LETO n. ★ 1961 ★ ŠT. 5
NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto
1961
Letnik II.
Št. 5 (8)
MAJ
Izdaja: delavski svet
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni urednik: Miran Simič
Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 31. 71
Zunanja oprema:
Bojan Brovet
Tisk naslovne strani in vezava:
Valvazorjeva tiskarna
Videm-Krško
VSEBINA

Naklada:
700 Izvodov
Iz zasedanj samoupravnih organov
Med novomeškimi tekstilci pred dvajsetimi leti
Občinski družbeni plan za leto 1961
Nekaj navodil zakona o zdravstvenem zavarovanj11
O enakomernosti mikane preje
Iz prakse v Italiji
Personalne vesti
Dve iz Novigrada
IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Na volitve dne 27. aprila smo šli dobre pripravljeni. Pri pripravah in organizaciji volitev so se zlasti izkazali sindikalni pododbori, ki so v sodelovanju z organizacijo ZK z vso resnostjo izbirali kandidate za svete enot, delavski svet, komisije svetov in upravni odbor. Na predvolilnih sestankih so predlagali te kandidate kolektivom enot, ki so kandidatne liste še izpopolnili.
Celo podjetje je bilo razdeljeno na pet volilnih enot in to; predilnica mikane preje s cesalnico, tkalnica s predpripravo, apretura z izšivslnico, predilnica česane preje in zunanji obrati z upravo.
Na vseh voliščih je bilo vpisanih 689 volilcev,glasovalo pa jih je 628 ali 91,1 Ostali so bili upravičeno odsotni zaradi bolezni in službene zadržanosti.
Sveti enot imajo naslednje člane;
cvet enote predilnice mikane preje s če žalnico ate-je 11 Članov. Ti so; Anton Kafrle, Milena Sajevic, Alojz nooe, Jože Enafeljc, Jose Rifelj, Rozi Vovko, Štefka Luzar, Ana Kisovec, Tončka Erbida, Marta Lavrič in vodja enote Vlado Marčič.
Svet tkalnice šteje 21 članov; Franc Luzar, Anton Her, Marija Biček, Danica Špehar, Stanka Dolmcvič, Ana Erjavec, Sonja Kos, Draga Sladič, Ivanka Sečnjak, Jtfinka Švigelj, Veter Kumer, Mara Rožnik, Marija Kočijaž, Zali Springer, Ana 1'ungertnik, Fani Jančar, Ježa Smrekar, Stefan Košmrlj, Fani Kočevar, Slavka Pcčrvina in vodja enote Danilo Kovačič.
Svet apreture šteje 11 članov; Viktor Avsec, Jose Kolih, Angelca Zupan, Stane Hudoklin, Anton Kacin, Mara P;o-nikvar, Marija Slak, Stanka Saje, Marta Božič, Joža Sladič in vodja enote Janez Novak.
Svet -rediinice česane areje. šteje 21 članov; Jože Šuštar, Stane Petkovšek, Poldka Lukman, Jože Prus, Ivan Kočevar II, Ivan Jerina, Stane Jelenčič, Anica Žugelj I, Ilija Siročič, Jože Tomc, Francka Švajger, Zofma Grahek, Ivanka Klobučar, Janez Vraničar, Milka Nemanič a, Martina Gornik II, Milena Jurejevčič, Angela Prebilič, Zora Sain, Ivanka Matja-Ševič in vodja enote Andrej Smuk.
S ve t z ion ar. j ih obrazov in uprave šteje 15 članov; Herman Konrivmik, Jože Udove, Mimi oc:ničar , .franc	,h*;gOU
Jevšek, Slavko Bogovič, Jerneja Čampa, Jože Jerman, Milena Baškovič, Maks Zupančič, Marija Ivec, Justin Kranjčič, Božo Hofbauer, Anton Staniša in vodja enote.
Delavski svet šteje 37 članov. Izvoljeni so bili: Ivan Rukše, Stane Židanik, Anton Kafrle, Milena Sajevic, Alojz Kobe, Jože Klobučar, Jože Klančar, Ivan Jakše, Pavla Kastelic, Avgust Berus, Jelka Kralj, Prane Luzar, Marija Biček, Anton Iler, Polde Šiler, Marija Kolih, Joža Redek, Viktor Avsec, Jože Rolih, Angelca Zupan, Anton Gregorčič, Jože Judnič, Janko Butala, Milica Kokotar, Jože Došen, Irma Vrtačič, Stanka Držaj, Jože Šuštar, Stane i-etkovšek, Poldka Kukman, Jože Puš, Ivan Jakše-kurjač, Bojan Brovet, Slavka Bogovič, Herman Koprivnik, Jože Udovč in Mimi Seničar.
Posamezne ekonomske enote so v delavskem svetu 'zastopane takole:
predilnica mikane preje
tkalnica
apre tura
predilnica česane preje in zunanji obrati in uprava
s petimi, z devetimi, s šestimi, z desetimi s sedmimi člani.
V času od 9. do 13. maja so imeli novoizvoljeni sveti svoja prva zasedanja. Na zasedanjih so izvolili predsednike svetov in njihove namestnike, poslušali in razpravljali o poročilih vodij ekonomskih enot ter izvolili člane svoj ih komisij.
Za predsednike svetov, oziroma njihove namestnike, so bili izvoljeni:
1.	) v predilnici mikane preje za predsednika Anton Kafrle, za
namestnika Milena Sajevic;
2.	) v tkalnici za predsednika Minka Švigelj, za namestnika
Anton Iler;
3.	) v apreturi za predsednika Stane Hudoklin, za namestnika
Angelca Zupan;
4.	) v predilnici česane preje za predsednika Stane Jeienčič,
za namestnika Anica Žugelj in
5.	) v zunanjih obratih in upravi za predsednika Jerneja Čampa,
za namestnika pa Anton Jevšek.
Sveti enot imajo sledeče komisije:
f
Predilnica mikane preje.
HTZ komisija? Prane Turk, Štefka Skubic in Anton Kos.
Komisija za norme? Malči Bele, Lado Vidic in Nežka Lavrič. Komisija za prošnje in pritožbe: Ana Kisovec, Alojz Kavšek
in Ivan Pavlič.
Komisija za osebne dohodke? Jože Škedelj, Marija Slak, Joža,
Cesar in Nežka Lavrič.
Tkalnica.
HTZ komisija? Prane Luzar, Eojan Ceh in Marija Kobe.
Komisija za norme? Ivanka Sečnjak, Draga Sladič in Boža Iler. Komisija za prošnje in pritožbe: Mara Rožnik, Pavla Kastelic.
in Ana Rajk.
Komisija za osebne dohodke: Stanka Dolmovič, Marija Teropšič,
Avgust Berus,Ivanka Vičič in Ana Mariin.
Apretura.
HTZ komisija? Miha Šepetave, Prane Jenko in Breda Breznik. Komisija za norme? Marija Rolih, Ivanka KokoŠar in Cveta
Milanovič.
Komisija za prošnje in pritožbe: Anton Kacin, Viktor Avsec in
Justi Grden.
Komisija za osebne dohodke: Brane Pogeljšek, Stanka Saje,Poide
Šiler, Joža Jevšek in Jože Rolih.
Predilnica česane preje:
HTZ komisija? Jože Šuštar, Milka Nemanič II, Rezka Gregorčič in Desa Smuk.
Komisija za norme? Ivanka Klobčar, Prančiška Žugelj in Stanka
Držaj.
Komisija za prošnje in pritožbe: Jože Omrzslj, Jože Došen in
Rezka Plut.
Komisija za požarno varnost: Ilija Siročič, Milka Nemanič I
in Andrej Smuk.
Komisija za osebne dohodke: Prane Berlan, ivan Kočevar Ii,Irma|
Vrtačič,Janez Vraničar in Anica Šimec.
Disciplinska komisija: Jože Prus, predsednik, Angela Prebilič
in Jože Gregorčič, člana.
Namestniki pa so? Ivanka Klobčar, Rezka Ivo v ak in Ivan Jerina.

Zunanji obrati in uprava.
HTZ komisija; Janez Zupančič, Ivan Rački in Maks Zupančič. Komisija za osebne prejemke: Bojan Brovet, Ivan Cesar,Jožica
Jalovec,Anica Bele in Slavko Bogovič.
Komisija za prošnje in pritožbe: Milena Baškovič, Anton Hudo-
klin in Danica Hrovat.
Komisije bodo na svojih prvih, zasedanjih i.zvolile svoje predsednike. Sveti enot predilnice, tkalnice,apreture ter zunanjih obratov z upravo bodo morali na prihodnjem zasedanju izvoliti se svoje disciplinske komisije.
Svet tkalnice je razpravljal tudi o pravilniku o kvaliteti izdelkov. Imenoval je pet člansko komisijo, ki naj preizkusi obračun po tem pravilniku ter pravilnik tudi dopolni. V komisije so bili imenovani: Anton Iler, Ivanka Sečnjah, Marija Levstik, Sonja Kos in Marija Biček.
Tudi svet apreture je razpravljal o izdelavi pravilnika o kvaliteti. Janez Novak je bil zadolžen, da do konca maja izdela osnutek pravilnika.
Na zasedanju sveta predilnice česane preje je oil sprejet sklep, da se organizira prostovoljno dele v tovarni. Vsak delavec naj bi naredil prostovoljno osem ur, denar pa bi odstopili za vzdrževanje mladinske delovne brigade, ki bo delala na ureditvi komunalnih naprav v Metliki. Prav tako so sprejeli sklep, da se predlaga delavskemu svetu n,-kup treh stanovanj, ki jih bo gradil upravni odbor Sklada za zidanje stanovanjskih stavb ObLC Metlika. Cena stanovanja je 3*65o.ogo dinarjev. Plačilni pogoji pa so: 2C /o vrednosti se mora vplačati takoj in 2o % v letu 1962. Za ostalih 60 $ vrednosti pa'nudi sklad posojilo za do do 15 let z 2 - 3 7° obrestno mero.
Delavski svet podjetja je imel prvo zasedanje dne 18.maj a. Na tem zasedanju je izvolil za svojega predsednika Bojana Broveta, za njegovega namestnika pa Marijo 3iček.
Po poročilu predsednika UO je bil soglasno sprejet sklep, da s- stari UO razreši ter izvoli novega.
S tajnim glasovanjem je bil izvoljen naslednji novi devet članski upravni odbor: Janez Novak, .Danica Špehar, Marija Biček, Alojz Klobučar, Anica Žugelj i, Jože ouetar
„-rane Božic. Tov« Dolenc Luka pa jo kol direktor po svojem položaju član UO. Na svoji prvi seji bo upravni odbor izvolil svojega predsednika.
Za namestnike članov UO so bili izvoljeni; Ivan late, Marija Levstik, Dani Šušteršič, Malči Bele, Joža Vrček, Jože Udovč, Ivan Jerina in Stane Petkovšek,
V komisije delavskega sveta so bili izvoljeni;
komisija za delovna razmerja; Alojz Eobe-predilnica mikane preje, Ivan Pate-apretura, Jože Klančar-tkalnica, Mimica Seničar-uprava, Jože Rolih-zastopnik ZB, no enega člana pa imenuje sindikalni pododbor posamezne enote.
~?-j- e.j.-La-	»ocenjevanje in o dni s osnovnih sr e ds te v;
Aiicon uuciokiin, Anton otanisa mer vodja ekonomske enote,katere osnovno sredstvo se sprejema,ocenjuje ali odpise.
Komisija za štipendije: Marčič Vlado, Slavka Bogovič in Peter Kumer.
Centralno VIZ komisijo bodo sestavljali predsedniki H!Z komisij posameznih enot.
ložarno-varnostna komisija: Franc Turk -predilnica, Anton Iler-tkalnica, Ivan Pate-apretura, Jože Dragraan-zunanji o-brati in Stanko Vavpotič-uprava.
Komisija za izobraževanje delavcev: Anton Kos-predilnica, Karija Biček -tkalnica, Justi Grden -apretura, Jože Eedek-zunanji obrati in Ivan Rački -zastopnik ZB.
Pri točki razno je tov.direktor poročal o stanju podjetja in dolžnosti članov delavskega sveta. Sedanji gospodarski predpisi zahtevajo dobro gospodarjenje s sredstvi podjetja. Pri obveznem znižanju cen blaga iz česane volnene preje bomo v dohodku prikrajšani za okoli 80 milijonov dinarjev. Po novih predpisih moramo že v letošnjem -letu plačati prvi obrok za obratna sredstva, katera nam je do-sedaj kreditirala banka. Z obratnimi sredstvi bomo morali zelo skrbno gospodariti, da ne bomo zašli v težave. Položaj na tržišču ni rožnat. Trgovci čakajo z nakupom domačega blaga, ker racamaj o na uvoz. Ker imajo premalo obratnih sredstev zavlačujejo tudi s plačilom že prejetega blaga, oe bomo hoteli dobro prodajati, bomo morali izdelovati tako blago, ki je na tržišču iskano ter izboljšati prodajno službo.
Izdelovati oomo morali tuli čtabelo kvalitetno blago.
Za nabave novih strojev z-a previjalnico in metliško predilnico je bila pred nekaj dnevi podpisana pogodba. Predvideva se, da bodo stroji dobavljeni in montirani v začetku 4. četrtletja. Gradnja hale dobro napreduje in bo gotova do Postavije nega roka.
Sprejet je bil sklep, da je vodja ekonomske enote dolžan organizirati delo v obratu tako, da se bodo člani sveta enoto in DS lahko udeleževali zasedanj. Zasedanja bodo popoldne. Potni strdki za člane DS iz Ide-1like se bodo obračunavali na skupni potni nalog ter izplačevali na blagajni v obratu II.
Sveti enot naj bi činpreje imeli svoja zasedanja ter j-na njih obravnavali in analizirali proizvodnjo v svoji enoti. Predlagali in sprejeli naj bi potrebne oklepe, da se sedanje stanje izboljša".
V	svetih enot je zastopano 79 članov kolektiva,kar je 11,2/9 od skupnega števila zaposlenih. Od tega je 36 molkih in 43 žensk. Delavcev je 64, a uslužbencev 15. V svetih sodeluje skupno 21 članov ZE, 11 članov Zveze borcev in 16 članov Ljudske mladine.
V	upravnem odboru je 5 meških in 4 zenske. Od tega sta dva člana ZE in dve mladinki.
V	delavskem svetu je od 37 članov 24 moških in 13 žensk. Od tega ja 30 delavcev in 7 uslužbencev. Članov ZE je 3, Zveze borcev 5 in mladine 4.
V	stalnih komisijah svetov in delavskega sveta je 62 žensk in 63 moških. Delavcev je 106, uslužosncev pa 19.
Skupno sodeluje v organih delavskega samoupravljanja 241 oseb, kar je 34,2 % od vseh zaposlenih v podjetju.

Jože Udovič
LLSD NOVOMEŠKIMI TEKSTILCI PRED DV..JP1TIMI
Ker proslavljamo dvajsetletnico začetka velike revolucije, bi hotel obuditi spomin tudi na revolucionarno delo takratnih novomeških tekstilcev,
Ko sem prišel leta 1936 v Povhovo tovarno , sem začel spoznavati težave delavskega razreda. V tovarni sem se spoznal z novimi ljudmi - delavci, nekako ob koncu leta 1939 sii je nek prijatelj predstavil takratnega sekretarja partije tovariša Vinkota Kristana. Začel sem hoditi na sestanke. Sestajali smo se na skritih krajih, kot na primer, v gozdu za Marofom, v Portovalu, v gozdu Brezovica, v gostilni Murn na Bregu in pri Veselu na Drski. Iz predilnice Povh nas je bilo kakih osem, ki smo politično delovali pod vodstvom tov. Kristana. Takrat so je že začela vojna vihra, partija pa se jo skrbno pripravi j la na njo. halog je bilo dovolj, največ od sobotah in večerih pred cerkvenimi prazniki, ker smo takrat razdeljevali propagandne letake. Večkrat smo jih ponoči trosili po cestah in poteh k farnim cerkvam, ker so tam najlaže prišli v roke ljudem, ki so zjutraj hodili k maži. trebirali so jih in se tako seznanjali z resnico. Mi s kolegi smo odhajali v oddaljenejše kraje, kot na primer, v Šmarjeto, Brusnice, Prečno, Mirno peč in podobno. Najdrznejši od vseh jo bil predilec Ivan Bartolj iz Locne, po očetu Rus.
Kadar smo delali v dopoldanski izmeni (od 4 - 12),
2e je večkrat na skrivaj poklical za se.lfaktor in mi pokazal skozi okno, češ poglej, koliko listkov sem nasejal po drevoredu nocoj! .Boš videi, ko jih bodo zavohali žandarji, kako bodo hiteli pobirati!
Žandarji pa so nato imeli polne roke dela ...
Tako je teklo življenje in tako sem spoznal komu -biste ilegalce, med katerimi je bila tudi Vilma Bebler, sedaj poročena Pirkovič. Nekega večera v mesecu marcu 1941 smo se sestali kar v marku pred železniško sekcijo pri železniškem Predoru in odšli vsak po svojih nalc^.zL, Večer se je končal Usodno. Delavec, bil je doma iz Ločne, je pri raztresanju letakov neprevidno odvrgel tudi račun za plug, kupljen v Kmetijski zadrugi. Žandarji so našli letake in račun ter posumili nanj. Zaprli so ga, fant pa se je mlad in neizkušen kar kmalu vdal in izdal vse sodelavce. Pričele so aretacije. Zaprli so toliko sodelujočih, da je v predilnici Povh obrsto-
vala samo ena izmena vse dc kapitulacije stare Jugoslavije.
Z uprli so nas v samice ir; po vrsti zašli Je vali. razril: nas je strašil, da nas bodo poslali v lepoglavo. Najbolj grob med njimi je bil paznik Gazvoda. Grozil nam je z najhujsim. Tako smo preživeli razburljive tedne v zaporu, lan po napadu na Jugoslavijo so nas začeli spuščati. Znašli smo se brez dela, čeprav na svobodi.
Z sodelavcem Bartoljem sva kmalu izvedela., ua so se ostali tovariši, posebno domačini, umaknili pred Nemci. Po odhodu teh j ko so Novo mesto zasedli Italijani, smo se ponovno zaposlili pri Povhu. Ker js za nami poizvedoval okupatorjev podrepnik, nekdanji orožnik Gandi, nam je Povh svetoval, da se umaknemo. Z Bartoljem sva odšla najprej peš v Brežice na nemško stran, od tam pa v Maribor za delom. Nek posten Slovenec v Mariboru nama je delo v Nemčiji, kamor sva se namenila, odsvetoval. Vrnila sva se domov. Odpravila sva se peš in hodila tri dni. Po vrnitvi sva se v okolici Novega mesta preživljala z delom na kmetih.
Neke nedelje v avgustu 1941 sva odšla na vinotoč na Kamen vrh. Kmalu je prišla italijanska patrola5 trije oboroženi vojaki. Odložili so orožje v veži in se zavrteli z dekleti. Ker se je mračilo,’ je predlagal Bartolj , da se vrneva. Ko sva prišla iz vasi v gozd, mi je naročil naj malo počakam in se kmalu vrnil z vso vojaško opremo Italijanov.-Tako, zdaj 30 r.n res samo se za ples, je pripomnil vesele. Puške in municijo sva nato skrila v gozdu Brezovica.
Italijanske patrole so naslednjega dne in še pozno v noč iskale ukradene puške in poizvedovale. Ker je Bartolja nekdo videl v veži, so mu bili kmalu na sredi. Ko so ga iskali doma, je medtem ko so karabinerji poizvedovali pri materi, Pobegnil skozi okno v gozd. Odšel ja na Brezovo reber in Postal partizan. Padel je neznano kje.
Po dvajsetih letih sem se spomnil teh dogodkov in j ih opisal, da bi mlademu rodu ostal napisan spomin na bo^e "tekstilnih delavcev. Mnogi so žrtvovali življenja v tem do-ju - ohranili jih bomo v hvaležnem spominu.
Stane šidanek
OBČINSKI DRUŽBENI TnAN ZA LETO 1961
Družbeni plan občine Novo mesto nalaga vsem prebivalcem na področju naše komune, seveda predvsem proizvajalcem, sest glavnih nalog. Upoštevaje dosedanje gospodarske uspehe, s'e mora proizvodnja letos povečati v bruto proizvodu za 30 odstotkov, v narodnem dohodku pa za 29 odstotkov.
Proizvodnja se bo povečala predvsem v prometu (za 162 odstotkov), v kmetijstvu družbenega sektorja (za 63 odstotkov), v gostinstvu (za 29 odstotkov) in v industriji za 21 odstotkov. To je prva naloga.
Druga je obsežena v povečani proizvodnji na vseh sektorjih gospodarstva, ki naj temelji na večji proizvodnosti in boljšem uporabljanju sredstev s katerimi podjetja razpolagaj o.
Tretja naloga je posledica druge: kolektivi naj z izboljšanim načinom nagrajevanja in z drugimi organizacijsko tehničnimi ukrepi povečajo proizvodnost.
Četrta naloga: zaradi novih obratov, ki bodo stekli letos in pa ker je predvideno še nadalnje povečanje števila zaposlenih, morajo podjetja proizvodnost povećavati hitreje kot doslej.
Peta naloga: pri investiranju naj podjetja čimbolj gospodarno trošijo sredstva in skrbe, da bodo vsi načrti pravočasno skrbno izdelani in pretehtani preden prično z investicijskimi vlaganji.
No in še šesta, poslednja naloga: kolektivi in komuna bodo letos morali bolj kot doslej skrbeti za družbeni standard. To pomeni, da bomo morali več kot doslej vlagati v gradnjo stanovanj, komunalnih naprav (ceste, vodovodi,javna razsvetljava in podobno) ter za odpravljanje teza/ v o-krtnih in uslužncstnih vprašanjih. Tu bodo morale v mestih odigrati znatno vlogo stanovanjske skupnosti, na podeželju pa krajevni odbori.
Tako izgleda, zelo na kratko povzeto letošnji družbeni plan občine Nevo mesto. Dve zajetni knjigi na približno 14o straneh vsebujeta vrsto drobnih nalog, ki so posledica šestih osnovnih načel plana, ki smo jih maloprej našteli. Tudi naš kolektiv je v njem omenjen. Če bi se lotili obdelave plana podrobneje, oi hira vsa številka našega glasila premalo. Spoznali smo osnovna načela, malo poblize si
"borao ogledali še poglavje o industriji, saj se nas neposredno tiče in spregovorili še "besedo ali dve o družbenem standardu.
Ker je naše glasilo začelo izhajati šele lani poletij torej že ge potem, ko je bil družbeni plan za leto l96o sprejet, c njem nismo lani podrobneje spregovorili. Najbrž ne bo odveč, če bomo poizkusili najprej razčistiti pojem kaj sploh je družbeni plan. Da bo šlo laže, poizkusimo s primeri.
Velika skala leži na njivi in ovira kmeta pri 0-ranju. Sam je preslaboten, da bi jo premaknil. Kaj storiti? Sosede bo poklical na pomoč. Na raztrelitev ni misliti,ker bi se ob eksploziji drobno kamenje razsulo po njivi. Gospodarji so zato sklonili s skalo bomo odvalili! Na videz preprosto, pa vendar nevarno. 5e ne bodo poprijeli vsi složno in če bo. kdo izmed sodelujočih, količkaj neroden, mu lahko zmečka roko ali nogo. Zato se''najprej natančno dogovore kako bodo nastopali, složno poprimejo in brez nesreč skalo odvali j o.
Za drugi primer bi nam lahko poslužilo naše podjetje, Vsi vemo, da imamo več obratov. Tudi mi delujemo po planu. Tkalnica ne sme natkati več kot lahko obdelata apre-"tura in barvarna. Zastoj v enem obratu pomeni hkrati zastoj v drugem, ker so obrati v proizvodnem procesu povezani. 5e ne bo nabavna služba nabavila pravočasno na primer barv, smo spet tam kjer ni muli. V podjetju imamo sicer res mnogo strokovnjakov, ki sproti rešujejo razne težave, pa vendar,pogodbo Za nakup surovin in za prodajo sklepamo v naprej. Da vemo, koliko materiala bomo potrebovali, moramo imeti izdelan proizvodni plan. Ta je zelo podoben občinskemu družbenemu planu, Ločita se največ po tem, ker naš plan zajema samo naš kolektiv, družbeni plan pa mora poseči v vse panoge gospodarstva in ostalega življenja v občini.
Kako je nastal? Stotine kolektivov so že lani začele razmišljati kaj in koliko bodo proizvajali, svoje interne plane (tako rečemo planu podjetja) so poslale na občino, tam Pa so iz zbranih predlogov sestavili občinski družbeni plan. Tu in tam so kaj tudi popravili. No, navzlic vsemu je družbeni plan zato tudi naš plan. Ker smo se sami odločili koliko bomo naredili Letos je družbeni plan hkrati tudi zakon gospodarskega razvoja na našem področju.
Ec sno govorili o primeru s skalo, s...-.o poudarili, da je zalo nevarno valiti skalo:,t ja v tri dni,;, kot pravimo. Mimogrede bi neprevidnežu zmečkala roko ali nogo, Enako je z družbenim planom. Če ne poprimejo vsi kolektivi složno, se bo plan podrl in pokopal kolektive. Številke o proizvodnji smo sestavili mi, dovolj je, da jih en sam kolektiv ne uresniči, pa plan ne bo izpolnjen.
Zdaj ko vemo kaj je plan, si ga lahko ogledamo malo pobliže. Bruto produkt bo letos za 4 milijarde 237 milijonov višji kot lani, saj bc dosegel 20 milijard 862 milijonov dinarjev, Toliko bo vre dno vse, kar bcao v občini naredili letos. Največ je povečanje je predvideno v prometu, kar je posledica decentralizacije železnic. Železniško transportno podjetje bo obračunavalo promet odslej na področnih občinah, zato toliko več. Močno povečana kmetijska proizvodnja bo posledica lanske slabe letine, v gostinstvu bomo iztržili več, ker so dograjeni novi turistični objekti (Otočec,Šmarješke Toplice) in ker na Dolenjske zahaja vedno več tujih in domačih turistov,
V industriji je predvideno 21 odstotno povečanje proizvodnje.. Po povečanju je naš kolektiv na četrtem mestu, za HTV, obratom Industrije elektrozvez v Šentjerneju in Tovarno zdravil Krka. Naš kolektiv bo letos povečal proiz -vodnjo za 26 odstotkov in ustvaril za 2 milijardi 36 milijonov bruto proizvodnje. Tukaj ni vključena proizvodnja našega obrata II., ker je ta v drugi občini.
Na koncu še nekaj besed o šolstvu in zdravstvu, o družbenih službah, kot rečemo obojemu skupno. Za proizvodnjo potrebujemo strokovnjake, pa tudi delavce, neposredne proizvajalce. Oboji morajo nekaj znati, nekateri več, nekateri manj. Oboji morajo biti zdravi, da lahko delajo. Zdravstvo in šolstvo sta torej pomembna tudi za proizvodnjo, zahtevata pa velika sredstva.
Vse nalogo so v naših rekah, od nas je odvisno, kako jih bomo izpolnili« V eni izmed prihodnjih številk Pa si bomo zdaj,"ko družbeni plan vsaj na grobo poznamo,skušali ogledati kako naš kolektiv izpolnjuje, osnovna načela letošnjega družbenega plana, ki smo jih našteli v uvodu.
NEKAJ NAVODIL ZAKONA O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
Uvel j avl j an j e nadomestil a plače
V breme zavoda za socialno zavarovanje gre nadomestilo plače s
a)	od prvega dne začasne nezmožnosti za delo, če gre za: re-cidivno obolenje, obolenje po prenehanju delovnega razmerja ponovno popolno nezmožnost za delo med delom s skrajšanim delovnim časom po 27.členu zakona, bolezenski dopust zaradi izolacije zavarovanca, nego obolelega ožjega družinske -ga člana in spremstvo.
1) polovica nadomestila plače za prvih sedem dni začasne ne.— zmožnosti za delo za zavarovanke, zaposlene pri podjetju, če gre za nezmožnost za delo zaradi bolezni ali poškodbe.
Skrajšan delovni čas po 27. členu.
Delo s skrajšanim delovnim časom opravlja zavarovanec pod nadzorstvom zdravnika in sme trajati največ eno leto. Za določitev dela s skrajšanim delovnim časom morajo biti dani naslednji pogoji;
a) zavarovanec je moral biti v staležu bolnih in prejemati nadomestilo plače,
zdravstveno stanje se je moralo že toliko iz bolj sati,da bi zavarovanec mogel delati skrajšani delovni čas,
c) delo z skrajšanim delovnim časom mora biti z zdravnikovega stališča koristno za povrnitev polne delovne zmožnosti.
Podjetje je dolžno zavarovancu preskrbeti delo S skrajšanim delovnim časom na istem delovnem mestu ali podobnem, na katerem je delal preden je zbolel, če podjetje nima Možnosti zaposlitve s skrajšanim delovnim časom, se mora to javiti pristojni inšpekciji dela. če inšpekcija dela ugotovi, da sploh nima ali za določen čas nima možnosti, da bi zavarovancu nudila delo s skrajšanim delovnim časom, ostane zavarovanec v staležu bolnih.
Če zavarovanec ne bi hotel nastopiti dela s skrajšanim delovnim časom in bi se zoper odločbo zdravnika ne priložil, nima več pravice do nadomestila plače, ker se šteje, da namenoma preprečuje zdravljenje oziroma usposobitev. Zavarovanec, ki dela s skrajšanim delovnim časom, ima pravico
'io letnega dopusta, če ga nastopi sporazumno s podjetjem, če gre tak zavarovanec na letni dopust, mora to sporočiti zdravniku, ki ga vodi v staležu bolnih. V času rednega letnega dopusta mu gre nadomestilo plače še naprej za isto .tovilo ur kot pred nastopom dopusta, podjetje pa mu plača toliko ur, kolikor je delal.
Nadome st i lo plače za. čas porodniškega doc us ta.
Zavarovankam pripada 105 dni porodniškega dopusta in sicer praviloma 45 dni pred porodom in 60 dni po porodu. Zavarovanki, ki ne nastopi porodniškega dopusta 45 dni pred porodom, gre nadomestilo plače za ves čas podaljšanega dopu-sta po porodu, t.j, do poteka 105 dni celotnega porodniškega dopusta.
Ce zavarovanka rodi mrtvega otroka ali otrok umre po porodu, gre zavarovanki po rojstvu porodniški dopust do preteka 60 dni pc porodu. Zaradi tega je treba priznavati zavarovankam po mrtvorojenem otroku porodniški dopust dc preteka 6C dni po porodu, ne glede na to, ali je izkoristila pred panelom 45 dni porodniškega dopusta ali ne. Isto velja tudi, umre otrok po 60 dneh, toda pred koncem porodniškega dopusta, porodniški dopust se v tem primeru konča. Po preteku 105 dni porodniškega dopusta ima zavarovanka pravico delati skrajšani delovni čas šest mesecev po porodu, da bi mogla hraniti otroka. Izjemoma lahko traja po mnenju zdravnika tak skrajšan delovni čas tudi dalj, vendar največ do osmega meseca po poroku. Skrajšan delovni čas traja polovico rednega delovnega časa to je štiri ure. Zavarovanka dela lahko, če nima nikogar , ka bi pazil na otroka, tudi po preteku Šestih,' oziroma osmih hesecev po porodu štiri ure, a s to razliko, da ima plačane samo štiri ure, to je tiste ure, ki jih dela. To delo se ji ^eje za delovno dobo in sme trajati največ do treh let otrokove starosti.
Osnova in višina nadomestila plače za čas porodni -Škega dopusta se izračuna na isti način kot osnova za nado— šestilo plače za čas bolezni.
Nadomestilo plače med porodniškim dopustom znaša:
a) 100 fo osnove za nadomestilo za zavarovanke, ki so bile neposredno pred porodom zavarovane brez presledka najmanj šest Mesecev ali s presledki dvanajst mesecev v zadnjih dveh letih;
k) 80 rfo osnove za nadomestilo za zavarovanke, ki nimajo pred—
pisane saposlitve
V	polnem, to je 80 ali lr0 y> nem znesku se izplačuje Nadomestilo plače tudi za čas, kc »e porodnica naha j a v bol~ Nici in to za ves čas porodniškega dopusta.
Nadomestilo plače za čas porodniškega dopusta gre od prvega dne v breme socialnega zavarovanja, le zavarovanka zboli naslednji dan po preteku porodniškega dopusta za boleznijo, ki je v zvezi s porodom, gre nadomestilo plače od prvega dne v breme socialnega zavarovanja.
Zavarovanka ir.a v takem primeru od prvega dne nezmožnosti za delo ^ravico do 90 $ oi c snove zo nadomestilo« ne pa postane neznosna za delo zarodi bolezni, ki ni v zvezi s porodom, plača nadomestilo plače za prvih, sedem dni podjetje Osnova je v obeh primerih tista,ki smo jo vzeli za izračun nadomestila plače v času porodniškega dopusta,
Potni strečki
Primeri, v katerih gre zavarovanim osebam pravica do povračila potnih stroškov so:
«•) kadar jih pristojni zdravnik, zdravniška komisija ali zdravstveni zavod pošlje v drug kraj na specialni pregled, specialno zdravljenje ali na zdravljenje v bolnico.
V	primerih, ko se je premestitev iz ene bolnice v drugo ali prevez iz bolnice domov izvršil na zahtevo bolnika ca.-.ega, je dolžan plačati zavarovanec prevozne stroške sam.
Zavarovani osebi, ki prebiva začasno v kraju izven stalnega bivališča (dopust, izlet), povrne socialno zavarovanje stroške za prevoz od začasnega bivališča do najbližjega zdravstvenega zavoda, če se tam ponesreči ali nenadno zboli,
Če zboli zavarovanec na službenem potovanju ali se med takim potovanjem ponesreči, nima pravice do povračila potnih stroškov za povratek v kraj stalnega bivališča^ pač Pa plača socialno zavarovanje potne stroške za pet od kraja, kjer začasno prebiva, do najbližje bolnice, če se ta ne nahaja na tisti relaciji,po kateri bi se moral zavarovanec vr~ niti v kraj stalne zaposlitve ali preoivališča.
V	primeru, da mora biti zavarovanec, ki je zbolel ali se je ponesrečil na službenem potovanju prepeljan s re -silnim autom v kraj, kjer je stalno zaposlen, če je tam naj—
bližja bolnišnica, mu povrne socialno zavarovanje le razliko sied stroški za rešilni avte in stroški, ki mu jih. povrne podjetje, ki ga je poslalo na službeno potovanje.
Socialno zavarovanje je dolžno povrniti tudi stroške za prevoz z rešilnim avtom ali drugim prevoznini sredstvom do zdravnika specialista ali bolnice v istem kraju, Če je bil tak prevoz zavarovani osebi po .mnenju zdravnika nujno potreben,
b)	Kadar jih zavod za socialno zavarovanje pošlje ali pokliče na komisijski pregled ali kakšen drug strokovni pregled, la se ugotovi njihovo zdravstveno stanje in zmožnost za delo*
c)	Kadar jih zavod za socialno zavarovanje pošlje v naravno zdravilišče:
Ca se zavarovana oseba na podlagi odločbe lahko zdravi v več naravnih zdraviliščih, je upravičena do povračila za not ic naj bližjega zdravilišča, ki je navedeno v odločbi.
Po sklepu Skupščine zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu se prizna zavarovanim osebam pravica do potnih
stroškovi
a) Kadar gre zavarovana oseba iz kraja zaposlitve ali stalnega prebivališča kjer ni zdravnika, na zdravniški pregled v drugi kraj k najbližjemu zdravniku, če je ta oddaljen več kot 10 km.
V izjemnih primerih plača socialno zavarovanje prevozne stroške bolnikom k najbližjemu pristojnemu zdravniku ne Slede na razdaljo v kilometrini, če je prevoz po izjavi prisojnega zdravnika tako nujno potreben, da bi moral zdravnik izvršiti obisk na domu bolnika, če se ta ne bi sam pripeljal k njemu.
Kadar je zavarovani osebi po .presoji pristojnega travnika,zdravniške komisije ali zdravstvenega zavoda med po-tovanjem nujno potreben spremljevalec, gre tudi spremljevalcu Pravica do povračila potnih stroškov.
Šteje se, da j-° otroku do dopolnjenega 14. leta starati vselej potreben spremljevalec.
(Se nadaljuje)
Mimica Seničar
O ENAKOMERNOSTI PREJE (Nadaljevanje in konec)
Poleg tega moreno stanično volno ali ostala kemična vlakna predhodno premešati z enim delom ostalih surovin v partiji. Za to obstoja več razlogov0 Prvič je stanična volna zelo občutljiva na samo maščenje. Ce namreč prejme preveč maščobe, tvori pri poznejši predelavi na mikalniku nope, To pa ne povzroča samo slab j.zgled gotove preje, temveč vpliva 'tudi na nepravilno delitev koprene, kar ima za posledico znatno odstopanje številk.
Nadalje ima stanična volna to lastnost, da se pri mešanju na mešalcu rada odvaja od ostalih vlaken. To se opazi slasti takrat, ko predhodno nezrahlj.ano stanično volno mešamo z ostalimi surovinami. Tako grupirani material pa ne povzroča pozneje samo odstopanja v številkah-preje, temveč povzroča tudi razliko v kvaliteti, če predhodno premešamo stanično volno 2 regeneratom ali z kako drugo krajšo volno, se nam ni treba °ati prekomernega nasičenja z maščilnimi sredstvi, poleg tega Pa se na tak način onemogoči grupacija staničnih vlaken. Razumljivo je, da je potrebno pri maščenju paziti, da se plasti 2 stanično volno ne mastijo direktno., Nadaljni vzrok za odstopanje metričnih številk lahko nastane pri že izdelani mešanici, se ta dalj časa miruje v vrečah ali komorah. Pri takem dalj -sem počivanju mešanice se vseda vlaga na dno, medtem ko so 2Sornje plasti mešanice bolj suhe. Ce se prične s predelavo -zgornjih plasti mešanice, ki so bolj suhe, se temu primerno u-ravna tudi mikalnik. Ko pride na vrsto spodnji sloj, pa mešanica, ki je težja, povzroča lažjo predprejo, ker prekomerna vlaga na mikalniku med predelavo izhlapi. Ako to pravočasno o-Pazimo, moremo to razliko regulirati z odgovarjajočim menjal -
nikom,
To neenakomernost pa lahko odklonimo na tak način,da ^sanico v določenih presledkih dobro premešamo.
Poleg tega je pri predelavi mešanic še veliko Vzro-k°v napak, katere lahko omejimo le s stalno kontrolo* Pri sa-^ predpreji razlikujemo nihanja, ki se pojavljajo od časa do Ca»a po dolžini, in nihanja, ki se pojavljajo po širini kofcre-ne* Nihanja po dolžini povzročajo običajno neenakomerno teh-tanje na nakladalni napravi. Tu se lahko pojavljajo razlike 0(1 7-8 /». Te razlike lahko preprečimo delno z različnimi prebavami . Nihanja in s tem v zvezi neenakomernost predpreje Povzročajo netočno tehtanje, neenakomerno polnjenje omarice in riaPa5no dodajanje materiala preko latastega pasu.
Tehtnica naj ho tako uravnana, da se stalno odtehta zadostna količina materiala. Ako je prostornina tehtnice premajhna, lahko na primer naknadno odvrženi kosmiči povzroče procentualno večjo razliko, kot hi to povzročila tehtnica z večjo prostornino. Polnjenje mikalnika naj se ne spreminja g pomočjo teže odvrženega materiala, temveč le z odgovarjajočimi menjalniki. Žal pa se ravno to premalo upošteva. Skoraj vedno opazimo, da se za izdelavo finejše predpreje temu pri -memo zmanjšuje prostornina tehtnice. Res je to enostavnejši postopek od menjave zohčenikov, vendar ta način onemogoča natančnejše tehtanje.
Tehtnica mora hiti večkrat pregledana in naj precizne j se uravnana. Prah in strnjeno olje ovirata sorazmerno fin mehanizem in povzročata netočno tehtanj e. Povajalna hrzina latastega pasu z iglicami mora hiti prilagojena materialu, ki se predeluje. Ce je material zelo lahak in zrahljan, mora hiti devajalna hrzina večja, sicer se tehtnica ne napolni pravo-
v
časno. Nasprotno pa mora hiti dovajalna hrzina latastega pasu pri težjem materialu počasnejša, da ne odpade naknadno preveč materiala, ko je predvidena teža materiala v tehtnici že dosežena. Ta naknadno odvrženi material prestreže posebna loputa, katera je montirana pri večini mikalnikov, kar pa ne preprečuje neenakomernosti. Z loputo preprečimo, da naknadno odvrženi material ne pade takoj v tehtnico, ampak se to zgodi takoj pri ponovnem polnjenju tehtnice,. Ce pa je tehtnica uravnana na prenizko težo, se lahko pripeti, da mehanizem predčasno sproži napravo za dovod materiala, ko se na tehtnici se ne nahaja zadostna količina materiala. Tudi točno polnjenje nakladalne omarice je zelo važno. Če je ta prostor napolnjen normalno, ali samo eno četrtino poln, lahko nastanejo sledeče
razlike.
Medtem ko je pri dohro napolnjeni komori pritisk na latasti pas vedno konstante«, in se material s pomočjo latastega pasu odvaja hrez sortiranja, se to pri slahem polnjenju ne dogaja. Ako obstoja mešanica sestavljena iz dolgih volnenih vlaken ali stanične volne in iz kratkih vlaken (regenerat),ho~ čo iglice na latastem pasu grabile predvsem dolga vlakna,med-^sm ko bodo krajša zaradi slabega pritiska odpadala., S tem Nastane razsortiranje materiala, kar povzroča v gotovi preji Naziiko v kvaliteti, pri gotovih tkaninah pa proge. Poleg tega lahko nastanejo še odstopanja v številkah, ker ima pred-Preja iz dn i gib v.l akea pri predelavi manj odpadka kot predpre— •la iz kratkih vlaken, katera je zaradi tega finejša,.
Poleg zgoraj nakazanih vzrokov za razna nihanj a,lahko nastanejo še nadaljna odstopanja iz sledečih razlogov:
v
Ce tehtnica odvrže material v prevelikih časovnih presledkih, tako da nastanejo na odjemalnein latastem pasu presledki med prvimi sloji materiala, se to pozneje na mikal-niku le delno izenači, Ti presledki nastajajo običajno zaradi nezadostnega polnenja tehtnice ali zaradi prepočasnega delovanja mehanizma, ki potiska material na latast pas. Isto se dogaja v primerih, če odjemalni latasti pas podrsuje. Na splošno morajo biti posamezne plasti materiala enakomerne, da se na ta način doseže popolna enakomernost predpreje.
Vsi zgoraj navedeni vzroki povzročajo neenakomerno prejo po dolžini. Poleg teh napak pa se lahko pojavljajo še sledeče nepravilnosti:
v
Širina plasti materiala na latastem pasu, ki se dovaja mikalniku,mora biti prilagojena točno normalni širini mikalnikov. Ce je ta plast preširoka, se material pri straneh prekomerno nabira, kar povzroča močnejšo predorej o ob straneh. Pri preozki plasti materiala pa se dogaja ravno obratno, kar povzroča levo in desno nekaj pretanke predpreje. Ista neenakomernost v obliki'pretanke ali predebele predpreje cb straneh pa lahko povzroča nepravilno delovanje volanta. Ako ima voiant preveč obratov, se začne material pomikati k stranem. S tem v zvezi nastane na levi in desni strani premočna predpreja, Delo volanta se večkrat napačno pojmuje. V mno -gih primerih se uporablja kot čistilni valjček glavnega bobna. V nobenem primeru naj voiant ne služi za čiščenje bobna in s tem podaljšuje delovno dobo mikalnika do naslednjega Čiščenja. Naloga volanta je, da material le toliko dvigne, la omogoči odjemalnim valjčkom brezhibno odjemanje posameznih vlaken. Število obratov volantov mora biti zaradi tega prilagojeno vsaki posamezni partiji. Za to uporabljamo posebne regulatorje. Kjer teh ni na razpolago, si lahko pomagamo z menjavo jermenic na volantu. Nepriporočljivo je nagibanje Usnjenih oblog na jermenico, volanta. Usnjena obloga večinoma ni popolnoma okrogla, Ta neenakomernost pa ne gre samo r.a račun ležajev volanta, temveč istočasno kvarno deluje tudi ra pogonski jermen. Srednje število obratov volanta ne sme kiti preveliko, da se lahko doseže 16-18 fo prehitevanje volan-iove obodne hitrosti jjroti obodni hitrosti bobnov. Če napravimo po širini bobna širšo črto s krede in nad to zavrtimo
volant, ne sme volantovo okovje napraviti širše proge kot 25-23 mm. Poleg tega- pa ima lahko "brzina vol ant a še druge posledice pri neenakosti številk predore je, Vlakna mikane volnene preje morajo biti na mikalniku usmerjena po dolžini čira bolj paralelno, Ce je obratna brzina volanta previsoka, se posamezna vlakna medseboj pomešajo. Taka koprena pa otež-koča delilnemu jermenju pravilno delitev. S tem v zvezi nastanejo občutne razlike med posameznimi nitmi predoreje.
Tudi nepravilno dovajanje koprene lahko povzroči razliko v šre'vilki predpreje B Če je koprena prenapeta, se ne odvaja s pomočjo sekirice od odvajalnega bobna, ker se -predčasno zaradi prenapetosti samo odlušči. Ce pa je koprena preohlapna, se tvorijo, gube, kar povzroča predebelo predore jo.
Oba primera lahko nastaneta v obdobju predelave ene same partije zaradi spremembe zračne vlage in spremembe temperature v obratu, predvsem če se dela v dnevni in nočni izmeni.
Prav poseben problem pa je razlika v predpreji, ki nastaja pri razdalilcih koprene. Mnoge razlike nastajajo zaradi prenašanja vlaken iz enega delilnega jermenčka na dru -gega. Tako prenašanje vlaken se ne da preprečiti, če je temu vzrok sestava mešanice. Prenašanje vlaken zaradi neenakomerne napetosti delilnih jermenčkov, je potrebno takoj odpraviti. Neenakomerna napetost delilnega jermenj a lahko nastane 'pi pri vgraditvi novega jermenja, zato je potrebna vsa pozornost pri temu delu.
Predno pričnemo z napeljavo delilnih jermenčkov,moramo uravnati delilna in vlečna valja. Presledek izmed delilnih valjčkov mora znašati o,3 do o,5 m?? presledek vlečnih valjev pa 2 mm. Zgornji del spodnjega vlečnega valja mora biti v vodoravni legi z zgornjim delom spodnjega delilnega valja. Vodoravno lego zgornjih valjev pa dosežemo z uravnavanjem.
Ko ustavljamo novo delilno jermenje, lahko opazimo manjše razlike po dolžini in to pri dolgih kakor pri kratkih jermenčkih* To je razumljivo, saj vsi jermenčki ne morejo biti izdelani iz enega kosa usnja. V tovarnah jermenčke v mokrem stanju raztegnejo in točno odmerijo, ker pa kvaliteta Usnja ni vedno enaka, se jermenčki po raztegu vec ari manj skrčijo. Zaradi tega moramo p>ri napenjanju jermenčkov to upoštevati. Pri tem moramo paziti, da. so spodnji daljši jer-menčki enako napeti kot zgornji daljši. Isto velja za krajše jermenčke, Napeljano novo jermenje naj deluje brez materiala
3 do 4 ure. Nato naknadno napnemo jermenje, pričvrstimo razdelilne koprene in vstavimo kopreno.
Zelo velik vpliv na enakomernost predpreje pa ima čistost jermenčkov, Skoraj vedno lahko vidimo, da je pred-preja na spodnjih jermenčkih tanjša kot na zgornjih, To nastane zaradi tega, ker so spodnji delilni jermenčki vedno bolj umazani od zgornjih. Robovi umazanih jermenčkov pa niso dovolj ostri in ne prejemajo dovolj vlaken pri delitvi koprene.
Vzrok neenakomerno umazanih jermenčkov pa je ta,da se v okovju bobnjev, odjemalnih valjev in ostalih valjev nahaja več ali manj umazanije. Zato je zgornja stran koprene, ki teče k razdelilnim valjem, bolj umazana kot spodnja. Ta umazana površina pride direktno na jermenčke, ki tečejo navzdol. Zaradi teg\. se sp:dn'i j si\nen~ki pri daljšem obratovanju tudi hitreje zamažejo, kar povzroča že omenjeno neenakomernost predpreje, To pa lahko preprečimo le s pogostim Čiščenjem. Za ugotavljanje enakomernosti predpreje je zelo važna stalna kontrola. Predprejo določene dolžine tehtamo na precizni tehtnici in na ta način ugotavljamo odstopanja. Ce po večkratni kontroli s tehtanjem ugotovimo, da je predpreje zgornjih štirih valjčkov znatno težja od spodnjih, preverimo najprej napetost delilnih jermenčkov. Ce je ta v redu in če so jermenčki čisti, lahko to konstantno odstopanje odpravimo na ta način, da prestavimo vlečna valja za 2 mm nižje.. S tem dosežemo predčasno pobiranje vlaken s pomočjo jermenčkov, ki tečejo navzdol. Zaradi predčasnega nabiranja vlaken grabijo spodnji delilni jermenčki tudi večjo količino koprene, kar povzroča težjo predprejo na spodnjih štirih valjih. Reguliranje vlečnih valjev pa moremo izvesti le po milimetrih, ker sicer dosežemo ravno obratno od tega, kar smo pričakovali.
S stalno kontrolo številk preje in predpreje lahko odpravimo pravočasno vse napake, ki vpij vajo negativno na Enakomernost preje.
B.B.
IZ PRAKSE V ITALIJI (nadaljevanje in konec)
Tudi v tem oddelku je delovna sila izkoriščena do kraja. Oddelek vodi vodja oddelka, ena delavka poslužuje en intersecting s štirimi glavami, tri delavke pa 15 - 18 Sesalnih. strojev.
Za dva asortimenta strojev je en mojster z enim pomočnikom.
Izgotovljeni česanec, ki je navit v koline s težo od 5-10 kg in težo 1 metra 2C-40 gramov, nato v skladišču stiskajo v kale ter odpošljejo naročnikom.
Podjetje ima majhen laboratorij, kjer za vsako partijo analizirajo mastnočo, število nop in rastlinskih primesi, stapel, težo trake in finoČo.
Podjetje razpolaga z ogromnimi skladišči za surovine, ki zavzemajo 40 $ prostorov podjetja in pravijo, da kodo gradili še nova, ker so ta premajhna. Ima pa na zalogi vse vrste surovin, da lahko izpolnjuje naročila kupcev.
Kot sem že omenil je v tem oddelku cca 4C0 zaposlenih. Če pogledamo količino proizvodnje, ki je dnevno go 20 ton česanca, je število delovne sile razmeroma majhno.
Prav posekna zanimivost v tem obratu sc zaslužki delavcev in ostalih. V tritedenski praksi mi ni kilo mogoče izvedeti, koliko zasluži vodja oddelka. Pri njih je zaslužek tajnost. Čeprav sem navezal z njimi dokre odnose, so mi v razgovoru dejali, da o tem ne želijo govoriti in da eden za drugega ne vedo, koliko zaslužijo* Seveda pri delavcih je zadeva druga in ti v tem obratu zaslužijo od 35.000 do 50.000 lir. Zaslužek je odvise.m od službenih let in specializacije delavca. Zato je večkrat precejšna razlika zaslužka pri delavcih, ki opravljajo isto delo.
V podjetju je močan vpliv sindikalnih organizacij. Sindikati so zelo delavni, a se borijo predvsem samo za večje Plače in boljše živijenske pogoje. V Italiji je dovoljena stavka in je kil tudi ta obrat do nedavnega v sporu z upravo več kot eno leto in pol. Stavkali sp enkrat en dan, drugič tiorda samo eno uro in tako dalje, dokler niso dosegli vsaj del zahtev, ki so jih postavili.. Stavkajo pa same delavci
medtem ko mojstri in uslužbenci re stavkajo in tudi niso elani s in lika': a., la pa niso sindikati močnejši, je vzrok predvsem v tem, ker imajo uveden večstrankarski sistem in tako so v tem obratu kar brije sL.diš ,ci in bo sindikat KP demokristjanov in socialistov.
Podjetje j.ma za svoje delavce obratne menzo,kjer dobijo kosilo po nizki ceni za 70 lir, ostanek pa doplača podjetje, Prav neprijeten občutek pa sem imel v menzi,kjer imajo uslužbenci v istem prostoru kot delavci posebno mizo, ki je pokrita s prtom, in stole, medtem ko imajo delavci mize brez prta in klopi.
Po končani praksi v tem obratu sem se iz Genove odpeljal preko Torina / Gossato pri Bielli, V Bielli in njeni okolici je ogromen industrijski center za proizvodnjo tekstilnih izdelkov in to večinoma iz česane volnene preje.
Oca 500 obratov zaposluje delovno silo iz teh predelov,kamor se je doselilo mnogo ljudi iz drugih pokrajin. Tu stoji tovarna pri tovarni, cd male delavnice do orjaka s cca 12oo čolnarskimi statvami, Okoli njih rastejo novi obrati kakor gobe po dežju. Velik porast tekstilne industrije je v zadnjih treh letih poživela ugodna kunjuktura, ki je vladala v Italiji. Danes pa se že opaža velik zastoj in je več podj erij prenehalo s proizvodnjo, preostala podjetja pa proizvajajo manj. Industrijalci delajo samo po naročilih in če teh ni, obrat ustavijo in čakajo ponovne kunjukture na tržišču.
Kot sen omenil, sem dospel v Gossato, kjer ima družba Fratelli Fila predilnico česane preje s cca I4.000 vreteni. To je velik obrat s cca 800 zaposlenimi. Število teh se je iz dobe pred drugo svetovno vojno zmanjšalo za cca 1/3 in to zaradi zamenjave starih strojev z novimi. Tako danes proizvajajo več z manj delovne sile. V tem obratu sem ostal sedem tednov. Tudi tu me je sprejel direktor podjetja, ki pa ne je po kratkem razgovoru napotil k glavnemu inženirju, 3 katerim sem na hitro obhodil celoten obrat. Ker je zelo zaposlen, mi je dejal,.da se nima časa z menoj ukvarjati in da naj grem v podjetju, kamor hočem. Tako sen si sam napravil načrt prakse in postopoma obšel ves obrat. V tem podjetju- sem dobil v začetku občutek, da smatrajo Jugoslovane za začetnike v industriji brez vsake prakse in komaj sem jim dopovedal, da imamo že toliko industrije, da lahko tudi izvažamo. Kot sem pozneje ugotovil so imeli tako predstavo
predvsem zaradi tega, ker proizvaja podjetje v zadnjem času mnogo preje za Jugoslavijo. Tudi našemu podjetju je izdelalo prejo in to 48/2 surovo in temno modro.
z>e pri prvem obnodu sem ugotovil, da bom lahko v tem obratu mnogo videl, Proizvajajo 60 trikotažne preje, med tem mnogo preje v raznih efektih in 40 $ tkalske preje. 3eve-da^se ta odstotek stalno spreminja, kar zavisi od višine naročil, Tudi ta obrat, ima štiri oddelke in to barvarno,pred-predilnico, predilnico s sukalnico in previjalnico s pakirnico .
najprej sem si ogledal barvarno, ki se deli na barvanje česanca in umetnih vlaken ter barvanje preden. Imajo 31 aparatov za barvanje česanca kapacitete od 1 kg do 150 kg, 17 aparatov za barvanje preden od 1 kg do 200 kg in 5 aparatov za barvanje preje od 10 - 100 kg. Na prvi pogled me je presenetilo tolikšno število malih aparatov za barvanje česanca.
Kc sem pozneje ugotovil velikost njihovih partij, ki je povprečno cca 300 kg, se temu nisem več čudil. Za naše pojme je skoraj nerazumljivo, da imajo partije tudi v velikosti po 10 "Inogo partij pa sem videl v velikosti od 20 - ICO kg.
Barvalni aparati so montirani v prostoru, ki je za nase razmere skoraj nevzdržen. Prostor je poln megle, da ne vidiš niti koraka naprej, s stropa pa stalno kaplja kondenzirana voda. V barvarni česanca delajo štirje delavci in zamislimo si, koliko dela opravijo, da obarvajo v eng izmeni v vsakem aparatu po dve partiji. Uporabljajo barvila vseh vrst, za črno barvo pa samo kromova.
V	barvarni nisem videl nič posebnega; zanimal me je edino način, kako ugotavljajo nianso partije. Temu posvečajo ®nogo pozornosti in imajo za to delo tudi precej delovne sile v laboratoriju. Niansa mora odgovarjati in če ni v redu,partijo popravljajo, tudi kc je že zmelanžirana. To se jim tu-‘31 večkrat pripeti kakor sem lahko som videl.
V	barvarni barvajo tudi vse vrste umetnih vlaken in to posebej ter jih nato zmelanžirajo,
Za sušenje česanca imajo tri liseze ,od katerih imata dve priključen interseeting. Perej o in sušijo po nepreki-h u enem postopku, in v kad utrdno pri+eka nvo-žn vu-da, iuaazan a pa odteka.
Po končani praksi v Dar7arni sem prakticiral v predpredilnioi, ki sestoji iz predpredilnice, melanžerij e in česalnice.
Iz barvanja se material vskladišči v medfaznem skladišču. ter čaka nadalnje predelave., da se sestavijo mešanice po barvi in kvaliteti. Tako pripravljeno mešanico prepeljejo v melanžerijo, kjer se najmanj dvakrat mel&nžira. Ker pa proizvajajo mnogo rasnih melanžev, imajo v oddelku še manjše stroje, ki predhodno zmešajo tisti material, ki je v manjšem odstotku v mešalnici. Kato se predeluje na prvem* drugem in tretjem intersectingu ter drugič Češe, če je to potrebno.
V tem oddelku imajo dva mikalnika za predelavo u-metnih vlaken kot na primer: stanične volne, merinove, delfaon. lilion. Umetna vlakna barvajo, mastijo, mešajo, mikajo in Češejo. Proizvedeni česanec se nato na meianžerju zmeša z ostalim, materialom v mešanici, kakor je predvideno po narogu.
Mešanice sestavljajo iz najrazličnejših, vrst surovin, barv in kvalitet, Imel sem priliko videti več raznih mešanic. Mešanice v barvi izdelujejo večinoma ao 200 kg. Pri tako majhnih količinah je mnogo zastojev zaradi mencave m čiščenja. Take pogoste spremembe pa tudi njim delajo razne težave. Nekatere partije zelo slabo tečejo, za naše pojme skoraj nemogoče. Posebne težave imajo z mohair volno, katero predelujejo včasih 100 navadno pa jo mešajo z ovčjo volno 75:25.
Posebna pažnja se posveča vlaženju in maščenju partij. Za razne vrste materiala uporabljajo tudi različne emulzije raznih olj. Vsak material se masti na meianžerju in če je potrebno še na enem intersectingu pred česanjem. Po česanju mastijo material le takrat, ko je preveč suh, da ne di povzročal težave v nadalnji proizvodnji. Vlago m mastnočo v materialu ugotavlja laboratorij ter na podlagi analize is laboratorija dodaja potrebno emulzijo.
Iz česalnice se material prepelje na vozičkih v predpredilnico. V tem oddelku imajc sedem assortirnentov,od teh sta dva pregrajena s polivinilom, dz. lahko de rajo celi material. Nižje številke delajo na dveh assortimentih, ki zrna— jo po pet pasaž, višje številke pa na assortimentih z °> ali 9 pasažami. Assortiment strojev je ena s±cupina strojev od 1. intersectinga do finišerja, ki je tako vskrajena, aa ni z,ni V proizvodn ji med posameznimi stroji. znšc pioojetje mu en
asoortiment.
Posebna pozornost se posveča kontroli proizvodov,, Zaradi malih partij je mnogo menjav, Za predenje različnih številk se menja teža stenja samo na 1. intersectingu ter se vsi lonci tehtajo in nato po teži plus ali minus sestavijo, izenačijo pa se še na fini Serju.
Zaradi mnogih partij v proizvodnji pazijo, da se material ne pomeša. Vsako bobino in navitek označijo s kontrol-nimi listki, ki so za vsako partijo različni. Pri njih je označevanje že v navadi in sami delavci pazijo, da ne bo nobenega navitka brez kontrolnega listka. Kakršnokoli opominjanje je v tem oziru nepotrebno.
Največ pozornosti posvečajo enakomernosti predpreje. Kobro se zavedajo, da slabe predpreje ni mogoče več popraviti. Iri vsaki partiji, katero založijo na stroj, opravijo kontrolo enakomernosti z aparatom za zavijanje in to po vseh pasažah.
Krav tako pa tudi kontrolira enakomernost laboratorij na posebnem aparatu.
Izkoriščanje delovne sile v tem oddelku je maksi.mal-na. in delavec poslužuje prve tri pasaže. Za 7 assortirrentov so trije mojstri, en pomočnik, en mazač in en kijučavničar„
V	predilnici je montirano cca ll.ooo vreten prsten-ševih strojev in 10.000 vreten sukalnih strojev. Prav zanimiva je sukalnica efektnih sukancev, kjer proizvajajo sukance v vseh.mogočih efektih in barvah. Proizvodnja teh se je posebno Razširila v zadnjih treh letih, danes pa se že opaža v precejšnji meri, da se prodaja usmerja na umirjene tone, kar zmanjšuje proizvodnjo efektnih sukancev.
V	oddelku previjanja in pakiranja preje imajo raznovrstne stroje, s katerimi lahko navijajo raznovrstne oblike, kakor pač zahtevajo kupci.
Podjetje ima laboratorij z raznimi aparati za preizkušanje preje in vlaken. Če delajo prejo po vzorcu, jo predhodno točno analizirajo. Za izdelano prejo pa pri vsaki partiji dnevno napravijo določene analize.
V	tem kolektivu sem opazil majhno zainteresiranost za sindikalno delo, ki ga v podjetju skoraj ni opaziti. Tudi zaslužki so nižji od obrata v Genovi za cca 20 fom Delajo sa-
^0 po urni tarifni postavki, ki je na vseh delovnih mestih ista.
Razlikuje se le po tem ali je c'1 e lave o pri uč en p.2 i pa je "brez kvalifikacije.
Podjetje ima tudi svojo obratno menzo, v kateri se dobi enkratni obrok v obliki enolončnice brezplačno. V buffe-tu pa točij o vse vrste pijač , tudi alkoholne. Toli tu mi je padla v ooi razlika med delavci in uslužbenci.	7 eni sobi je
menza za delavce m kvalificirane delavce, v drugi za mojstre in nitje uslužbence, v tretji sobi pa za obratovodje in višje 'fc,lr.tbenoe podjetja... ločene imajo tudi garderobe in kopalnice.
Ogledal sera si še tkalnico in predilnico mikane preje v Coggioli,
V	tkalnici imajo montiranih 3oo. volnarskih statev,
±1	ii
ki obratujejo samo v eni izmeni od 8 - 12 in od 14 do 18“.
Tu mi je posebno padel v oči asoortimsnt tkanega blaga. Le na treh strojih sen'lahko opazil isti -tesen. Polletna kolekcija obsega cca 25o artiklov v l.ooo desenih. Skladišče preje pa ima na zalegi 9 »ooo vrst preje. Sedaj pa si zamislimo,kako je treba paziti, da se to ne pomeša.
Po končani praksi pri podjetju Fratelli Pila sem si £e ogledal več drugih podjetij, med temi dve tekstilni podjetji, dve podjetji za proizvodnjo t.kstilnih strojev, obrat 3NIA VISKOZA in Tekstilni institut.
V	Italiji se danes ogromno gradi. Razvija se industrija, gradijo pa tudi mnogo lepih cest in stanovanj. Posebno pozornost vzbudi stanovanjska izgradnja, ki je v velikem razmahu.. Gradijo lepa velika stanovanja, vsa s centralno kurjavo in dvigali. Temu primerna je seveda tudi najemnina.
Tehnični razvoj je v Italiji dosegel velik napredek.
To se opaža po trgovinah, kjer je raznovrstnega blaga v veliki izbiri. Kolesa so po cestah skoraj izginila,zamenjal jih je Kotor ali avto. Tudi gospodinjskih predmetov je v veliki izbiri. Kljub vsemu pa je delavstvo nezadovoljno. Ne gredo jim v račun velike razlike med posameznimi sloji prebivalstva,te K-olike pa so zato, ker je privatna lastnina neomejena.
Po končani praksi sem se vrnil preko Torina, Milana v Rim, kjer sem se moral javiti na Upravi tehnične pomoči,iz Ritna pa pneko Apeninov eh .Jadranski obal d nazaj v domovino.
TERSONALNE VESTI
Aprila in maja so prišli v podjetje; ^arjan Turk, Terezija Hribovšek, Ana Florjančič, Marija Bučar, Janez Mežnar, Stanko °'akše, Anica Kulovic, Fani Mavsar, Vera Hlebec, Dragica Mati-jasič, Milka*Lončarie in Slavka Žabčič,
Odšli so: Franc Novak, Marija Bučar, Terezija Hribovšek, Janez Spolar, Ana Mikec, Martin Srebrnjak, Stanislava Dragovan in Karolina Malešič.
Stanje zaposlenih na dan 24/-1961 je 751. Od tega 21S moških in 499 žensk. Uslužbencev je 82, delavcev 621, vajencev 12.
DVE IZ NOVIGRADA
Nekega dne prejme XY pismo od svoje boljše polovice. Že na prvi pogled je videti, da je pismo zelo obširno, Ker pa XY pisma svoje žene običajno natančno prečita in potem tudi vse dobro premisli, stopi zdaj k svojemu šefu in mu reče: "Oprostite, ali bi lahko dobil jutri en dan dopusta?". Sef ga začudeno pogleda in vpraša zakaj neki bo rabil dopust. Na to mu XY zaupa, da potrebuje dopust zato, da bo lahko v miru prečital pismo.
~ O	‘	• ““ C “■ o O	.	“* fr '
V Novigradu se je zgodilo tudi, da je nekdo od naših doživel "brodolom". V opoldanskem odmoru se mu je zahotelo vožnje po našem lepem Jadranu. Vzel je čoln, ki ni bil več sposoben za daljše proge, in se odpeljal proti svetilniku, potem pa je menda nameraval Še naprej na odprto morje.
Toda čoln je bil razsušen kot škaf, če ga pustimo na soncu.
Ko je hotel spraviti is njega vodo, se je prevrnil in naš "mornar", je bil prisiljen otvoriti plavalno sezono. Njegovo križarjenje so na srečo opazovali iz obale, zasledilo pa ga je tudi bistro oko mornarja na opazovalnem stolpu. Zato so mu vsi jadrno prihiteli na pomoč. Takoj je imel na razpolago tudi "fiča", ki je našega "mornarja" prepeljal iz Novigrada v dom.
S.B.