32 do 48 „ v Primorji od 36 do 46 „ na^Moravskem od 23 do 36 „ v Šleziji od 30 do 36 „ v Krakovi od 24 do 27 „ v Dalmaciji od 36 do 44 „ Vagan prosa je bil cenjen na Kranjskem od — gold, 54 kr. do 1 gold. — kr. v spodnji Avstriji od 1 „ 3 „ do 1 „ 3 „ na Štajarskem od — „ 48 „ do 1 „ — „ na Koroškem od — „ 56 „ do 1 „ 14 „ v Primorji od 1 „ 5 „ do 1 „ 12 „ na Marskem od — „ 53 „ do 1 „ — „ v Dalmaciji od 1 „ 6 „ do 1 „ 12 „ Vagdn turšice je bil cenjen na Kranjskem od — gold. 58 kr. do 1 gold. 23 kr. v spodnji Avstriji od — „ 46 „ do 1 ,, 1 „ na Štajarskem od — „ 54 „ do 1 „ 12 „ na Koroškem od — „ 54 „ do 1 „ 21 „ v Primorji od 1 „ 4 „ do 1 „ 36 „ na Moravskem od — „ 45 „ do 1 „ 2 „ v Dalmaciji od 1 „ 6 „ do 1 „ 18 „ Vagdn ajde je bil cenjen na Kranjskem od — gold. 46 kr. do 1 gold. 9 kr. v spodnji Avstriji od — „ 35 „ do — „ 47 „ v gornji Avstriji od — „ 45 „ do — „ 50 ,, na Štajarskem od — „ 40 „ do — „ 62 „ na Koroškem od — „ 40 „ do 1 „ 5 „ v Primorji od 1 „ 3 „ do 1 „ 15 „ na Moravskem od — „ 45 „ do 1 „ 10 „ v Krakovi od — „ 30 „ do — „ 36 „ v Dalmaciji na 1 gold. Toraj je bila primorska ajda najviše cenjena. VagAn krompirja je bil cenjen na Kranjskem od 12 do 20 kr. v spodnji Avstriji od 10 do 18 „ v gornji Avstriji od 10 do 18 „ na Štajarskem od 10 do 16 „ na Koroškem od 10 do 14 „ v Primorji od 16 do 20 „ na Marskem od 10 do 18 „ Primorski krompir je toraj najdraži. Cent sladkega send je bil cenjen na Kranjskem od 24 do 39 kr. v spodnji Avstriji od 21 do 39 „ v gornji Avstriji od 21 do 33 „ v Salcburgu od 24 do 36 „ na Štajarskem od 21 do 36 „ na Koroškem od 21 do 33 „ v Primorji od 21 do 39 „ na Moravskem od 24 do 40 „ v Šleziji od 27 do 33 „ v Krakovi od 24 do 27 „ v Dalmaciji od 15 do 24 „ Cent otave sladke je bil cenjen na Kranjskem od 18 do 33 kr. v spodnji Avstriji od 15 do 30 „ v gornji Avstriji od 16 do 24 „ v Salcburgu od 18 do 26 „ na Štajarskem od 18 do 27 „ na Koroškem od 15 do 27 „ na Moravskem od 18 do 33 „ v Šleziji od 21 do 27 „ v Krakovi od 18 do 21 „ Cent detelje je bil cenjen na Kranjskem od 27 do 39 kr. v spodnji Avstriji od 18 do 30 „ v gornji Avstriji od 16 do 29 „ v Salcburgu od 20 do 29 „ na Štajarskem od 18 do 33 „ na Koroškem od 21 do 33 „ na ^Moravskem od 23 do 36 „ v Šleziji od 30 do 33 „ Avstrijsko vedro vina je bilo cenjeno na Kranjskem od — gold. 48 kr. do 12 gold. — kr. v spodnji Avstriji od 1 „ 6 „ do 5 „ 30 „ ------ 127 ------ na Štajarskem od — gold. 48 kr. do 6 gold. 30 kn v Primorji od 1 „ __ do 6 __ na Moravskem od 1 „ 18 ;; do 4 ;,' 30 \\ v Dalmaciji .od - „ 36 „ do 1 „ 48 Kranjsko vino je tedaj najdraže v Cislajtamji! po 12 gold. vedro, — najboljše avstrijsko pa le po 5 gold. dO kr.!f ~ Kakošna sleparija! Kje so vendar imeli cenitelji pamet! Klaftra 30 col dolgih trdih drv je bila cenjena na Kranjskem od 4 kr. do 1 gold. 25 kr. v spodnji Avstriji od 14 „ do 7 „ 24 „ v gornji Avstriji od 8 „ do 3 „ 30 „ v Salcburgu od 8 „ do 2 „ 6 „ na Stajarskem od 4 „ do 3 „ — na Koroškem od 2 „ do 1 „ 25 „ v Primorji od 6 „ do 4 „ 30 „ na ^Moravskem od 12 „ do 4 „ — v Sleziji ,.. od 42 ,: do 3 [I 30 'J, v Dalmaciji od 9 ;, do — „ 48 ,, v Krakovi od 1 gold. 20 kr. do 2 „ 30 „ Kes malo je, 3 stare ali 5 novih krajcarjev dati za klaftro drv na porobku. Toda kdor v6, kje so na go-renskih snežnikih drva, se temu ne bo čudil, da so lih tako nizko cenili. Ako človek pravilo drv odrajta, je l! 1^^ r/^®*^ krajev na Gorenskem, postavimo, na fetolu na Zelenici, na višavah Jelovice, pod Triglavom v daljnih borštih na Dovjem, v Kranjski gori in drugod, kjer les Se zdaj na porobku nobene vrednosti nima, ker tako daljno in odročno spravilo vso vrednost lesa sn6. VIL Koliko lesa priraste na oralu gozda v enem letu na Kranjskem in drugod. D ^^ h^^'" ^^^^* priraste v enem letu srednje (im Na Kranjskem »Vioo klaftre lesd. loraj malo manj kakor eno klaftro. V spodnji Avstriji le ^V^^^ klaftre. v gornji Avstriji 1^7,,^ „ v Salcburgu l^^;^^ ^^ na Stajarskem 1^/^^^ „ na Koroškem s«/,«^ "T* • «• t /100 }} na,Moravskem l*Vtnn v Sleziji 1*6/^^^ „ v Krakovi 1«/ „ v Dalmaciji is/,„„ „ ... ^»^o sejn vam, dragi rojaki, povedal, kako so cemli naše pridelke; — napnimo vse modi uma in besede, da odvrnemo grozno krivico, ki je trla naša posestva. In kaj je največ tega krivo? To - da so tujci — brez nas — cenili našo zemljo, uradniki naši pa niso imeli vednosti ali poguma, da bi se bili ustavili krivici.