BILI SO MED NAMI
Jernej Čertanec
Nenadoma, še sredi dela, čeprav v 82. letu starosti, še poln načtov in želja, nas je 22. junija zapustil vsem dobro poznani Jernej Čer-tanc.
Znan je bil tudi bralcem našega časopisa, saj so bili objavljeni njegovi številni članki, s kate-rimi nas je seznanjal o raznih dogodkih, zlasti pa o gasilski dejavnosti.
Rodil se je železničarski družini leta 1906 na Dunaju. Zelo mlad, star komaj 14 let, se je že zaposlil kot bančni uslužbenec in obenem prevzel breme preživljanja družine - mater, dve sestri in dva brata. Tako se je zalo mlad spoprijel s tegobami našega življenja. Kljub temu ali pa prav zaradi tega se je v 17. letu starosti, leta 1923 že vključil v gasilske vrste. Takoj je pokazal svoje izredne osebne lastno-sti in delovno prizadevnost, zato so mu v dru-štvu zaupali delo tajnika, kmalu pa so ga izbrali za predsednika gasilskega društva Br-do, ki ga je vodil do leta 1960. Pod njegovim vodstvom je društvo hitro napredovalo. Dobili so primerno opremo, ustrezno uredili prosto-re, zlasti pa se je trudil za pridobivanje in strokovno vzgojo članstva.
Njegove organizacijske sposobnosti, zlasti pa natančnost in marljivost, so bile tako opaz-ne, da so ga vključevali na vse zahtevnejše položaje v gasilstvu. Bil je dolgoletni tajnik okrajne, mestne in republiške gasilske zveze. Najbolje pa se je počutil med domačimi gasilci in je dolgo kot predsednik uspešno vodil ob-činsko gasilsko zvezo Ljubljana - Vič Rudnik. Kot priznanje za prizadevno delo pri vodenju občinske gasilske zveze mu je bil dodeljen naslov častnega predsednika. Za častnega predsednika so ga imenovala tudi mnoga gasil-ska društva. Tudi kot častni predsednik je še vedno aktivno deloval in bil gonijna sila na vseh področjih požarnega varstva. Še posebno je skrbel za strokovno izobraževanje gasilcev. mladim gasilcem je prenašal svoje bogate stro-kovne in življenjske izkušnje. Najmlajšim ga-silcem je bil tudi vodnik v rckreaciji in njiho-vem prostem času, dolga leta je skrbel za njih v počitniški koloniji na Debelem Rtiču.
Tudi šc v zadnjem času svojega življenja je organizrial in vodil številne seminarje in teča-je. V občinski gasilski zvezi je bil mentor mnogim komisijam, skrbel je za njihovo dejav-nost, zlasti se je posvetil komisijam, ki skrbijo
za priznanja gasilcem in za ohranjanje bogate gasilske zgodovine.
Ves čas gasilskega delovanja je skrbel tudi za materialno opremljenost gasilstva. v dru-štvu z organiziranjem in zbiranjem sredstev, v okviru bivše okrajne in nato občinske ter mestne gasilske zveze pa za pridobivanje in pravilno razdelitev sredstev namenjenih gasii-stvu. Zato je bil tudi član Gasilskega sklada, nato pa med ustanovitelji SlS-a za varstvo pred požarom in ves čas tajnik tega SlS-a.
Kot gaislec je napredoval do najvišjega ga-silskega čina. Pri izpolnjevanju gasilskih dolž-nosti je mnogokrat nastopal v javnosti. Na mnogih gasilskih prireditvah, svečanostih ali delovnih sestankih je zastopal gasilsko organi-ziranost in s prepričljivimi besedami navduše-val gasilce in občinstvo za humano gasilsko dejavnost.
Bil je na vseh enajstih kongresih Gasilske zveze Slovenije, na zadnjem v Celju le nekaj dni pred smrtjo. Tudi na tem kongresu je živahno razpravljal. S kongresa se je vračal z novimi načrti za izboljšanje požarnega var-stva. Upal je, da bo tudi te kot že mnoge, prenašal na gasilce, ki se kongresa niso mogli udeležiti.
Ves čas, že od mladosti, je bil pobudnik naprednih idej ter se je v času okupacije takoj vključil v OF, zato je bil odpeljan v koncentra-cijsko taborišče, kjer je bil do konca vojne. Po vojni je do zadnjega dneva svojega življenja aktivno deloval v mnogih družbenopolitičnih in samoupravnih organih od krajevnih do mestnih. Žlasti se je prizadeval za komunalni in gospodarski razvoj svojega kraja.
Za požrtvovalno in nesebično delo v gasil-stvu in družbi sploh je prejel vsa možna repu-bliška in zvezna gasilska odlikovanja ter več državnih. Bil je prvi dobitnik najvišjega gasil-skega priznanja - nagrade Matjaža Haceta.
Ceprav je bil vsestransko obremenjen z raz-nimi zadolžitvami, je vedno našel čas tudi za družino. Svoj počitek za nabiranje novih moči pa je našel na svojem vrtu, katerega je s po-sebnim veseljem urejal in gojil. zato se je povezoval tudi s sadjarji in vrtnarji. da je z njimi izmenjaval vrtnarske izkušnje.
V vsej življenjski dobi in 65 letnem delu v gasilstvu je pokazal vse svoje človeške vrli-ne, bil je izreden tovariš. vedno pripravljen vsakemu pomagati in svetovati. Vsako dolž-nost je opravljal s polno odgovornostjo, njemu prirojeno prizadevnostjo, natančnostjo.
Njegovo življenje je bilo tako bogato in vsestransko, osebne lastnosti tako izjemne. da je to težko opisati. Njegova življenjska pot sestavlja ogromno knjigo. ta pa je v vseh nas. ki smo kakorkoli prišli z njim v stik in ta nas bo spominjala na njega tudi po njegovem od-hodu - on je odšel - njegovo delo pa ostaja med nami.