Geograf Dušan Košir- sedemdesetletnik
Geograf Dušan Koširje avgusta letos praznoval svoj 70. rojstni dan. Rodil sc je 29. 8. 1923 v Lendavi, osnovno šolo, gimnazijo in univerzo je obiskoval v Ljubljani in tu leta 1949 diplomiral iz geografije, etnologije in zgodovine. Že leto prej sc je zaposlil pri Hidrometeorološkem zavodu RS v Ljubljani in vztrajal na tem delovnem mestu vse do svoje upokojitve leta 1987.
Dušana Koširja smo sc spomnili že ob njegovi 60. letnici v Geografskem vestniku štev. 55 (1983). To priložnost smo izrabili tudi za predstavitev njegovih elaboratov, razprav in tematskih kart, ki so izšle v internih glasilih ter publikacijah Hidrometeorološkega zavoda RS, pa tudi v Geografskem zborniku ZRC SAZU. Da bo njegova bibliografija cclovita moramo k temu dodati še razpravo z naslovom “Ledenik pod Skuto v letih 1974-1985”, kije izšla v Geografskem zborniku 26 (1986).
Ob Koširjevi 70. letnici naj poovno opozorimo na pomembno delo, ki ga je opravil z ureditvijo ter posodobitvijo obsežnega arhiva meteorološke dokumentacije Hidrometeorološkega zavoda RS. V tej zvezi je sestavil tudi 286 strani obsegajoči elaborat in izdal “Karto padavinskih postaj SR Slovenije, za dobo 1.1. 1851-1. 6. 1967”. Zanimiv je tudi njegov prispevek “Ombrografske postaje”, v katerem je avtor kritično ocenil njihovo lokacijo ter ustrezno različno vrednost pridobljenih podatkov. Med ostalimi deli pa naj spomnimo tu samo na najpomembnejše, kot so npr. "Določevanje homogenosti temperature zraka”, nadalje
“Določitev homogenosti letnih višin padavin za dobo 1931-1960” in “Primerjava med terminskimi in ekstremnimi temperaturami”. Z obdelavo meteoroloških podatkov pa je sodeloval tudi pri klimatskih opisih številnih krajev na Slovenskem. Tudi za “Klimatski atlas SFRJ 'je pripravil ustrezne podatke za Slovenijo.
S Tem pa Koširjev opus še ni zaključen. Kot velik ljubitelj, raziskovalec ter poznavalec slovenskega alpskega sveta se je že kot študent geografije udeležil številnih terenskih raziskav. Kasneje pa je zelo plodno sodeloval tudi z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU in postal njegov najbolj stalen zunanji sodelavec. Bil je z nami pri proučevanjih visokogorskih jezer, snežnih plazov in snežišč. Z njegovim imenom so tesno povezana tudi redna vsakoletna merjenja in proučevanja ledenika pod Skuto in Triglavskega ledenika; prvega opazuje in meri že od leta 1946. pri proučevanju drugega pa sodeluje od leta 1948 dalje. Zato zasledimo njegovo ime v vseh doslej objavljenih razpravah o nihanju ledenikov na Slovenskem. Sam pa je objavil tudi študijo “Klimatske razmere na Kredarici” in razpravi “Ledenik pod Skuto od leta 1955 do leta 1973” ter “Ledenik pod Skuto v letih 1974 do 1985” (glej Geografski vestnik štev. 55 (1983), ter Geografski zbornik 26/4 (1986)).
Jubilanta pa ne poznamo samo kot raziskovalca in imenitnega poznavalca slovenskega alpskega sveta, ampak tudi kot skromnega in prijetnega sopotnika, ki zna tako kot gorski tišini in bobnenju viharjev prisluhniti tudi človeku. Zato mu ob njegovem 70. jubileju in 47-letncm neprekinjenem opazovanju slovenskih ledenikov iskreno čestitamo, z željo, da bi še dolgo sodeloval pri tovrstnih raziskavah.
Milan Šifrer