LETO VI. KRANJ DNE 31. JANUARJA 1953 ŠTEV. 5 Mašim, katcuakam iu V februarju namerava uredništvo »Glasu Gorenjsko« prirejati v vseh večjih naseljih na Gorenjskem novinarske večere s kratkimi poučnimi predavanji, z branjem literarnih del, s koze-rijo itd. Želimo, da bi tem prireditvam prisostvovalo Čimveč bralcev »Glasu Gorenjske«, kajti tokrat bo največ možnosti, da se osebno seznanimo in ustno pomenimo o našem listu, čimveč sodb o listu bomo slišali, tem laže nam ga bo izboljšati in tem laže nam bo — kar je naša velika želja — pridobiti novih bralcev ln naročnikov. V februarju — mesecu »Glasu Gorenjske« — smo razpisali celo nagradne žrebanje za. najzaslužnejše zbiralce novih naročnikov. Vsi zbiralci bodo razen tega dobili tudi redne provizije. Vsi, ki žele v tej akciji sodelovati, naj se čimprej pismeno ali osebno javijo v naši redakciji. Hkrati z razpisom žrebanja za zbiralce naročnikov h«>m<> razpisali tudi žrebanje za nove in stare "'kočnike, ki so že, ali P11 bodo v tem času poravnali celoletno naročil i n o. Zbirko daril je obogatilo že precej gorenjskih podjetij s svojimi proizvodi. Podrobne informacije o zbiranju naročnikov oziroma o nagradnem žrebanju daje uredništvo »Glasu Gorenjske« in občinski odl»ori OF, ki jih bodo člani uredništva jKKlrobno seznanili z akcijo. O tem bomo več pisali tudi v prihodnjih številkah našega lista. Frontne odl>ore In odbore Vseh množičnih organizacijah prosimo, naj s propagando pripomorejo, da bo obisk novinarskih večerov re*t množičen, kajti razširitev lista, kar mislimo tudi I pomočjo novinarskih večerov doseči, bo nedvomno Vsem množičnim organizacijam v korist. Pred IV. kongresom LF Jug o sla vile Slaba udeležba - mršava razprava - podcenjevanje vioge ljudske fronte? V nedeljo, 25. januarja je bila v Kranju okrajna kon- ji. Predlog za verifikacrsko, ferenca Osvobodilne fronte. Povod za sklicanje je bila volilno in kandidacijsko komisi-potreba, da izvoli delegate za kongres LFJ, ki bo febru- jo kakor tudi njen predlog kan-arja v Beogradu. Vendar pa konferenca ne more doseči didatov in sami kandidati - vse svojega namena, če v tem času dodobra ne razmotri je bilo gladko izvoljeno. Toda, dela in nalog frontnih organizacij z ozirom na vse novo vsi predlogi so bili pripravljen v našem družbenem življenju, zlasti z ozirom na pre- že vnaprej, ni bilo nobenega imenovanje Partije In Fronte. Kot je bilo poudarjeno dodatnega predloga, nobene v poročilu, ki ga je prebral tovariš Bajko Mali »gre to- pripombe. Ali organizatorji res rej za novo organizacijo in nov sistem dela in niso imeli zaupanja v prisotne ? pristopanje k nalogam". Prav zato nedeljska konferen- Prepričani smo, da bi bili brez ca ni upravičila pričakovanj. vseh takih »priprav« izvoljeni prav isti delegati, saj so najza- Bila je tipičen odraz našega prav nič, če ne bi na njej so- siužnejši ljudje v okraju. Da bi dosedanjega dela v Osvobodil- delovali omenjeni funkcionarji, ironija popolnejša, je de- ni fronti. Prav vse njegove hi- Zlasti je omeniti prispevek to- iovni predsednik v razpravi be, o katerih je na konferenci variša Toneta Fajfarja. Opo- ostro grajal občinske odbore govoril delovni predsednik Pa- zoril je na nedvomno sLabost Qp; j^j mislijo, da so sestanki vel Bajželj, so bile prisotne, referata, ki navaja kot prvo pripravljeni, če se odborniki že udeležba je bila sramotno nalogo vaških odborov OF, da vnaprej do potankosti dogovo-nizka: prisotnih je bilo le 62 zainteresirajo svoje članstvo za rij0, kdo bo koga predlagal, da odstotkov delegatov, kar 20 konkretna sredstva, s kateri- baje 2>ne bi prišlo do neljubih odstotkov jih je neopravičeno mi bomo dvignili kmetijsko izpadov«. izostalo. proizvodnjo, kot n. pr. za se- v zadnjem času je bilo opa- Podcenjevanje politične vloge mensko službo, sadjarstvo, bor- žiti v našem okraju, da so in pomena OF se je odrazilo ho proti kaparju itd. Tovariš javni sestanki ZK povzročili tudi v referatu. Zanimivo je, da Fajfar je poudaril, da je to pač nekako pojemanje in podcenje-je bila kar četrtina poročila skrb zadruge ali zbora voliv- vanje dela OF in nagib k prak-dobesedno prepisana (celo s cev- Fronta naj se ne peča s ticizmu. Tudi v tem oziru je pomotami!) iz referata tovari- predmeti dela ostalih posamez- bila nedeljska konferenca pre-šice Marije Strajnarjeve, ki ga rmh organizacij. Ona naj bo vo- cej značilna. Vsekakor pa je je imela ne mestni konferenci ditelj družbenega napredka in pokazala, da se občinski odbo-Zveze komunistov v Kranju javnega življenja na vasi in v ri OF težko prilagajajo novim dne 23. januarja. Edina razlika mestu. Tovariš Kržišnik pa je pogojem. Z voljo, ki so jo je bila v tem, da se je vse na- med drugim dodal: »Skrbeti za pokazali delegati iz Javorja mesto na ZKJ nanašalo na LFJ. dvig proizvodnje še ne pomeni in Trebije in prišli peš na kon-V poročilu so bile sicer tudi razvijati socializma«. ferenco, bodo premostili tudi lepe in pravilne misli, toda po- H koncu pa še nekaj: Pri to preizkušnjo. Sicer pa imajo znalo se mu je, da je bil se- izvolitvi delegatov za zvezni naše množice občutljivejše uho stavljen površno in na hitrico, kongres je bilo sicer povsem za socialistično demokracijo, brez tesnejše zveze s konkret- zadoščeno formalni demokraci- kot pa prenekateri »aktivist«, nimi izkušnjami iz političnega življenja v okraju. Na konferenci se diskusija ni razvida, kaj šele borba mišljenj. Omejila se je na načelno razpravo o novi vsebini frontnega dela, ni pa se niti do- 23. januarja se je zbralo 125 sukala okoli najvažnejših vpra-taknila vprašanja, kako oživo- delegatov in večje število go- šanj — kako organizirati tvoriti to vsebino. Delegati iz stov, da čujejo poročilo Mestne- vzgojno-politično delo med osnovnih organi zaci j se niso nega komiteja, se pogovore o množicami in kako usposobiti oglasili. Razen ljudskih poslan- dalekosežnih spremembah, ki komuniste same za to odgovor-cev Toneta Fajfarja in Antona jih je sprožil VI. kongres, in no nalogo. To nam je lahko Kržišnika ter sekretarja OK izvalijo novo vodstvo. zagotovilo, da bodo kranjski ZK tov. Franca Popita je go- Po daljšem poročilu, ki ga je komunisti kljub težavam našli voril o delu Fronte en sam prebrala tovarišica Marija pravo poti in odigrati v življe-tovariš. Pa je vendar vse polno Strajnar, se je razvila večurna nju Kranja svojo zgodovinsko perečih vprašanj, o katerih nič razprava, ki je dala jasno sli- vlogo. koliko slišimo v vsakdanjem ko o pomanjkljivem delu ko- Na koncu so delegati izvolili življenju! Zakaj torej tovariSi munistov in tava jočem iskanju novo vodstvo iz vrst tovarišev, niso spregovorili? Ali so se novih oblik. Hkrati je razpra- ki imajo bogate revolucionarne občinski odbori OF že tako od- va pokazala, da je v kranjske izkušnje, saj njihov povprečni tujlli od svojega »terena«? komuniste prodrl duh Kongre- komunistični staž znaša devet S konference ne bi odnesli sa, saj se je večina razprav let in pol. Ob mastni konferenci Zveze komunistov v Kranju Občni zbori KI še vedno dobri Zadnjič smo poročali o prvih ktošnjlh občnih zborih kmetij-*klh zadrug1 in ugotovili, da so blU uspešni. Isto velja tudi za j^daljnje zbore, ki so bili v tom tednu, z izjemo v Gode-•iču. Vse zadruge, vsaj v kolikor smo doslej obveščeni, so Jsdeljde m sprejele dobra zadružna pravila in si zastavile jj^iembne gospodarske nalogi1. le le or'ij ves dobiček so nameni-v različne zadružne sklade; rodk* je bila zadruga, ki £ dobiček delila med člane. J*** nismo uspeli dobiti poročil »eh občnih zl>orov, naj omenl-f* te nekatere. V^ddvorčanl bo ves dobiček milijonov namenili za »k Var*^eiv svojega g os pod ar-(>Ku načrta: zgraditev stroj-j* remiae ter skladišč za otnI>ir iin umetna gno-jila. Uin V° tr;,k,,"'.i». veliko mla-obn C°' m°torno škropilnico, uren'0 I)1;,nine Komatevra in ti0 v dveh po.st.aj za umet-je Jf^^nj'-vanje. Kot vidimo, dvor?*11 obscžcn. toda Pred-c,w»l so tako odločeni in prepričani, da ga bodo uresničili. Pravila, ki .so jih .sprejeli, so piLstili v glavnem nespremenjena. Pomembnejša sprememba, ki so je uvedli, je povečanje osnovnega deleža. Osnovni delež znaša 2.r>0 dinarjev (toliko plačujejo nekmetje) in z velikostjo posestva raste do 1500 dinarjev. Tudi v Trsteniku je bil dober občni) zbor. Doslej izkazani dobiček znaša 4:55.000. dinarjev, vendar imajo še okoli 2 milijona v lesu, ki še ni obračunan. Dobiček w> v celoti pustili zadružnim skladom. Tri odstotke so ga namenili za kuflturmo- proKVetni .sklad, iz katerega bodo naročili »Našo vas" za vse zadružnike, ki so vplačali osnovni delež. Vse ostalo pa bodo porabili za nakup traktorja z vsemi priključnimi stroji, motorne škropilnice In še eno mdatlinlco. Delež so določili v naslednjem razmerju: od 0—3 ha 200 din, od 3 — 6 ha i00 din ln od 6 ha navzgor 600 dta. Sklenili so, da vzamejo kre- dit v višini 2,5 milijona za nakup različnih strojev in opreme. Uvedli bodo rodovnik in molzno kontrolo. Ker nimajo dovolj sredstev, da bi kupili v inozemstvu plemenjaka, so se namenili odkupiti Goriča-nom teleta od plemenskega bika. Vendar pri zadružnikih še ni zadovoljivega zanimanja za KZ. Zato so se ostali odločili, da postavijo rok vplačiiu deleža do 15. februarja. Kdor dotlej ne bo vplačal, bo Izključen iz zadruge in mu bo stari delež zapadel. KZ VeleMovo je imela lani 1,43 milijona dobička. Vsega so namenili za nakup traktorja, motorne škropilnice in zgraditev gospodarskega doma, v katerem bodo Imeli garaže, skladišča, trgovino ln druge prostore. Sklenili so še, da vzamejo kredit v znesku 3 milijonov. Udeležba zadružnikov je bila dobra, kar je pripomoglo k ■prejetju dobrih pravil. Zadružniki v Javorju so skoraj stoodstotno prišli na zbor in se temeljito pomenili o nadaljnjem delu. 2,25 milijona dobička bodo porabili za ureditev nove mlekarne (predelovalni-ce), novega tesarskega obrata in nakup večje stavbe, v kateri bodo nanovo odprli tudi gostilno. Stroje so si že preskrbeli, tako da bodo lahko osnovali strojni odsek. Sklenili so tudi, da si uredijo sadno drevesnico, ker dolenjske sadike pri njih ne uspevajo. Res da je v Kovorju SKZ v preteklem letu dobro poslovala in ustvarila 2 milijona 800 tisoč dinarjev dobička, res da ima na zalogi še za tri milijone blaga, res je tudi, da je bilo njeno poslovanje z banko vzorno, toda ... . Toda zadružni občni zbor je pretekli četrtek odkril tudi precej slabih strani kovorjan-ske zadruge. Videti je, da jim je delitev dobička bolj pri srcu kot pa gospodarski napredek. AH jim je bilo treba razdeliti kar 20 odstotkov dobička? Ali ne bi bilo bolje, če bi povem 1 i osnovna zadružna sredstva? (Nadaljevanje na drugi strani) 0 novih oblikah dela Fronte ji in Zveze komunistov Globoke družbene spremembe pri nas zahtevajo tudi ustrezne spremembe v delu naših političnih organizacij. Tako je že na VI. kongresu KPJ prišlo do reorganizacije KPJ v ZKJ, hkrati pa je bila dana tudi vzpodbuda za preimenovanje Ljudske fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi ter v osnovnih obrisih začrtana njena vloga v družbenem življenju. Takoj po kongresu so začele organizacije ZKJ izpolnjevali sklepe in razpravljali o novih oblikah dela. ki bi ustrezale novi vsebini — vzgojnemu delu komunistov med množicami. Kar pa zadeva Ljudsko fronto, bo sklepal njen Kongres. Ker je v zvezi z vsemi temi spremembami precej nejasnosti in tavanja, se je naše uredništvo odločilo za javno razpravo v listu. Tako bo vsakdo s prikazovanjem lastnih uspehov v iskanju novih oblik in z opozarjanjem na dosedanje pomanjkljivosti ter napake pripomogel k osvetlitvi nadaljnje poti. Uvod v diskusijo naj bo nekaj misli tovariša Mihe Marinka, objavljenih v ,.Borbi" 21. t. m. pod naslovom ..Mesto Socialistične zveze v naši družbeni stvarnosti". Nekaj vprašanj bo nedvomno že s tem rešenih. Tovariš Marinko ugotavlja, da so mnoge naše organizacije še daleč od globljega dojemanja vsebine vseh teh sprememb in da pogosto vidijo le formalno plat. Čeprav ho kongres Ljudske fronte obravnaval vse te spremembe in jih obrazložil, je po mnenju tov. Marinka potrebna obširna diskusija na vseh predkongresnih sestankih in konferencah, ki naj bi pripomogla k raz-čiščenju vseh nejasnosti. Uresničitev osnovne zamisli, da poslane Fronta (bodoča, Socialistična zveza) osrednja množična poli-lična organizacija, zavisi v prvi vrsti od organizacije Zveze komunislov, od tega, ali bodo komunisti spremenili svojo dosedanjo prakso in začeli v Fronti reševati vsa aktualna politična vprašanja in zaupali to delo svojim najboljšim ljudem. Kadarkoli smo doslej ugotavljali premajhno živahnost in dejavnost frontnih organizacij — pravi dalie tov. Marinko — je bil vedno glavni vzrok v tem, ker so partijske organizacije in njihovi komiteji sami reševali tudi vsa tista vprašanja, ki bi jih bilo reševali v okviru frontne organizacije. Četudi so partijske organizacije in komiteji ta vprašanja dobro reševali, je že samo dejstvo da so prenašali v frotne organizacije že izgolovljene sklepe, negativno vplivalo in zmanjševalo zainteresiranost množic za frontne organizacije. Množice so čutile, da so dolžne izvrševati sklepe, ki so jih sprejeli drugi, zato je nujno padal ugled in pomen Fronte. Resnici na ljubo priznajmo, da so sprejemali partijski komiteji včasih nepravilne sklene, ker se v diskusiji niso dovolj pogovorili o stvareh. Kasneje so jih morali, se razume, spreminjali. To pa je slabilo politično razpoloženje množic in zmanjševalo Partiji ugled. Najbolj negativen rezultat takega dela je bilo podpiranje in negovanje birokracije — in to birokracije najhujše in najnevarnejše vrste, ker se je zabubila v partijski organizaciji in ovirala pravilno vzgojo njenih kadrov. Naša Partija se že deli časa bori proti temu zlu, ki se ga bo mogoče rešiti le s pravilno metodo vodstva, političnega dela in vzgoje. Nekoč je tov. Kidrič dejal, da nam je birokralizem v partijskih vodstvih najnevarnejši, ker onravičujc in prikriva birokracijo v oblastnih organizacijah in onesposobija politično organizacijo, da bi se proti njej borila. Nadalje izraža tov. Marinko prepričanje, da bomo z reorganizacijo Partije in Fronte ustvarili plodila tla za borbo proti temu sovražniku. Seveda, če bomo te spremembe pravilno razumeli in menjali način političnega dela. če bodo komunisti prenehati omalovaževali politično delo v Fronti. Komunistom mora biti jasno, zakaj in odkod ter v kakšnih oblikah se pojavlja birokratizem. Birokratizem izvira iz malomeščanske navade, iz želje po komandiranju in osebnega občutka strahu ali nesposobnosti, da bi ljudem obrazložili nujnost izvršitve te ali one naloge. Po navadi je to izmikanje osebni odgovornosti s sklicevanjem na neke višje avtoritete, višja vodstva — zaradi želje po osebnem uveljavljanju. Takim lastnostim nekaterih komunistov je dal ugodna tla administrativni sistem dirigiranja, ki s' Je razširil tudi na partijske organizacije. To pa je posle-dica nepravilnega pojmovanja vodilne vlore Partije. Delno je kriv tudi številčni porast partijskega članstva, zaradi česar je zaostajal proces individualnega političnega vzgajanja Članstva. Zato doslej ni manjkalo primerov, da so Člani brez političnih in moralnih kvalifikacij zlorabljali ugled Partije in si hoteli s Člansko legitimacijo pridobiti nekakšne prednraviee Na dosedanji razvojni stopnji socialistične demokracije se vsiljuje potreba po uveljavljanju Ljudske fronte kot centralne organizacije, na katero moramo prenesti razpravljanje o vseh aktualnih družbenih vprašanjih. Tu mora priti do izraza iniciativa članstva, tu morajo sprejeti sklepe za vse množično delo, tu naj se kritično pretresa de]o fronlovcev v oblastnih i tlih, različnih organizacijah Ltd. Tak način dela ne bo nili najmanj zmanjšal ugleda in vloge Zveze komunistov v družbeno-političncm življenju. Nasprotno, osebna odgovornost komunistov se bo povečala, ker se nihče ne bo mogel sklicevati na sklepe in avtoriteto ZKJ. Svoje stališče bo moral podkrepiti z argumenti in tako prepričati članstvo v pravilnost svojega mnenja. Razumljivo, da bo takšen način dela zahteval od komunistov mnogo več prizadevanja za las!.mi dvig in izobraževanje. mno'»-> (več potrpežljivosti pri prepričevanju in večjo odgovornost. Moramo pa računati — kar se je v Sloveniji že zgodilo — da si bodo nekateri komunisti, ki so se žc preveč nalezli birokratske komoditete, izmišljali dokaze o preuranjenosti takšnega načina dela. V bistvu gre tu za strah pred odgovornim in napornim političnim delom in strah pred množicami, morda celo za prikrilo sovraštvo do naše socialistične demokracije. Dalje pravi tov. Marinko, da lahko pričakujemo ludi opravičevanje predhodnega seshranja komunistov in sprejemanja sklepov, češ da morajo komunisti predhodno zavzeli enotno stališče do nekega vprašanja. Taka trditev je na videz razumljiva, vprašanje pa je, če je predhodno sestajanje v resnici potrebno. Zakai ne bi smeli imeli komunisti različnega mne lja o nekem vprašanju? In zakaj ne bi smeh' pred fronlovci razpravljali 0 problemih? Tako bi frontni Sestanki in scs'anki drugih organizacij poslali zanimivi in živahni, ker bi moral vsa1< komunist Obrazložiti svoje s ališče. Ob takih diskusijah se bodo frontovri učili. S" odašali, imeli občutek, da sodelujejo pri sprejemanju sklepov in jih bodo za* o tudi z večjo vnemo uresničevali. Tako bodo naši delovni ljudje hitreje rasli in se usposabljali za ; konstruktivno sodelovanje pri graditvi socializma 3706 Iz tujine Ljudska samouprava Ob Dnevu republike Indije Prebujanje kolonialnih dežel ln boj njihovega ljudstva za •vobodo in neodvisnost sta značilni potezi mednarodnega političnega dogajanja našega stoletja. Po drugI svetovni vojni ■o ta gibanja tako narasla, da go se marsikje stare metropole morale odreči svojemu stoletnemu plenu. To velja predvsem Ka Azijo, kjer so kolonialna in narodnoosvobodilna gibanja prinesla med vojno in po vojni svojim deželam samostojnost. Tako se je zgodilo z Burmo in Indonezijo. Tako tudi z Indijo, ki je 1947 proglasila neodvisnost. 26. januarja 1950. leta je z novo u-stavo postala »suverena demokratična republika«. Bivša kolonija, »biser v kroni britanskega imperija«, se je sicer odločila, da ostane član tiste meglene nedoločene zveze držav, ki jo običajno imenujejo >britanska skupnost narodov", — in ki pravzaprav obstoji le v željah angleških konservativcev in v pripravljenosti lastnih članov, da Britaniji v stiski »priskočijo na pomoč«, — vendar pa je v izrazu »britanska skupnost narodov« opustila prvo besedo. S 26. januarjem je pričela za Indijo nova doba. Stari borci za osvoboditev, ki so dolga leta preležali v britanskih zaporih, so osvobpjeni .naskočili nove sovražnike — skrajno gospodarsko zaostalost, posledice stoletnega izkoriščanja v glavah ljudi, nepismenost, revščino, rasne in verske predsodke Itd. itd. Med temi ljudmi sta tudi predsednik republike Indije dr. Radjenrad Prasad im predsednik vlade Pandit šri Ne-hru. Tako onadva kakor posamezne napredne družbene sile v Indiji si odločno prizadevajo, dvigniti široke sloje ljudstva, preudarno in načrtno razvijati proizvajalne sile dežele. Dvig gospodarstva, zlasti industrializacija, je zanje prva naloga današnje Indije, že izvajajo načrt, po katerem bo ta skoraj štiristomilijonska dežela dobila več kot petnajst ogromnih sistemov velikih hidroelek-tričnih central. Naša domovina ima z Indijo marsikaj skupnega. Obe deželi je stoletja tlačil tujec, obe sta se po dolgem boju osamosvojili, obe vlagata velike napore v razvoj proizvajalnih sil in zboljšanje življenjskih pogojev, obe stalno iščeta mirne poti za reševanje svetovnih sporov, vztrajno se borita za mir. će obstoj nove Indije pomeni zmago nad starim kolonializmom, predstavlja obstoj in borba Jugoslovanske republike boj proti obnovitvi kolonialnega sistema pod »socialistično« krinko. Zato vežejo naše narode z re- publiko Indijo simpatije, ki se vedno znova krepijo v sodelovanju obeh držav v raznih mednarodnih forumih, zlasti v Organizaciji združenih narodov. Nedavni obisk jugoslovanske misije dobre volje v Indiji in obisk tovarišev Milovana Djila-sa in Aleša Beblerja v New Delhiju sta ponoven dokaz, da bodo prijeteljske vezi med obema državama postale tesnejše Pandit Nehru in njihovo sodelovanje plodo-nosnejše. 26. januar — osvoboditev Indije — pomeni začetek konca kolonializma, zloma sramotne dediščine preteklosti, ki zavira svobodnejši razvoj vsega človeštva. Zato velja ob tem dnevu indijskemu ljudstvu naš bratski pozdrav. KNJIŽEVNI VEČER V KRANJU V nedeljo, 1. februarja bomo v Kranju pričeli »Teden knjige« z javno kulturno prireditvijo, kakršne so pri nas redke. Nekaj znanih pesnikov in pisateljev, mojstrov slovenske besede, bo čitalo iz svojih novejših del ob 10. uri dopoldne v dvorani Prešernovega gledališča v Kranju. Čitali bodo: France Bevk, Pavel Golia, Lili Novy in Cene Vipotnik. Prepričani smo, da bo občinstvo dvorano napolnilo in tako dokazalo svojo kultur-nost. Ob tej priliki opozarjamo ljubitelje slovenske tiskane besede, da bo v prihodnjem tednu t. j. od 1. do 7. februarja, 10% popust pri nakupu leposlovnih in znanstvenih knjig vseh vrst in vseh založb. Alije sklep zbora uoliuceu polnoueljaven? Pot me je zanesla v Tržič, novanjske komisije! Videl boš, novanje si želi ali v pritličju sprožili tega vprašanja kar na kjer sem srečal znanca, ki je koliko papirja je že porabila ali v prvem nadstropju. Ute- zboru volivcev? Ali sklepi zbo-ravno zapuščal Mestni dom. za vse odločbe, ki jih je izdala meljeno odločbo so izdali na ra volivcev res nič ne držijo? Tam je bil, kakor pravi, na zastran tega.« podlagi sklepa volivcev za me- Tržiški volivci bodo kaj začu- brezplodni seji stanovanjske Res sem šel. Uslužbenec mi sto Tržič z dne 12. novembra deni, ko bodo na prihodnjera komisije. Vprašam, zakaj je bi- je pokazal vse polno odločb in 1952 in soglasno s 15. členom zboru slišali, zakaj se njihor la seja brezplodna. Pripovedu- pritožb, dopisov in urgenc, Zakona o stanovanjskih prosto- sklep ni mogel izvršiti. Uteg-je: ustavitev in zavrnitev. Videl rih. še preden je bila vročena nili bi si misliti, da jim v pri- »Veš, to je tako. Ko se se- sem tudi sklep mestne stano- naslovnici, je prišel iz Ljublja- hodnje sploh nI vredno sp:eje-stanemo, si razbijamo glave, vanjske komisije, da mora Ver- ne tovariš Repe iz Biioja za mati sličnih sklepov, če so vo-kako bi čimbolj omilili res tež- bičeva plačati 5.000.— din za- pritožbe pri vladi LRS, progle- livci s svojim sklepom hoteli ko stanovanjsko krizo v Tržiču, radi samovoljne vselitve. Videl dal stanovanje in ustavil celot- vsaj malce omiliti res zelo pe-Sklenemo nekaj, pa nam višji sem, da je vsaki odločbi sle- ni postopek Ljudskega odbora reče stanovanjsko vprašanj« »forumi" sklepe kratkomalo čr- dila pritožba na OLO, komite mestne občine v Tržiču, češ tega kar natlačenega industrij-tajo. Poglej tale primer: ali pa na glavno upravo za da novo nakazano stanovanje skega centra in zavzeti nepo- Vsi Tržičani so na zboru vo- komunalne zadeve v Ljubljani, za Verbičevo ni prikladno, ker trebne prostore nezaposleni o-livcev dne 12. novembra pre- Vse pritožbe so rešene tako, da v kuhinji nima vodovoda (!) Go- sebi, to vendar ni protizakoni-teklega leta z veseljem spre- ostane stranka še vedno v spa Verbičeva pa, ki je odločbo to. Povsem napačno je po mne-jeli predlog, naj bi se gospa komfortnem stanovanju, čeprav že pričakovala, je raje za tri nju vseh Tržičanov stališče Verbičeva iz Bistrice štev. 76 je sama s sinkom. Uslužbenec mesece odpotovala v Rim k uslužbenca Biroja za pritožbe utesnila v svojem stanovanju, mi je povedal, da so vse te svoji sestri na obisk. Tako je pri vladi LRS, da mora imeti štiri sobe, kuhinja, kabinet in odločbe bob ob steno, saj je že v tem velikem stanovanju če- gospa Verbičeva eno najboljiih ostale pritikline so za njo in pred izdajo odločbe vsakemu trt leta le mali deček, drugod stanovanj, ker je njena sestr* njenega siT.ka res preveč.« jasno, da jo bodo ljubljanski pa naj se še kar drenjajo po poročena s tujim državljanom, »Zakaj pa kar zbor voliv- forumi zavrnili. dve ali tri družine v eni sobi in saj bi potem morala imeti cela cev? Saj to bi vendar lahko Zadnja odločba, s katero se kuhinji! dolga veriga sorodnikov tujih napravila sama stanovanjska gospej Verbičevi dodeljuje no- Lahko je verjeti, da so nad- državljanov enake posebne komisija Mestnega ljudskega vo stanovanje, je formulirana rejeni organi razveljavljali pravice, ker bi jih utegnili odbora.« celo tako, da lahko sama izbi- sklepe tržiške stanovanjske ko- vsaka tri leta obiskati tujci. »Kar stopi k uslužbencu sta- ra, katero njej primerno sta- misije. Toda, ali niso prav zato Sicer mi pa postopek sploh ni jasen. Saj vendar splošni zakon o ljudskih odborih lepo pravi, da višji upravni organ lahko po nadzorstveni pravici odpravi ali razveljavi le v upravnemu postopku izdano odločbo nižjega upravnega orga- V zadnjem prispevku se je mladih in jim omogočijo res cijah. Tej kuharici in njej po- na, ki za to ni bil stvarno pri-Okrajni komite LMS omejil le široko kulturno' izobrazbo. V dobnim trdo velimo, da nima stojen, ali če bi se z izvršitvi-na odgovor piscu v-d-, ki je v Kranju, kjer imamo največ nobenih moralnih pravic vzga- jo odločbe storilo kaznivo de-svojem članku tendenčno in mladine, zlasti delavske, pa naj jati našo mladino in o njej od- janje ali če bi z izvršitvijo na enostransko obravnaval vzgojo bi Društvo prijateljev mladine, ločati, ker je legitimacijo že stala huda nevarnost za živ-mladine. Zdi pa se nam potreb- Ljudska univerza, Društvo pro- zdavnaj izgubila. ljenje in zdravje ljudi ali za no, da si vzgojne probleme fesorjev in učiteljev prirejala Menimo, da je potrebno ra- javni red in mir. Kako to, da mladega naraščaja tudi z dru- zanjo vzgojna, kulturna in dru- zen za kulturno-prosvetno in omenjeni organ gospe Verbiče-gih strani ogledamo. ga predavanja. Mar nima splošno vzgojo skrbeti tudi za ve ni napotil k rednemu po- Vzgoja in skrb za pravilno kranjska mladina vseh pogojev idejno in politično vzgojo naše stopku? rast mladega rodu ni le za ustanovitev lastnega cen- mladine. Vsi skupaj premalo Tržičani menijo, da stano-stvar Ljudske mladine, mar\ fcč tralnega pevskega zbora ali razmišljamo o tem, da ima vanjska komisija ne bo poslo-vseh: družine, šole, političnih gledališča itd? Samo pobude mlad človek prfi, oblikovanju vala nič kaj učinkovito, če in družbenih organizacij, škrat- in dobrega vodstva manjka. V lastnega pogleda na svet veh- bodo taka vprašanja hoteli še ka vseh faktorjev, ki vplivajo športnih in drugih društvih pa ko težav in notranjih bojev, vedno birokratsko reševati na oblikovanje značaja v mla- je vzgojno delo za mladino po- Tudj tu moramo mladini poma- ljubljanski »višji forumi«, ki dem človeku. Družba, ki mla- manjkljivo. V vseh društvih je g.atii razvijati v njenih vrstah jih gospa Verbičeva kliče na dini ne posveča dovolj skrbi od 12 tisoč članov kar 9730 (Nadaljevanje na osmi strani) pomoč. S. H. in jo pravilno ne vzgaja, izpod-kopuje svoje lastne temelje. šolska mladina je zadnje leto v vzgojno-političnem in kulturnem pogledu znatno napredovala, predvsem zato, ker so je mladina najbolj pridno po- Zakaj so se voditelji tamkaj- jasne slike o gospodarjenju, o se prosvetni delavci z večjo od- segala po knjigah. Samo v cen- šnjega strojnega odseka odlo- pravilih se ni predhodno raz-govornostjo vključili v izven- tralni knjižnici v Kranju si je čili šele dan pred občnim zbo- pravljalo, dvorana pa je bila šolsko delo. Za našo delavsko, izposodila preko 11 tisoč knjig, rom, da dobro spravijo kmetij-' tako mrzla, da so zadružniki še celo pa za kmečko mladi- Ali ne bi bilo umestno, da bi ske stroje, ki so bili dotlej iz- ves čas cepetali na mestu, še no, pa premalo skrbimo. Kul- knjjLžnioe prirejiale za mlade postavljeni vremenskim nepri- čudno, da so zdržali štiri ure! turno-prosvetno delo kmečke bralce literarne večere in raz- likam in jim je vsako noč gro- Ko je prišla vrsta na pra- Nadaljevanje razprave o mladini Kakršno bomo vzgojili - tako bomo imeli mladincev, mar to ne zadostuje, da bi organizirali zanje predavanja o lepem vedenju, spolni vzgoji Itd. Po podatkih, ki jih imamo iz preteklega leta, Neuspeli zbor v Godešiču (Nadaljevanje s prve strani) žila tatvina, dasi so odbornike vila, se je oglasil neki zadruž- stalno opozarjali na nevarnost, nik in dejal, da bo izstopil iz Celotni vtis z občnega zbora zadruge, če sprejmejo nova bi bil precej žalosten, če ne bi pravila. Prezebli zadružniki so Ni redkost, da se na vasi bri- na njem sprejeli precej pamet- v želji, da se čimprej konča, gajo za vzgojo mladine samo nih predlogov o izboljšanju sad- pred to izjavo popustili in skle- tisti, ki bi radi preko nje uve- jarstva in nabavi strojev. 50 ti- nili, da zadrže stara pravila, ljavili svoje nazadnjaške nazo- soč dinarjev so tudi namenili Nekaj nad pol milijona do- re. Farovška kuharica pri Sv. Ljudskemu odboru tržiške ob- bička so namenili za nakup Lenartu, ki se je v zadnjem čine za graditev ln vzdrževa- škropilnice ln različne investi- boditvi do sedaj ni dosti na- času zelo skrbno posvetila kul- nje živinskih staj na planinah, cije. Dvajset odstotkov so dali predovala. Mislimo, da je na- turno-prosvetni vzgoji mladine, Najslabše je bilo v Godešiču. škofjeloški občini za komunal- loga delavskih društev »Svobo- si je dovolila celo to, da je lzo- Upravni odbor je pokazal skraj- no dejavnost, da« in vseh drugih kulturno-pro- Urala vse tiste mladince, ki so no malomarnost ln neodgovor- Na koncu so Izvolili dober svetnih in športnih društev, da kdojkoli sodelovali v mladinski nost. Poročilo je bilo slabo, ta- upravni odbor, v katerem je 5 vključijo v svoje vrste čimveč ali drugih političnih orgainiza- ko da zadružniki niso dobili delavcev in 6 kmetov. in delavske mladine je na nizki govore o knjigah in njih avtor-stopnji zlasti zato, ker nima jih in tako seznanjale delavne prva ne druga dovolj pri- sko in kmečko mladino z do-mernih ljudi, ki bi jih vodili, mačo in tujo književnostjo? usmerjali in jim svetovali. Delavska mladina kranjskih tovarn je nastopila ob neki priložnosti s tipičnim »mitingar-skim« sporedom in s tem dokazala, da od prvih let po osvo- Komaj stopiš v Neaiplju iz avta, že te obkroži krdelce čr-nolasih temnopoltih dečkov. 2e drgne krtača po prašnih čev- ljlh, druga ti ščeti prah z obleke, vse roke čakajo — zahtevajo bakšiš. Pridružijo se razni vodiči, črnoborzijanci, lepe ženske. Te vam slede celo v hotel; vse se ponuja, vsiljuje, vse je naprodaj. Kdor je prvič v Neaplju, tem veselem lepem milijonskem mestu, polnem čara, polnem velikega bogastva ln največjega siromaštva, lahko le strmi nad silnim utripom njegovega buj- GLAS GORENJSKE Slran 2 — Slov. S nega življenja. Siromaki (nad 100 tisoč jih je, ki spe po ulicah, na cerkvenih pragih, stopnicah) žive iz dneva v dan. Ni čuda, da zavohajo tujca na kilometer daleč, da so vsiljivi, tatinski, saj je miloščina njihov edini vir dohodkov. De Gasperijeva vlada pomoč le obljublja . . . Iz Neaplja gre vsak tujec vsaj enkrat na Vezuv, še vedno živ ognjenik, ki prinaša mestu bogastvo ali pogubo. Lepa asfaltirana cesta vodi skoraj do vrha gore. — Ob vznožju se mora avto ustaviti. Livriran mož nam vljudno dopove, da je cesta privatna, zato naj prispeva vsak po 300 lir za njeno vzdrževanje. Sami tudi ne smemo dalje, ker je nevarno. Pridruži se nam vodič Michelle. Neprestano govori. Pripoveduje, da so se na pobočju odprla nova stranska žrela. Naenkrat cesta preneha. Izbruh leta 1941 jo je razrušil s silno množino lave, ki je uničila tudi planinski dom pod vrhom. Zato nadaljujemo pot peš po ostri razpokani lavi. Ob glavnem žrelu se ustavimo. Strašna vročina puhti iz globine. Vodič natakne na dolgo palico kos časopisa. Ko se vname, nam z njim po vrsti prižge cigarete. Originalno, kajne? Pogled na mesto ln njegovo prekrasno okolico je čudovit. Vodič nas kar naprej opozarja na vse lepote, na to, na ono, kot da bi sami ne imeli oči in ne bi bili dovzetni za edinstven čar pokrajine. Spretno nam izvablja napitnioe, se veselo ln vdano smehlja. Ita- Zopisi s poti Lepa, toda pohabljena lija je lepa, toda njen užitek šepetal, da mi bo pokazal ne-moraš plačevati ob vsakem ko- kaj prav posebnega, raku. Ob vhodu v neko palačo sta Iz vročega bujnega napoli- stala dva italijanska duhovni -tanskega življenja prispemo v ka v dolgih sutanah in s tr- mrtvo mesto Pompeji, kjer so se vekovi ustavili. Lota 64. našega štetja jih je strašen izbruh zasul s pepelom. Bogato rimsko mesto je umrlo. Nemo mesto, s krasnimi stavbami, z ni no: »<•<> zoglenelih tiniip'.'ili, /. raiznlml ključi, ključavnicami, nakitom, posodo, s krožniki, pokritimi s stoletno patino, vse mi je pričaralo živo podol>o m-kdamjeiga življenja. Vodič GLuseppe ml je skrivnostno za- dima klobukoma. Mimogrede sem ujel, da je starejši n k< I mlajšemu: »Pojdi, če te zanima, jaz ne grem noter.t Mlajši je za menoj stopil v krasen atrij. Sredi marmornatega če-tverokota se je dvigal srebrn trak lepega vodometa. Vodič mi reče, naj si ogledam originalne freske na stenah bogate rimske javne hi:'e. Nehote sem pogledal proti steni, ob kateri je stal duhovnik. Izraz slado- strastja na njegovem obrazu je v hipu izginil, ko je začutil moj pogled in se v trenutku izpremenil v dobro viden gnus. Dobri igradcl, ti vatikanski trdi klobuki! Blizu najlepšega napolttan-skega letovišča Lorenta, kjer stoje številni krasni hoteli in vile rimskih bogatašev, leži mala vasica, dom samih poklicnih vodičev. Oiuseppe, ki nas ves dan spremlja po Pompe jih in govori, govori kakor navit, nam je všeč. Zato ga zapeljemo prav v vasico, kjer nas povabi v svojo borno koči-co na špagete ln kozarec dobrega vina. Tu postane njegova govorica vsa drugačna, saj ne govori več za plačilo. Imam tri otroke. Jaz lahko stradam,, toda dimoma mora jesti. Mesečno zaslužim do 15 tisoč lir, potrebujem jih pa trikrat toliko. Vsi vodiči smo vključeni v svojo zadrugo in skupno delimo dohodke. Ne čudite M I.mIi j M|H vsiljivosti ln Iznajdljivosti, ko hočemo izvabili iz vas več, kakor je bilo domenjeno! De Gasperl seveda! De G as peri je določil milijarde za dvig turizma na na-: eni jugu. 1 >a In se pa Izbolj-šalo naše življenje, ni obljub 1 n n lire. Nikjer socialnega za varovanja za tisoče starin one mogllh vodičev. In medtem ko se na tisoče revežev dan na dan trudi za grenki kruh vse od Neaplja do Sicilije s t m. da .se prilizuje bogatini tujcem, živi na plažah Sorenta, Oaser-te, Amalfija ln Caprlja v brezdelju in razsipanju nadebudna mladež svetovnih milijonarjev. Na povratku v Rim smo s« ustavili v prijetni gostilni dO cesti. Na ničnem Icramem ■"■rtu }v bilo več družin s svojimđ otroki. Ob neki mizi je sedel samoten mož. iNJegovi lepi deklici sta se igrali med mizami. Mlajša, lah'-ot^a kot metuljček, je prlbrzela mimo moj« mize. Njena ljubkost me je tako pritegnila, da sem jo njo* za roko v rokavičkl. Toda nisem prijel za toplo otroško ročico. Ob zapestju je bila pripeta proteza umetna ročica. Streslo me je. Ubogo dete s* mi je globoko zasmililo. r . *- m......mam \i;i|N'lj •/. Vezuvom In nenadoma me j'' prešinil ' Deklici je vendar Ime Itid^ Lepa Je, toda pohabljena . • • Iz nič se je razvilo moderno podietie ŠTEVILO ZAPOSLENIH SE BO PODESETORILO — DELAVNICE BODO PREUREDILI IN OPREMILI Z NAJMODERNEJŠIMI HIGIENSKO-TEHNIČNIMI SREDSTVI Splošno stavbno podjetja „Tehnika" v Ljubljani je glavna gradbena dela Izvršilo v rekcrdnem času 4 mesecev. Most v Soteski, ki je dolg 60 in širok. S ir«elr0V, bo že dO pomladi IzrOČeB prometu . . . . . . . . ' . ,. . . rokave, napravili več gradbe- ' 1 1 Komaj tri leta je poteklo, od- će je do sredine leta 1951 mh pogodb z Železarno, mest- Bivša jugoslovanska vojska Gradnjo novega mostu je pre- streho, razen tega pa delavce kar je bilo ustanovljeno na podjetje komaj životarilo in se nml ljudskim odborom in dru- je pred svojim razpadom med vzelo lani avgusta Splošno zavarovali pred mrazom tudi Jesenicah mestno podjetje Re- nikakor ni moglo postaviti na gimi, ob koncu lanskega leta drugim porušila tudi betonski stavbno podjetje »Tehnika« iz od strani. Le tako so mogli mont, ali bolje rečeno: podje- lastne noge, je leta 1952 dose- pa so že lahko pokazali uspeh: most preko Save Bohinjke v LJubljane, položiti oblogo in kljub poznej- tje, ki naj bi pomagalo pri ob- gj0 uspehe, na katere so člani blagajna je izkazovala že 40 Soteski pri Nomenju v Bohi- Ne glede na bhžajočo se J* šim snežnim padavinam nada- 1*°** -P?"*"??1 J^_nif; kolektiva upravičeno ponosni, milijonov prometa, ki ga j« nju. Nemci so sicer v bližini sen in zimo je »Tehnika« takoj Ijevati z betoniranjem nosilnih novorojeno dete dolgo ni moglo Na v^kem koraku zasledimo ostvarilo le nekaj desetin de- začela s pripravljalnimi in konstrukcij. S temi deli so pri- zaživeti, čeprav so Jesenice na sled(nc prjdnjn rok Uspeh Re porušenega mostu zgradili leta gradbenimi deli. Kljub temu, čeli zadnji dan leta 1952, 10. vsakem koraku kričale po ta- 1941 provizoričen lesen most, da je bilo stanje reke zaradi januarja letos pa so bili nosilci kem podjetju. Komaj ustanov- kl pa že dolgo več ne ustreza velikih nalivov skoraj vedno vi- mostu in plošča že zabetoni- ljeno podjetje je ^ hiralo in hi- evojemu namenu zaradi nizke soko nad povprečjem, so bili rani. S tem so bila glavna ralo in bi najbrže tudi izbiralo, nosilnosti in zaradi vedno več- obrežni oporniki in rečni stebri gradbena dela — v rekordnem se ne bi zanj za vzel sedanji b'ilo"dovolT strokovne in nika pri gradnji komunalnih 1eGlas Gorenjske« je 17. jan. nja, kakor je videti na prvi jih bo laže prodati, imajo pa 1.1. objavil članek, po katerem pogled. Za povprečno stopnjo nižjo stopnjo akumulacije, bi morda kdo sodil da se de- akumulacije je zlasti važen Delavci »Plamena« jasno vi- lovni kolektiv »Plamena« to- asortiment. Naš kolektiv ga je dimo potrebe skupnosti in jim boljše zidarje, mizarje in pečarje, ki bodo znali zadovoljiti želje posameznih naročnikov. Pravijo, da bo štel njihov kolektiv še to pomlad okrog 250 delavcev vseh strok graditeljstva. Ker pa je znano, da se delav- Kako bomo pomagali slabo pvezimlienemu žitu Velike važnosti za dobro pre- jo, pa bomo potrosili z neolje- ziniovanje žita je primeren čas nim apnenim dušikom (100 kg ci najbolje počutijo tam, kjer setve. Setev ne sme biti pre- na ha). Trositi pa ga ne sme- imajo najboljše delovne pogoje, zgodna in ne prepozna. Zaradi ni> ua rosne rastline, temveč da delavci svoje delo ob dobrih prezgodne setve so rastline ob- na suhe. Vendar dušičnih gno- delovnih pogojih tudi najbolj čutijivejše, zaradi prepozne pa JU sorazmerno s fosforaimi in vestno izvršujejo, je vodstvo se žito nezadostno razraste, za- kalijevimi ne smemo trositi podjetja sklenilo, da bo do ma- voljo česar ozimine teže pre- preveč, ker nam žita lahko po- ja 1.1. svoje delavnice preure- našajo mraz. Zaradi obilne je- ležejo. dilo in najmoderneje opremilo, senske moče, posebno v krajih, Spomladi pa je eno prvih, Razen tega bo za svoje delavce- kjer je zemlja za vlago manj najkoristnejših in najvažnejših samce zgradilo lepe spalnice ter propustna, se je letos setev o- del valjanje in brananje. če je kuhinjo in jedilnico, da delavci zimin zakasnila in se žito ni rastline izkoreninil srež, da vi- ne bodo več odvisni od tujih krat bradati rf^STtt^ letos prilagodil potrebam trga tudi, kolikor je v naši moči, za- moglo primerno razrasti, da bi 8ijo v zraku moramo posevek menz ki dostikrat nimajo do-Krat brani dati sKupnosti cim-_______■ „______,, °A __j_____ * se tako proti zimskemu mrazu valjati, takoj ko nam tla to volj smisla za tečno in zdravo več čeprav ie splošno znano in ga zato precej SP^™1"1 od dostimo. Ne le, da smo se Jt \. .?! °f"°. . lanskoletnega. Razen tega je 1950. in 1951. odrekli nagra- vplivala na znižanje povpreč- dam vodstva v prid gradnji no- ne stopnje akumulacije tudi fu- vega kulturnega doma in spo- zija z oddelkom za fino meha- menika padlim borcem, tudi 1 niko v Lipnici — torej s pri- milijon tržnega dobička je ko- činski LO Železniki poroča, da nega valjanja pobranamo, ven- poti, smo prepričani, da bomo za izdelova- lektiv 1951. leta soe-lasno no- so za jesensko setev porabili oar sele takrat, ko se zemlja lahko kmalu spet pisali o njem da je vsa povojna leta vestno Izpolnjeval svoje dolžnosti ir za jesensko setev porabili prečno stopnjo akumulacije 679 nje ur. Kakor vidite nismo zni- klonil za gradnjo doma in pla- več umetnih gnojil kot v pre- odstotkov v preteklem letu in žali stopnje akumulacije zara- valnega bazena. S prostovolj- teklih letih. Kjer so tako nare- predlagano 645%, za 1953. leto di zmot ali podcenjevanja svo- nim delom (11 tisoč ur) pa je dili, bodo žita prav gotovo bo- oziroma kasneje predpisano 651 jih moči, temveč zaradi pove- prihranil graditeljem 1 milijon 'Je prezimila. Neugodna za žita odstotkov še ne pomeni zniža- čane proizvodnje artiklov, ki 500 tisoč din. je bila tudi moča ob koncu de- Tudi letos bomo šli isto pot. eembra, oziroma v začetku ja- Kolikor bo v naših močeh, bo- nuarja. Posevki na zemlji, ki bolje utrdilo. omogočajo. Ko jih valj pritisne hrano. Ponekod so, upoštevaje kas- nazaj v zemljo, se rastline spet če bo delovni kolektiv Mestno setev, pred setvijo izdatneje zakoreninijo. Posevke, ki pa jih nega gradb. podjetja na Je-gnojili z umetnimi gnojili. Ob- srež ni dvignil, brez predhod- senicah vztrajal na začrtani več ne maže. Lednik spet pisali in o njegovih uspehih. Presegli so družbeni plan Tovarna Sava v Kranju se bo kmalu selila ma s kino dvorano in fizkul-turno dvorano, ker vemo, da bo vse to služilo delovnim lju V nedeljo je bilo v »Savi« žišču, kjer je zdaj obrat Tiska- dem z območja naše občine in da m odtekla se nabira v ko-zelo živo. Nad 450 ljudi je pri- nine II., ki se bo preselil v še od drugod. tanjah in razorih, zmrzne in *lo na občni zbor sindikalne nezasedene delavnice v Intek-__ — duši žito. S prav malo truda podružnice. Komaj so se vsi su. Postopoma bodo to tovarno Titan gradi Cinkarno bi to preprečili tako, da bi na ■tlsnili v precej prostorno rivo- še razširili in izpopolnili z no- ran<>- Pozorno so poslušali po- vimi tovarniškimi poslopji, ta- se vse bolj osamosvaja. Doslej '« deževnico. So pa tudi njive, ročilo o delu svojega sindikata, ko da se bo tovarna »Sava* po so morali naročila za pocinka- kjer je talna votla preveč viki ga je podal tov. Franc O- nekaj letih povsem preselila Iz ni vodovodni in elektroinstala- soka. Tu bi morali izkopati več- Ocrid ic v šmart- ko sen!1 saili}' Pa ve,ndar *° še razviti, bolj drobni, pozneje Glinjah in Zalogu. Na sla- na hstju P°Javlle rdečkasto pa se na njih pojavijo rdečka- opustni zemlji, kjer se vo- 'JJ™ ^e, nato pa se je listje storjave pege, robovi listov pa pričelo zvijati. Kaj je temu so rjavo osmojeni. Zaradi po-vzrok? manjkanja fosforja nastopi tuče ste sadili zdrav krompir, di zvijanje listov, zlasti na so se znaki, ki ste jih opisali, robovih kot tudi to, da krom- lji. Na splošno kmetje pri nas kjer gnojimo tudi s superfosfa- gnojijo krompirju s hlevskim tom. gnojem, od umetnih gnojil pa če se torej ti znaki pojavijo dodajajo apneni dušik in neka- na krompirju, primanjkuje v Kako bodo ozimine prezimile, teri tudi kalijevo sol, dočim zemlji fosforja, kar ima za po- ahko šele ugibamo, če bodo fosfatnih gnojil v splošnem pri sledico tudi niM rwrirtf>iA,k man. sekretar podružnice. Med središča Kranja v Stražišče, terski material oddajati v delo je odtočne jarke, drugim je povedal, da so .Ani kjer ji bo zagotovljen nenehen drugam, zdaj pa ga bodo kmalu „ mah je bila za 17% višja od vodstva, v katerega so delavci enonadstropna. V gornie nad- solltroin /lOOke- trn hal aH InL Jfl^ IciT! enostransko gnojenje z duši- ' " '.' rT®,. L„; 6 Chanike- ži,a» napadena s snežno plesni- toda bolj v višino in se slabše bomo kromniriu. kateremu i na 3 neupravičene izostanke na naj manjšo mero, dočim predstav ljajo bolniški izostanki še ved fco 3 ^Vodnje, ker je na trgu preveč polovičarstvo škodljivo. Polovl-tega blaga. Namesto tega so carstvo je, če da živinorejec Uvedli nove izdelke: gumijaste sedaj eno, čez nekaj časa pa cevi. platno iz gumijastega bla-; drugo bolno žival v zakol, ali pa liko pošten, da odjemalcem ga napajajmo z mlekom iste £a itd. in na to delo sprejeli se ne more odločiti, da bi dal mleka pove, kako je z njegovi- krave, še bolje je, če to napra- Voda« bi morali tud *e nove delavce. Tudi borba za , tuberkulozno kravo, ki je par mi kravami. Opozori naj jih, da vimo takoj. Seveda se moramo vinorejci osvojiti, če želijo da kvaliteto Izdelkov se je zelo J mesecev breja v zakol in čaka, morajo mleko dobro prevreti, ravnati po obče znanih pravi- DOdo njihove živali zdrave' dvignila, kar je vse mnogo pri- da se bo otelila in izmolzla. kajti prav lahko bi imel na lih za napajanje, skrbeti, daje v •Pevalo finančni moči podietla. ' Zavedati se mora, da so v vesti bolezen ali celo smrt ka- posoda čista, da molzemo s či- . V „inno? državah, n. pr. v skega stropa, vrat ui oken. Kokoši pa hleve zelo onesnažijo in so marsikdaj prenešalci tuberkuloze na govejo živino. Nasploh pa si zapomnimo, da je topla vlaga najbolj ugodna za razmnoževanje in rast bacilov tuberkuloze. Geslo zdravstva »Zrak, sonce, Tako so lani delavci v »Savit P*ejell trikrat za 50% višje me-•e^ne plače. času, dokler je bolna žival v kega otroka oziroma odraslega, stimi rokami in da je mleko ™*£"J*» Ameriki, na Holand- hlevu, vse živali izpostavljene Posredna okužba z mlekom toplo, komaj pomolženo. Pred skem» v Nemčiji, so v borbi nevarnosti okužbe. je prav pogosta. molžo pa vime skrbno opere- protl tuberkulozi, kužnemu Nikoli ne morete vedeti, kdaj Živinorejec oziroma družina, mo in ga obrišemo s čisto, suho zvrgavanju krav in drugim j_ vzrejnim boleznim prišli do Izmeček pri proizvodnji je še Vedno pre,, jšen. Z njegovim !bo pri oni kravi, ki je »le ma- ki ima bolno kravo naj paz krpo. če pa ima krava TB spravljanjem bi prihranili 60 lo« okužena, nastopila odprta da nebo nihče od domačih pil mena, moramo tele takoj hra- kako bi dolegTčhn odstotkov plačnega fonda. Na tuberkuloza pljuč, črevesja ali neprekuhanega rnieka. Po vsa- niti z mlekom druge, zdrave ^S? V^r^v£j to bodo letos usm.M-ili pozor- vimena oziroma maternice in kem opravilu v hlevu, zlasti krave. večjo molznost. V prvi vrsti ocat in 9kv I i , žival izločati na ml- pa po molži, naj si dobro z Pri vsej tej akciji, ki naj bo velja skrb za zdravje krav ži- lljone klic s katerimi bo oku- milom umijejo roke. - Kakor slehernemu le pripomoček k valsko telo ni stroj, pa tudi žila tudi druge krav v hlevu mi Je znano, bo izšla odločba, po dvigu naše živinoreje, pa ne obrabi. Zato so začeli po vsej verjetnosti pa tudi njih kateri mlekarne ne bodo več smemo pozabiti na nek važen skrbeti za njihovo odpornost, lastnika in njegove otroke smele jemati mleka iz okuže- faktor. To je živalsko telo ozi- Iz te& razlogov so začeli opu- n, „„vo,j. a. bomo's™?-™***'"™ ^*^«j??!%r.iT v sindikalno podiružnlco so velanjeni vsi člani kolektiva, ^o je bilo tudi njeno delo j ibano. Posebno skrb •° posvetili mladini, ki je lani Prl raznih tekmovanjih dosegla 1>r;(v lepe iube Tako Je med ^igim folklorna skupina na tek v Pr. movanju najboljših skupin Slov eniji zasedla 4. mesto. razprava, ki se je razvila po {^ročllih, je bila doka j jedma- av pohvalno je tudi njihovo JJJeJstvovanJp pri gasilstvu, LT J v sportu. V »Savi" je začela J "eloin tudi šola delavskega "Pravljajna, ki jo obiskujejo atil d.lavskega sveta, slndi-~,n*f« vodstva ln mladine, fokpi e 01 J* ,n tehtna. Med ostalimi s J °gl:usll k tMnedl tov. Jelič, J^eustavnik republiškega odbo-. sindikata usnjarske ta pre-Voh, »»"»»trije, ki je go- ln ,i ° delavskem upravljanju deir, , 1 p()"darll potrebo po ra '7etičnosti. Iz nadaljnje dobu?? 8mo zvedeli, da je 'a tovama »Sava« odobrO-•tr0j0V('Nti^,^ U nabavo novih 0pre ^: H katerimi namerava n,l> novo tovarno v Stra- . nrnv rali »birati mleko v posebnih primeru odpornost proti tuber- Pri nas. ki so večidel podobni ;nn SS£h2 / m ™; posodah, označenih z tuberku- kulozl. Kaj nam pomaga pre- Ječam. Začeli so graditi eno-nko ne zadostuje, če boš raz- L-i*— t„v„ m „.„,,„.^*« i...„„ .„ «v.6 to,iko stavne nadstrešnice ali pa hle- «nm,rw on hlovn Hm 1<>znlm križem. Tako mleko bi gledovatl živali in jih „Z, m^vZuSmU inorali tudi Pozneje pasterizi- in toliko poklati zaradi tuber- ve brez ene stene, živali mora- l! STThSlh m" rati in &a ne medatJ z zdravim, kuloze, če ne bomo začeli isto- J° imeti čimveč zraka. Zato, E~J5 ,,lr„Jr 11 n«.den Z In kako ravnati s teleti onih časno borbe za jačanje odpor- & *e nimamo zračnih hlevov, i tr,.r „,n t,. r'u Z! S krav. ki so tuberkulozne, ven- nosti. Ali so nase živali pravil- moramo vsaj te, ki jih imamo, nT™ ah Z imel S (lar bocl° 061,110 v ftlevu tako no negovane in pravilno in do- Pošteno zračiti. Razen tega StTuftUtaA L. ti ,,n dolgo, dokler jih ne izmolzejo. bro hranjene? Ne! Nasi hlevi moramo urediti, (če nimamo i r7nnl wnl nli dve iS Večina živinorejcev daje taka so v veliki večini nezdravi. Mo- pašnikov) kjer je le mogoče, ii V kalili ,lvo teleta v zako1- kor mLsn- da so goče je bolje reči, da je pred- ograjene izpuste, da bo živina , ! u 7 -so okužila že v materinem tele- vsem zrak v hlevih slab. Naši vsaj na svežem zraku. V hudi go " su. V resnici pa pride tele oku- živinorejci imajo slabo navado, zimi jo izpustimo za nekaj Res je hudo oddati v zakol ŽOJ1Q na swt le tedaji lma da vse hleve y mn^am čjisu ur- Goved bo veselo skakala dobro mlekarico ali brejo kra- njegova mati tuberkulozo ma- tako zapirajo da te hoče, če P° snegu, uživala čist zrak, vo. Toda pri končnem obračunu ternice. Teleta se okužijo naj- stopiš vanje vreči ven. Razen Prl tem pa se ji bodo krepile bo sleherni uvidel, da je moj pogosteje po porodu, bodisi ta- vrat in oken zadelajo vse zrač- kosU m meso. Pri živini, ki je nasvet dober. Doslej mi je se ko, da so privezana poleg ma- nike, da le ne bi prišlo odkod dovolj na zraku, ne bomo opa- vsak živinorejec izjavil, da se ter, ki vanjo kapljajo, bodisi, kaj čistega zraka. ziU različnih lišajev in izpu- kesa, ker ni upošteval mojih da pijejo mleko take krave, ki Da je zrak še slabši, puščajo seajev, zmanjkala pa se bo tudi besed. Sicer pa morajo vse one lma tuberkulozo vimena. Oku- ponekod celo gnoj v hlevu, Jalovost zaradi nerednih poja- žlvali, ki imajo odprto tuber- ZiJo pa se lahko tudi s bacili marsikje pa imajo polog govedi tev. kulozo, ne glede na to, če so tuberkuloze, ki je v nastilju. in konj tudi prašiče ln koko- Dokler bodo naši hlevi nehi- breje ali ne. po pravilniku 0 Tele bolne krave moramo takoj Si. Prašiči in kokoši ne spada- gljenski, ne moremo pričakova- zatlranju živalskih kužnih bo- pHveziti na prostoru, ki je jo v hlev! Zakaj? Prašiči za- ti, da bi nam naše krave da- leznl, takoj v zakol. temeljito razkužen ter pustiti, to ne, ker izločajo največ teko- jale pravo prednostno mleko Ce pa ima kdo Se tuborku- da sesa, če ni materino vime čine ter tako povečujejo vlago za otroke ta bolnike, kar pa je lozno goved v hlevu, naj »to to- tuberkulozno le 2 dni, nato pa v hlevu, da kar teče od hlev- zahteva vsake kulturne dežele. zato bomo krompirju, kateremu je bilo zadosti pognojeno s hlevskim gnojem, dodajali od umetnih gnojil manj dušičnih ter več kalijevih in fosforjevih, ali pa uporabljamo mešano gnojilo - nitrofoskal, v katerem so zastopani dušik, kalij in fosfor. S. K. Suha. Moji goveji živini je začela izpadati dlaka okoli oči, po vratu, telici že celo po prsnem košu. Kaj to povzroči in kako naj žival zdravim? Odgovor: Bolezen, ki jo opisujete, je lišaj, ki ga povzročajo neke vrste plesni. Najpogosteje pride bolezen v hlev z novo kupljeno živaljo. Pri mladi živini se pojavijo kot grah veliki vozliči, na katerih stojijo, dlake pokonci in se kasneje zlepijo z vedno več hrastami. Te hraste je mogoče odluščiti, pod njimi pa ostaneje plitve jamice z malo gnoja. Hraste se lahko razširijo na večje površine in so do 1 cm debele. Najpogosteje se naredijo na vratu, na spodnji strani prsi in na plečih. Pri starejši živini se bolezen drugače razvija. Opaziti je le gola mesta po vratu, plečih, po prsnem košu ali po glavi. Opozoriti moram na to, da se lišaja tudi ljudje lahko nalezejo! Hraste odstranimo tako, da jih toliko časa mažemo s svinjsko mastjo, dokler se ne omehčajo. Ko jih odluščimo, namažemo gola mesta z mazilom, ki ga predpiše veterinar, če pa tega nimamo, si napravimo mazilo sami: 1 del žveplenega cveta z 9 deli neslane svinjske masti. Tudi ona mesta, ki so bila brez hrast, a so gola, namažemo s tem mazilom enkrat. Po potrebi čez nekaj dni stvar ponovimo. GLA^ GORENJSKE Slev. 5 — Stran 3 Ob novem slovenskem filmu Sael sta DCa^za^u Oetrta slovenski celovečerni dober film, kot je bil »Cloehe- stelji? Zakaj vidimo ravno Sin-film, po scenariju Ivana Po- merle«!) kovo aretacijo, ko je iz vsega trča in v režiji kranjskega Vika Podgorska Je filma kazno, da je ta med vse-rojaka Franca Sigi i ca, danes bržčas največja živeča mi zarotniki še najmanj sode-je zopet popoln polom. Sloven- igralka v Jugoslaviji. Zares je loval? •ke filmske umetnosti še vedno tudi v tem filmu za velik ko- Režija je tako nedomfrelna in nimamo in je tudi ne bomo rak pred vsemi ostalimi. A tu- starokopitna, neduhovita in ne-imeli, dokler jo bomo ustvar- di ona nikdar ne zadovoljuje, inalska, da je ni vredno v po-jali brez umetnikov ali, skrom- Kdo je kriv? Ne igralka, mar- svmeznostih obravnavati. Zado-neje rečeno, brez strokovno več tisti, ki ji je dal vlogo, za stoje pavšalna ocena. V celoti torej vidimo, da o filmski umetnini ni govora. nih policah že 12.269 knjig. I« sposobnih ljudi. Strokovna u- katero je tako primerna kot sposobljenost pri filmu pa ne pokojni Lipah za Romei. Zah pomeni v prvi vrsti, da po- tevati od Podgorske, da igra »Svet na Kajžarju« bi bil v znanca nekaj tehničnih izra<- trdo, preprosto, dasi inteligent- najboljšem primeru tret.ievrstni zov in da vemo, na kateri gumb no kmečko proletarko, je no- politični traktat — a tudi kot je treba pritisniti pri kameri rost. tak ne zadovoljuje. In to iz ali pri montažni mizi — teh Miro Kopač je dober dveh razlogov: reči se namreč razmeroma hi- • tro nauči marsikdo; strokovna usposobljenost pomeni predvsem: talent, okus in domiselnost, skratka: režiserski temperament. Tega pa France Štiglic nima. Dokazal je to že tretjič, kajti že »Na svoji zemlji« je bil dober film ne zaradi Štiglica, marveč Štiglicu na-kljub. »Na svoji zemlji« je u-spel iz dveh razlogov — prvič zaradi Kosmačevega lepega in živega besedila, drugič pa, ker »mo bili vsi sentimentalno prizanesljivo razpoloženi do filma samega (bil je naš prvi!) in zlasti do njegove vsebine (partizanstvo in osvobajanje Primorske!), že pri »Trstu« so ti postranski, izvenumetniški momenti izgubili moč in uspeh je bil porazen. Zdaj, pri »Svetu na Kajžarju«, pa je še hujše. Res, ko bi imel na razpolago igralec. Toda mož ima smolo boljši scenarij z boljšim bese- V njegovem matičnem gledali- denca — antiklerikalni afront rikrat v letu. dilom, bi verjetno celo Štiglic šču (MG v Lj.) ga neprestano — je tako nespretno, neduho- p0 socialnem sestavu je bilo znal napraviti kaj boljšega napačno zasedajo, v filmu pa vito in prisiljeno zasnovana in 3.934 ročnih delavcev, 5.586 Pred „ Tednom slovenske knjige" Razgovor o knjigah, pisateljih in bralcih Od 1. do 8. februarja — v Prešernovem tedr.u — bomo imate zdaj knjižnico kar vzor-med drugim posvetili posebno pozornost tudi naši knjigi, ki no urejeno. Kdo je knjižnici pobi morala imeti v socialistični družbi najčastnejše mesto v hiši magal na noge? slehernega državljana. Knjiga in književnost sta nerazdmžno Odgovor: Res je da se knjiž-povezani s kulturo vsakega naroda in sta eden najvažnejših nica s samo izpo'sojevalnino ne sredstev pri prevzgoji človeka v članstvo višje, socialistične bi mogla vzdrževati. Zato smo družbe. Ker bo javnost prav gotovo zanimalo, kako uspeva bili priSilieni iskati pomoči, žal poslanstvo knjige v našem največjem industrijskem kraju, na prva povojna leta pri nekaterih železarskih Jesenicah, se je naš sodelavec zglasil ta teden v nažih vodiinih ijudch ni bilo tamkajšnji centralni sindikalni knjižnici in postavil upravniku dovolj razumevanja za knjigo knjižnice tov. Martinu Berlisku nekaj vprašanj, na katera mu Dan-cs in že nekaj let sem je je le-ta rade volje odgovoril. ekaj let sem je stvar drugačna. Predvsem smo dolžni zahvalo bivšemu mestne- ton Ingolič s 185, Ivan Tavčar s 179, Fran Levstik s 171. Ivan ™ g"**?™1. °dbqru to Cankar s 164, Ivo Šorli s 154, Vprašanje: Koliko knjig šte je Centralna sindikalna knjiž nica in katere? Odgovor: Pred letom je štela Juš Kozak s 149, Loiz Krai knjižnica 11.688 knjig. Men le- gher s 131, Drago Pahor s 117. fmi Pomagala, da nismo obti-tom 1952 smo dokupili 581 no- Josip Ribičič s 109, Janez Tr-trth, tako da je danes na knjiž- dina z 97. Oskar Hudales z nemu sindikalnemu svetu, ki sta nam z znatnimi subvenci- Napeta scena z VI. Skrbinškom kot šaferjem Trinkhausom, ki se skuša dokopati do skritega orožja. Vprašanje: Koliko je bilo lani obiskovalcev ozir. rednih bralcev in kakšen je njihov socialni sestav? Odgovor: Leta 1952 je obiskovalo knjižnico 10.870 bralcev, od tega 5.683 moških in j»187 žena. Pri tem je zanimivo, da je med moškimi bralci nad tri petine mladincev in 'e dve petini starejših ljudi. Pri ženskih bralcih pa je stanje prav obratno, ker je med bral- C kami le dve petini mladink in 91, Bogomir Magajna z 83, Pre-žihov Voranc z 87, Ivan Pregelj z 78, Fran Kunaver s 54, Milan Pugelj s 37, Fran Erjavec s 34, Oton Župančič z 32, Maks šnuderl s 17, Ferdo Godina s 17, Josip Stritar s 16, France Prešeren z 11, Fran Mencinger z s 6, Ksaver Meško s 5 bralci itd. Iz prevodne kniizpvnosti ie imel največ bralcev Jack Lon-in sicer 401. Sledijo mu čali na sredi poti. Velik delež pri ureditvi knjižnice ima tudi jeseniška železarna in še nekatera manjša podjetja. Upamo, da bomo tudi v prihodnje deležni prav take pozornosti, kot doslej. Obiskovalci knjižnice in uprava so in bodo darovalcem iz srca hvaležni. Vprašanje: Imate kake teža- 11, Josip Brinar ve pri svojem delu? Odgovor: Tudi težav ne manjka. Največje imamo z nekaterimi nekulturnimi kulturniki, to je z obiskovalci, ki sicer najdejo pot v knjižnico, si izberejo eno ali dve knjigi, po- J. Verne, Dickem, Dumas, Bal- tri petine' starejših "ženskT Ce H\ 5SJ*4 G^Sf"?K^v2St tem'pa" pozabijo "na na*,s&Samo moštevamo. da imamo rednih ^J?0^^^^?^' ^ni smo morali poslati 913 opominov za vrnitev knjig, kar Puškin, Tvvain, Ardersen, Al. 1. Najvidnejša politična ten- bralcev nad 3.400, ugotovimo, „ da je posamezni bralec obiskai 1 knjižnico povprečno tri do šti- Andrič, znese za poštnino in papir že čedno vsoto okrog 15.000 din Flaubert, Zola, Turgenjev, Gor- S' Hagard Kipltog Nazor, >z~~e. Tato ne "bo Zdveč, 7e Nexo, Iljin, Roland itd. bogte Q tem kaj da po_ Vprašanje: Znano mi je, da trkate na srca zamudnikov in (zgled: »Na svoji zemlji«). TJ- je zopet dobil vlogo, iz katere izdelana, da so avtorji filma z mladine, 1.216 uslužbencev in se je knjižnica prva leta po pozabljivcev in jih naučite repam si pa trditi po drugi stra- niti Levar, Borštnik ali Lau- njo storili kaj slabo uslugo mi- 134 ostalih poklicev, številke vojni borila z velikimi denar- da. V splošnem pa smo z veni, da bi bilo možno celo ta renče Olivier ne bi mogli nič ši obči antivatlkanski kampa- torej govore, da med obiskoval- nimi težavami, saj ni mogla čino obiskovalcev zelo zado-malo vredni scenarij režijsko narediti. nji. Namesto da bi — bodisi z ci naše knjižnice zavzema mla- kupiti niti po en izvod novih voljni, zlasti nas veseli, da je nekoliko bolj spretno, bolj do- Razmeroma najbolj zadovo- duhovito satiro bodisi z res- dina zelo častno mesto. Naža- knjig. Tudi takratni prostori so mladina med najštevilnejšimi miselno in predvsem bolj č 1 o- ljuje Bert Sotlar, ki je pa nobno sociološko analizo — na- last pa jim moramo povedati, bili zelo neprimerni, medtem ko bralci naše knjižnice, veško resnično obdelati, tudi imel najlažjo in najmanj padli vaško politiko slovenske- da 'kmeta, katerih je pri nas in Kar se tiče režije, nismo nič zahtevno igralsko vlogo. ga klerikalizma, so se s svoji- v okolici tudi precej, ni bilo *|*||fffe va ~ gm j n • _ dosti boljšega pričakovali. Bo- Nosilka glavne vloge (Lajho- mi obrabljenimi klišeji le osme- nobenega. IRUD iiTOITtoZ (ivGcC 16 90110 đi leče presenečeni pa smo bili va Lizika) Tatjana š e n- šili in tako dali političnim na- zavoljo scenarija. Kako je m o- kova ni v celoti sama kriva sprotnikom v roke odlično oro- gel Ivan Potrč, talentirani in svojega poraza. Predvsem je že žje na Jesenicah Vprašanje: Povejte mi, prosim, katere knjige ljudje pri n S^^«^Lrn^J°L^J?terih Preteklo soboto je gostoval je znatno pomlajen, povprečna sociološkega problema povojmh ^TT^ naJ,HUJ "»»»J0 • na Jesenicah moški pevski zbor pevčeva starost je le nekaj nad se niso dotaknili, temveč Odgovor: Lahi smo 10.870 gKUD >>Tomaž rjodec« iz Bo- 20 let. Po sestavu in po sposobna bojazlivo obšli. Saj niti bralcem izposodili 24 617Joijig. h-n Bi&tri na- nosti pevovodje ima zbor vse tično (kaj šele literarno!) °$-*Ej*&J*£* ^E?1™" .kro. kr* naibolišib 00- možnosti, da postane eden naj- ociološkega problema povojn* let se niso dotaknili, temveč so g ^ve^^aSrpr^anje mladinskih." 239^0- frog kot eden najboljših po- ^^mS^SSaT zborov" r kolXr"onl»\i nih bSIv. učno-znanstvenih in 45 poiitic- deželskih zborov. Za gostova- sloveniji in to toliko bolj, ker -Uno™ 7-inimivpKp fin nolitič nih kn-iig; tu mislim knjige slo- nje Bohinjcev je bilo veliko so Bohinjci dobri pevci z lepi- . .noM m .'•' ' 1 " . venskih pisateljev. Iz ostale ju- zanimanja, saj je še danes med mi in čistimi glasovi. Ker ima nte^MMlfi °™w-,H™u°nUnJ ie P°slovanske književnosti smo Bohinjem in Jeseni.cami vez, zbor večidel nove pevce, bo mo- ,. >v b'rokrnrircni to "to eolo ^P0800"1 423 hrvatskih in 21 ker je bila zibelka železarstva ral posvetiti več pozorno ti iz- > srbskih knjig. Ruskih knjig je prav v Bohinju Vse vstopnice govorjavi in dihanju. Spričo tisti dobronamerni skri-n j'W »e bilo izposojenih 24, čeških 6, člana in pevovodjeve sposob- Med snemanjem vsekdar iskreni tvorec tako Lizikin značaj sjun po sebi za resničnih živih figur kot je n. snovan tako protislovno, ne pr. stari Jura Kreft — kako je psihološko in nelogično, da iz mogel ta isti Potrč ustvariti te vloge niti velka igralka WC takšno papirnato lutko, kot je bi mogla nič pravega iztisniti Vračko (in to celo na osnovi kaj šele ustvariti dosleden lik. lvno. »voje resnično dobre knjižne A fcenkova je vrhu tega neiz- Slovenska filmska produkci novele »Svet na Kajžarju!) — kušena začetnica. In le dmela ja je potrebna temeljite tega ni mogoče razumeti, ne napačno zasedena. Igralski tip ganizacije. Tako n< razložiti. hladne intelektualne lepot icc naprej. Vse je tu zanič: scenarij, re- pač ne more kakor si že bodi _ zija, fotografija — in tudi igra- odigrati kmečke zapeljivke, nje nosilcev posameznih vlog. V filmu je cela vrsta prlzo- Pokazalo se je spet znova, da rov, ki so neutemeljeni in krat-celo dobri igralci brez sposob- ko malo nerazumljivi (rasen nega režiserja ne morejo nič nemara, če bi gladalći prej pre-pravega ustvariti. brali scenarij), ćemu je prišel (S temi igralci bi si upal župnik h kuharico malicat v ustvariti, če bi imel dobro li- Vračkovo gorico? Kako da terarno predlogo In talentira- marljiva kmečka žena Jula še nega režiserja, najmanj tako ob belem dnevu obleži v po- DOd krinko domolM.SWuhfraz ^ itaUJanik£" S° , da , j6 nosti bo to kaj lahko doseči, ali v imenu »varovanja zakoni- angleških 46> frailcoakih 28 in nastopil zbor pred polno dvo- Gostovanje bohinjskega pev- tosti«, često zavral revolue o- 3 v-esperant5kem jeziku. Vidi- rano Doma »Svobode«. Pro- fikcga zbora na železarskih Je- narni razvoj ln (zdaj namerno, te toIVJ- da prevladuje, kar je gram je obsegal borbene, umet- genicah je vsekakor zdrav po- zdaj s|K>t nehote) dal najbolj- povsem razumljivo, slovenska ne in narodne pesmi domačih jav, saj kaže željo po čim tes- se karte v roke pjotisocialistič- jn prevodna književnost. Pa skladateljev. Vse pesmi so le- nejŠem sodelovanju delavskega obrat-ke imi Upati je, da bralci; sledijo mu Josip Jurčič ^. x""v'&"' fv",v'yu^,J",> i- ^ bodo organizirali podebna go-s 545, Fr. Ks. Finžgar s 463, PaJočl 80 žel1 s t*™*1 poslušal- stovanja vsako let0i kar je tudl reor- Fran Milčinski s 383, Micko ccv P°lno priznanje. želja jeseniške »Svobode«, iz- gre več Kranjec z 259, Tone Seliškar Zbor ima veliko prednost ražena ob pozdravu bohinjske-H. ti. s 199, Ivan Kersnik s 192, An- pred drugimi našimi zbori, ker ga pevskega zbora. Koncert Gevlovnčeve, Rupla in LipovšUa V ponedeljek, 2. februarja Akademiji za glasbo. Poleg zvečer bodo v Prešernovem gle- svojega pedagoškega dela se dališču koncertirali trije odlič- stalno udejstvuje tudi na kon- ni slovenski umetniki: sopra- certnem odru, bodisi kot solist nistka Vanda Gerlovičeva, vio- na komornih koncertih, ali pa linist Karlo Rupel in pianist kot solist z orkestrom Sloven- Marijan Lipovšok. ske filharmonije. Njegovo ime Vanda Gerlovičeva je članica J« znano tudi izven naše do- ljubljanske opere. Svoj pevski movine, saj je koncertiral tudi študij je končala v Ljubljani v Italiji, v Trstu in na cvškem, na akademiji za glasbo, lani v predvideno pa je njegovo go- jeseni pa se je udeležila jugo- štovanje v Zahodni Nern^ji. slovanskega tekmovanja glas- Karl° RllPel Je d'^nas med naj- benih umetnikov v Sarajevu, vidnejšimi jugoslovanskimi vio- kjer je dobila častno priznanje linskimi virtviozn — prvo nagrado. Gerlovičeva Marijan Lipovšek je tudi je stalni gost mariborske in profesor ljubljanske Akademi- beograjske opere in je ravno j« za K'^sho. p:anist in sklada- pretekli teden pela v Beogradu telJ- P°znaj<> &a vsa naši veliki v Cavallerijl rusticani, imela pa kulturni centri kot nenadkri- je tudi samostojen koncert pe- »Jivega »fngralca v komornih srni in arij. Vse kritike ji priz- ansamblih ter kot odličnega navajo velik- p.>vsk.- ..liik.«. VUiuMn.. ki je .spremljal tudi _"V — , . velike inozemske umetnike Karlo Rupel Je profesor vio- ( „,,,„,„,.,. Janl^r0( Carmlndli, linskega oddelka na ljubljanski Rosm itd) Pogosto j€ ko,u,,,.. tiral tudi v Avstriji (Dunaj, Gradec) in v Trstu. Februarja bo odpotoval s slovenskim oktetom na turnejo v Združene države Amerike. GLAS GORENJSKE Stran 4 — Slov. 5 Karel 1'lesti'njak Škofjeloški muzej 5 men, a redek ostanek srednjeveške plastike na loškem ozemlju. S kora se odpira prekrasen pogled na dovršeno kompozicijo „Snemanie s kri/.a", delo baročnega freskan-ia Giulia Quaglia. Slika pokriVa w> ploskev oltarne stene. V levem kolu pod simboli mueeija zaslediš m.....v Razvoju loškega mesta je posvečena posebna soba. Re- podpis z, lelnieo 17(16. Tedaj veš. da Ee je OD slikanju'sl'-o-prooucirane ali fotografirane grafične risbe in ».zvrine barvne pa ljubljanske stolnice mudil ta umetnik ludi v Puštalu. in zaobljubne slike te seznanjajo z obliko dekdan e Loke. |>n sredi slike leče razpoka, ki je nastala v zidu ob po-Domačin Gregor Kankelj > pred nekaj leti skrbno izdelal tresu ob koncu preteklega stoletja. Heslavrirali BO jo na-maketo flanašnjega mesta. Obiskovalci se pri nj;\j posebno meravali že lani, pa jo bodo bržkone letos, radi u tavljajo. Zgodovina pripoveduje, da je imela Loka šolo že v 13. stoletju. Tudi njen prvi učitelj je znan. Seveda kakšnih šolskih učil iz te dobe in fie kai# »Ceste« imenujejo prebivalci te najnovejše hiše hodnike v Le Corbusierova množična stavbe je, da more v njej vsak vanje ali pa se posveti kakemu stanovanjska hiša v velemestu stanovalec najti vse, kar po- drugemu delu. Marseille v južni Franciji je trebuje za življenje. V stavbi arhitektonsko lepa, k soncu je poslovni center s trgov'"»»nI obrnjena in skrajno smotrno zgrajena ogromna petnadstropna stavba za preko 2000 stanovalcev. Prebivalci Marseilla so vzdeli tej ogromni stavbi več o Gicibane Dvanajst popotnikov Mraz ic kar rezal, nebo je bilo polno ^e2d, noben vetrček se ni ganil. »Bums,« j™ ^ropotalo tu, »pdf, paf,« je pokalo tam. ^a je novoletna polnoč. ~ -Tra-tra-tra« jc zatrobil postni voz. fini je ob vratih mestnega obzidja. Dva- Jst potnikov je pripeljal s seboj. »Hura, živ o, na zdravje!« so vriskali JUtlJe v mestu. »Srečno Novo leto! Zdravja, eseUa, uspeha!« so si voščili med seboj. pa so buli tujci, ki so ravnokar pri-Mi-; Vsuk j() im(1 iK)lni list in prtljago. 'lJ nek! so prinesli? *Dobro jutro,« so pozdravili str:ižo ob ^tnih vratih. Kdo pa ste?« vpraša stražnik prvega. ttsrf SOrn J;iz!* ogovori ponosni mož, obl6* Ijj. v n"'"'v«-!lov kožuh in v krznene škor-n-je !^;uno Javljajo ljudje vse svoje upa h0 resni stražnik smejal. »Samo bo VendvaJ«ot dni bom pri vas, toda ves čas >Nik 16 verJernite' hura» bura!« Btražnikr tak° n° krilčite!< Je »Pomnil »Seveda bom kričal, vriskal, pel! Jaz sem princ Karneval, ime mi je pa Februar. V tem se je prikazal tretji. Bil je mršav, dolg in suh, slabe volje, kakor kislo vreme. Naenkrat se je zasmejal, pa se pri priči spet skiBal. V gumbnici je imel droben šopek čiste majhnih vijolic. »Marec, umakni se no!« je prihitel za njim veseli in strumni April. Bil je brezskrben, lahkomiseln in nestanoviten. »Veste, v kovčku imam že kar poletno obleko, toda včasih me tako zebe kot pozimi. Potem pa kiham in kašljam!« Za njim je prišla v stražnico prelepa deklica dražestna M.ija. Njena oblika je bila polna pomladnega cvetja. V njenih zlatih laseh je bila dehteča krona. Tak vonj je napolnil sobo, da je moral stražnik kihniti. »Na zdravje!« mu je zaklicala Maja. Zvonko se je zasmejala in zapela čudovito gozdno pesmico. Sledila je mlada gospa Juni. Bila je lepa in bogata. Bila je tudi ponosna, saj je vsako leto ob najdaljšem dnevu prirejala krasne zabave s plesi ob kresovih. Že je stopil v stražnico njen brat Julij. Bilo mu je tako vroče, da je bil oblečen le v kopalke in to ni mnogo. (Dalje prihodnjič) hudomušnih imen kot »stanovanjski stroj« ali celo »hiša norcev", občudovalci pa so ji nadeli ime »sijajno mesto« (la ville splendidei. Preko sto družin se je že vselilo v to poslopje ln vsak dan se javljajo novi interesenti, saj je na razpolago 3.r)0 stanovanj v štirih različnih tipih. Glavna novost te Corbuslerove — od tiste za živila do izposojevalnice sesalcev za prah. Tu najdemo tudi veliko centralno pralnico. Skratka, gospodinji je treba le dvigniti telefonsko slušalko, zahtevati, kar potrebuje, in v najkrajšem času je že preskrbljena. V omarici blizu vhodnih vrat v stanovanje bo našla vse naročeno, medtem pa lahko mirno pospravlja svoje stano- posameznih nadstropjih, kamor se odpirajo vrata vseh stanovanj. Vsaka teh »cest« ima tudi svojo omarico za pisma, iz katere zdrsi pismo prav do pritličja, kjer ga hišni poštni urad žigosa in odpremi. Ločilna stena v dnevni sobi je tako urejena, da se ob prihodu gostov lahko spremeni v praktičen bar. Kuhinja je sicer (Nadaljevanje na 7. strani) METER VISOK Z D OKOLI SVETA bi že lahko postavili iz opeke, ki smo jo v Jugoslaviji porabili v zadnjih šestih letih. 300 METROV VISOKO PIRAMIDO s 515 m dolgimi stranicami na osnovni plošči bi mogli postaviti samo iz betona, ki smo ga porabili od 1916. leta do 1952. leta v graditeljstvu. 550 km DOLG HODNIK bi dobili, če bi združili vse rove, ki jih je izkopal sloven-venski delavec v dolgoletni zgodovini svinčenega in cinkove-g!a rudnika v Mežici na Slovenskem Koroškem. ZVEZDE ZA EN DOLAR \1am proda vodstvo Zvezdarne na bostonski univerzi, ki si hoče z razprodajo vsemirja pridobili sredstev za s oje znanstveno delo. Za različne vsote si lahko kupite katerokoli vsemirsko telo — razen Zemlje. Kupec dobi potrdilo, s katerim se bo izkazal tedaj, ko se bodo prvi ljudje izkrcali na „njegovem" nebesnem telesu, kot pravi lastnik. Zvezdama je izdala poseben cenik nebesnih teles, s katerega ie videli, da znaša cena Sonca 10.000 dolarjev in meseca 2.500 dolarjev, medtem ko so zvezde izven Sončnega sistema dos'i cenejšie. Tiste, ki so zelo oddaljene od nas, prodajajo celo po dolarju. CHURCHILL NAJBOLJ ČITAN V VELIKI BRITANIJI V letu 1952 je bil W. Churchill med književniki, ki jih Angleži najraje bero, prvi. Peti del njegovih memoarjev je doživel v enem letu več izdaj, prodali pa so 33.000 izvodov. BISER »Rude pravo« kritizira češke slikarje, češ da se v njihovih delLh ne zrcali življenje domačega ljudstva in da so na prenizki ideološki stopnji. Zato da je ljudstvo indiferentno do umetnosti. Franiček: »in to naj bi bil realizem? že nekaj let je to — po zaslug*i velikega Stalina — utopizem.« Nekaj za naše zene Enobarvna zvončasta jopa s široko karirastim krilom skladne barve je primerno oblačilo zlasti za prehodne dni. — športna zimska obleka iz enobarvnega blaga, ki jo krasi za vratom živo pisan šal, je zanimiva zlasti zaradi svojevrstno krojenega jopiča. — Praktična športna obleka, ki jo boste z menjavanjem bluz, rut ali vložkov uspešno poživljali. Predpustne sladice Krhki flancati jih v sredi skupaj stisnemo, V 30—35 dkg moke vgnetemovrtnico. Ocvrimo vrtnice v vro-4 rumenjake, dva del do M 1 čem maslu ali masti. V sredl-smetane, 2 žlici ruma, malo no vsake vrtnice denimo za leš-soli in 4 dkg sladkorja. Testo nik marmelade in jih potresimo dobro pognetemo in ga pusti- s sladkorjem. mo eno uro počivati. Razvalja-mo ga za nožev hrbet debelo, razrežemo v 10 cm široke in 14 cm dolge krpe, v katere na Ocvrte miške Iz 42 dkg moke, 3 dkg kvasa, 14 dkg masla, 8 dkg sladkorja, redimo 6 zarez s kolescem in 2 celih JaJc- 2 rumenjakov, žlič-jih prepletamo. Nato jih v vro- ke soll> hmonove lupine, malo ruma in po potrebi mlačnega mleka napravimo testo kakor za šarkelj, mu dodamo nazadnje 10 dkg rozin in ga nato i/ i „i - ' „ ™i„.v„ o „„,« pustimo vzhajati. V kozici tako % 1 mlačnega mleka. 3 cela » _ „---J. • 9Amn*, Vn či masti bledo ocvremo. še gor ke dobro potresemo s sladkor jem. jajca, 4 rumenjake, 14 dkg slad- razbelimo mast, da zacvrči, ko se ie dotaknemo z mokrimi vi-korja, 17 dkg surovega masla, J zaiemamo testo 1 kg moke in 6 dkg vzhajanega hc^' leda;i /S^a™° 22 , ° , . . ° ■ . , • z žlico, ga ocvremo na obeh kvasa dobro stepemo in tako] "4____£ £7 __a izrežemo krofe, jih pustimo vzi-ti in jih nato ocvremo. Vrtnice Iz 20 dkg moke, 4 rumenjakov, nekoliko vina, žlice slad- straneh in nato potresemo s sladkorjem. ' Moške kaprice Iz 2 dkg kvasa, 3 dkg sladkorja, žlice ruma, M kg moke, korja in soli naredimo nekoliko 8 dkg stopljenega surovega ma-mehkejše testo kakor za rezan- sla, 1 rumenjaka, enega celega ce. Testo pokrijemo in ga pu- jajca, ščepca soli in malo mle-stimo pol ure počivati. Potem ka zamesimo bolj trdo testo, ga razvaljamo za nožev prst ki ga dobro pognetemo in pu-debelo, narežemo z večjim kra- stimo vzhajati. Potem zvalja-povim obodcem 2/3 krogov, z mo testo V2 mazinca debelo in manjšim pa 1/3 krogov. V vsak ga zrežemo na 10 cm velike krog zarežimo od roba proti kvadrate, ki jih nadevamo z sredini pet zarez. Pomažimo brusnicami, namažemo robove sredino vsakega kroga z belja- z beljakom, zapognemo v trikom, sestavimo iz dveh večjih kotnike in dobro stisnemo. Sha-In enega manjšega kroga, ki jane ocvremo v masti. Februar - Mesec Glasu Gorenjske Malo več previdnosti v gospodinjstva, pa ne bo nesreč Hiter tempo današnjega življenja se odraža tudi v gospodinjstvu. Zaradi naglice je gospodinja izpostavljena marsikateri nevarnosti. Pri kuhanju, likanju in pri drugih gospodinjskih delih se kaj rado zgodi, da se opečeš. V tem slučaju deni na opeklino malo jedilne sode, če pa je opeklina hujša, pojdi k zdravniku. Pri uporabi bencina bodimo zelo previdne. Moderno pranje z bencinom je povzročilo že marsikatero smrt. Nikdar ne vlijte bencina v posodo, ki je na vročem štedilniku, niti v pralni kotel, pod katerim gori. Nevarno je celo čiščenje madežev z bencinom v bližini štedilnika. Sodobno gospodinjstvo uporablja električne likalnike, pečice, blazinice itd. Pred vključitvijo vseh teh električnih naprav si vzemimo toliko časa, da si roke dobro obrišemo. Nevarno je likati z električnim hV kalnikom, če stojimo na mokrih tleh. Vemo že za hude nesreče, ko so ljudje z mokrimi rokami ugašali luč. Do nesreče lahko pride tudi, če držimo t eno roko električni aparat, t drugo pa kak drug kovinski predmet. Marsikatera gospodinja odpira konzerve z navadnim nožem. Ni treba dosti, pa zdrkne nož ob gladki pločevini in se zasadi v roko. Zato je najbolje, da si nabavite konzervni odpirač, ki ga dobite v vsaki trgovini. Z odpiračem za steklenice pa boste preprečile, da se ne bo odkrhnil stekleničiflJ vrat, ki. bi vam utegnil obre-zati roke. Nasploh pa velja: opravljajmo vsako gospodinjsko dei» previdno in preudarno, pa bomo preprečile marsikatero nesrečo in poškodbo. KRIŽANKA 6 7 Vodoravno: 1. tečaj, naselje, 2. egiptovski farao* 3. ovijalka, 4. pesnitev, vzklik, nikalnica, 5. slika, 6. I*-lovišče pri Benetkah (tudi del lagune), 7. kratica za oP gan. oblasti, nikalnica, zlato, 8. riba. Navpično: 1. povratni zaimek, s 7 vodoravno: orgoH oblasti, 2. zlato, naš konkurent, del kolesa, 3. na glavi pijača starih Slovanov, 4. naša prihodnost, 5. ni vzhor den, 6 . stoletje, pomožni glagol, 7. izraz pri kartanj* predlog, ameriška kratica za „vse v redu", 8. osebni i# imek, ploščinska enota. Zgodbe iz stare •. ♦ ♦ Tesarji fetangelni Tista hiša, ki s svojim bokom zapira tolikokrat imenovani kroparski „plac . na spodnji strani, jc Stanglova hiša. Okrog hiše leže deske in tramovi pripravljeni za tekoča tesarska dela, zakaj odkar kdo pomni, poje v tej hiši in okrog nje iz jutra v večer „cimaraka". Za vzdrževanje velikega kroparskega železarskega obrata, so bili nujno potrebni dobri tesarji. V spodnji in gornji' fužini, v sedmih cajnarcah, v treh mlinih in osemnajstih vigencih, se je vrtilo okrog 72 vodnih koles. To jc bilo za tiste čase kar velik obrat, ki je rabil za obnovitev in vzdrževanje stalno tesarsko pomoč. Ti lesarji sj morali dobro poznali svoje delo in material, da niso prepogosta popravila teh naprav delo zadrževala in prekinjala. Poleg teh domačih tesarjev je hodilo k njim še kdo in dan po štiri ali pel tesarjev i/, okolice, da so jim pomagali. Ce pa slučajno doma v Kropi ni bilo trenutno dela, poleni so pač hodili tudi drugam napravi jat in popravljat železarske napravio. Danes se v stari Stangelnovi hiši še ukvarja s tem poslom zadnji tesar te tesarske rodovinc Janez, nekaj hišnih številk po ulici naprej, pa njegov brat Tone. Oba sla že precej v letih in ker nimata v svojem delu naslednikov, bo slara Stangelnova obrt z njima Izumrla. Obiskal sem zadnjič Janeza, ki ve marsikaj povedati o stari Kropi. Pripovedoval je, da je njegov oče, kot trinajstletni deček hodil z dedom v Železnike, kjer sla takrat poslavljala valjamo. Ded je imel dnevno plačo .'{() grošev, oče, ki je bil pa še mlad, pa samo 13. Vendar je bila laka plača za tiste ease zelo dobra in pove, da je bil slari Šlungi dober in iskan strokovnjak v svojem posu. Njegovi sinovi in vnuki so potem tesarili še v različnih krajih. V Loki, Tržiču, Javorniku, .Jesenicah in tudi drugje. Kot otrok sem bil gost v Slanglovi delavnici. Tudi stanovali smo takrat v zgornjem nadstropju njihove hiše. Delavnica je bila v pritličju, prazaprav jc še vedno tako tudi danes. Je to prostorna hišlerna z veliko pečjo in javorjevo mizo. Pod okni pa so razvrščene tesarske mize. V sredini je težka klada za tesanje in sekanje. V tej delavnici so se posebno pozimi radi zbirali okrog gorko peči slari in mladi ter opazovali pridne lesarje pri njihovem delu. Se danes se spominjam, da s'in za pečjo nekaj nagajal in mi je zalo stara beračiea (.ena „sedla na glavo", da Iti se kmalu zadušil. Za durmi na „menler-gi" je stal velik lonec s kuhanimi hruškami, s kalerimi si je lahko vsakdo postregel. Za moške obiskovalce |e pa GLASCiORENJSKi: Slran onoči moral vstali in je potem zašel v spalnico, in ker se ni mogel znajti, je začel prižigati vžigalice, ki so rdeče in zeleno svetile, tako, da je bila slara Slanglnova mati prepričana, da jc prišel hudič na obiske. Janez mi jc pripovedoval, kar je slišal od očeta, kakšen obseg in težo jc imelo veliko fužinsko kladivo, katerega (so imenovali ,,norec". Sredi Ogromnega bukovega toporišča je bil železen obroč z dvema Izrastkoma, ki sla bila vdelana v železne, te pa v lesene klade. Tu se je kladivo pregibalo. Ta železni obroč so imenovali „uboga in jc bil silno težak, lako da ga je v vsej Kropi mogel privzdignili samo . o oinošler 1 P.anda, ki je zlezel z rokami skozenj in ga na hrbtu po vseh štirih nosil pO fužini. Klade, ki so držale „ubogo", odnosno cele ♦ . . in nove Krope 1 ga „norca", so bile tesane iz silnih hrastovih debe^, katere so žagali z nenavadno veliko žago, katero je z vrvi*11 vleklo na vsaki strani po troje možakov. Danes se seveda lesar Janez več ne ukvarja s lako Je' likimi deli, vendar pa še danes izdeluje lepe in moč|lf mize za tesarje in mizarje. Ima tudi leseno stružnico A* pogon z nogo, na katero straži različne držaje in okrw: predmete. Tudi lepe rczljane vlivke za surovo maslo' i'' deluje. Odkar so obstali na bregovih urne „Preprovke" vilrta vodna kolesa, se je zmanjšal ludi glas tesarskih sf kir okrog Stanglove hiše. Se malo, pa bo utihnil pop0*' noma. , Saj mu za sedaj še ni ničesar očitati, novemu OD$£ s'kemiu odboru namreč. Oh pešpoli iz Lipnice do O toč I tiapeljal električno razsvetljavo, ima pa še kopico u"vlr načrtov za letos. Včasih* pa vendarle mimo vseka, Vi'c,v{), vedal je n. pr. sankanje po občinskih poteh skozi KfjT po. Ta reč ne bi bila nerodna, če bi imela Kropa proH1'^ nega stražnika, ki bi kršilce prepovedi na mestu sal in kaznoval. Tako pa sankači obeh spolov in najl*5 lične j še starosti še naprej veselo drvHo z Jamnika \r celo z vrhfl gore skozi Kropo, Ija do I.ipnice. Sanio °.()) (Monska prepoved jih z Oglasne deske jezno gleda, l5! 5 da se Zavod za socialno zavarovanje ne zaveda, kolik8« nevarnost preti njegovi blagajni, kajti pota so že takai ires nI nobena umetnost pasli in si zlomili nogo' Kaj *zk ni te, mar ne bi bilo enostavneje, če bi dala občina P .t peljati na vsak klanec voz peska, bližnjim sosedom rj naročila, naj gf) od časa do časa raztrosijo. Potem bi se le sankali, če hi se mogli ^ Draga, prvi podobna odredba pa pravi, da je na ,»P -f cu" prepovedano razkladati les Nekdo bi mislil, ' !|() lo tisii jamniškl voznik, ki je tik pod oglasno desko »v^ razložil hlode, i/, oblasti norec bril, pa ni tako P'"' r ];i Oglasno desko namreč že le!o dni leži skladovnica d"jpffl je lasi občinskega podjetja. Najbrž pa se je vozni* ^jjj tega zavedal, da /e precej časa v Kroni ninv.mu> \l krajevnega ljudskega odbora, ampak občinski ljudski ^ bor s sedežem v Lipnici. Ce bi le-ta izdal prepove0«^ jo morda upošteval. Sicer pa, čemu prepovedovati k Vladanje drv, dokler ne odrede drugega prostora ^ K/vrhe Ce že hoec „KLO" doseči, da na „placu" 'J^,^ nepotrebne navlake, naj zasadi nekaj primernih * * pft Ija in postavi nekaj klopi za matere in otroke, v* s icm precej pripomogel k olepšavi Krope. |P 1 k U [1 'in i t n S. P. Kranj. Ste 65-letni kvalificirani delavec. 1. decembra 1952 so Vam odpovedali službo z enomesečnim odpovednim lokom. Delovno razmerje naj bi prenehalo 1. januarja t. 1. Ob odpovedi so Vam svetovali, da zaprosite za upokojitev, ker imate že 25 službenih let. Zanima Vas, ali sle bili s 1. januarjem 1953 polno-veljavno odpuščeni, ker določa spremenjeni člen 28. Uredbe o prepovedi pokojnin, da mora gospodarska organizacija, ki zavarovanca ne namerava več obdržali v službi, ko izpolni pogoje za pokojnino, istega najmanj 6 mesecev predlcm obvestiti, ker sicer Iraja delovno razmerje dalje. Ta predpis po Vašem mišljenju velja od 1. julija 1952 dulje. Zanima Vas tudi, če je delovno razmerje prenehalo, čeprav sle bili 31. decembra sprejeli v bolniški slalež in ste še sedaj bolni. Odgovor: Odpoved je veljavna. Vaše delovno razmerje do podjetja je torej prenehalo s 1. januarjem 1953. Člen 9. Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določanju in o prepovedi pokojnin in invalidnin (U. list I LR.l Štev 2/53) določa, da pridejo predpisi spremenjene Uredbe v poštev od 1. VII. 1952 dalje le pri priznavanju pravice do pokojnine. Na to pravico pa vprašanje trajanja ali prekinitve delovnega razmerja ob upokojitvi nima nobenega vpliva, zaradi lega tudi predpisi, ki to vprašanje sedaj drugače obravnavajo, nimajo vzvralne moči, zalo so določila spremenjenega '28. člena Uredbe o postopku za vzdrževanje ali prekinitev delovnega razmerja ob upokojitvi uporabljali šele od 13. januarja 1953 dalje, t. j. od dne, ko v smislu 1Q. člena v celoti veljajo predpisi spremenjene Uredbe. Tudi dejstvo, da ste bili med odpovednim rokom sprejeli v bolniški stalež, ne vpliva na potek odpovednega roka in na prekinitev delovnega razmerja, kajti po veljavnih predpisih delavcu ni mogoče odpovedati le tedaj, če je že v bolniškem staležu, ki traja več kot 7 dni. 9 Sok • UUsm fgfgfa * S^cti * K polemiki o Gorski reševalni službi Je bomo reševali, četudi brez li gitiiri V polemiki o lanskoletni ne- sta Karbe in Hrastarja z Dov- podtikati. Reševalci so svojo skušajo problem čimprej rešiti, sreči na špiku in o Gorski re- jega, Janeza Svoljška iz Moj- dolžnost skozi vsa leta oprav- Zavedajmo se, da je mnogo la- ševalni službi v dnevnem časo- strane in Jožeta čopa z Jese- ljali z veliko ljubeznijo. že kritizirati in stati ob strani, pisju je javnost spoznala le ne- nic, ki so jih prav tako poslali Ali ne bi bilo pametneje ob- kakor organizirati in reševati, gativne strani GRS in gorskih uredništvom. Mar res samo za- ravnavati probleme GRS stro- Zavedajmo se tudi, da teore- reševalcev. Prav pa bi bilo, da to ne, ker slednji prikazujejo kovno na zborih GRS, kakor tiki niso zmeraj najboljši or- bi naši dnevniki objavili tudi stvar v drugi luči ? pa pisati o njih v časopisju, in ganizatorji, kar naj bi veljalo navajanja tistih, ki gledajo na živim na Gorenjskem in sem to pristransko? Ne bo odveč tudi za GRS. Pričakujemo, da stvar z drugačnimi očmi. Brali imel vseskozi dovolj prilike o- podčrtati, da je že vseskozi slo- bo zavzela Planinska zveza ob- smo članke Marijana Perka, pazovati trud in požrtvovalnost nelo delo Gorske reševalne služ- jektivno stališče, tako glede Franceta Avčina in Toneta naših reševalcev, čudim se, da be le na Gorenjcih. Prepričan tragedije v špiku kakor glede Skočirja, nismo pa imeli prill- je ljudem, ki jih poznam kot sem, da bodo le-ti tudi v bodo- organizacije GRS, kajti ta pro- ke brati prispevkov Janeza Je- priznane in nadvse požrtvoval- če pripravljeni sodelovati v rovška iz Domžal, ing. Avgu- ne reševalce, sploh mogoče kaj GRS, zato naj odgovorni po- 1 1YM IS li | K m 111 m I. Ž. iz T. Zakaj me bolšjo ledvice, kadar pijem pravo črno kavo? Odgovor: Vse, kar v dopisu navajate, je znak prekomernega Kivania kave ali uživanje premočne črne kave. Torej znak lahkega zastrupljenja s kofeinom. 1 Kofein draži centralno živčevje, je poživilo, ki že v dozi 0,1 do 0,3 olajša dojemanje čutnih vtisov in njih predelavo v predstave, otežkoča pa izvršitev gibov. Skodelica črne kave, skuhana iz 16 gramov ^rnc ali čaj, skuhan iz 5 gramov kitajskega čaja, vsebuje 0,1 kofeina (znano je, da jc v kav» (),<)."> kofeina, v listih kitajskega čaja 2 poživila. Ker razširjajo ožilje ledvic in s lem pove-njih prekrvljanje, povečajo S lem tudi njih drlo. se PfcfiVi, povečujejo izločanje seči. Do zastrupljen j pride ')() i.ii . ,][] zdrav— zastrupljenja ne prešli, se posvetujte z **kom Revoluciju v stavbarstvu Tudi v telovadnih vrstah hočejo imeti dviavne vepvezentante blem ni samo problem GRS, temveč 40.000 članov Planinske zveze Slovenije in slehernega ljubitelja naših gora. Hvaležni smo izjavi Gorenjskih reševalcev: »še bomo reševali, četudi izven organizacije ter brez znakov in legitl- V letu, ko proslavljamo 90- Poživljeno delo jeseniških te- celo Jugoslavijo na tekmova- macij, ker bomo reševali s sr-letnico prve telovadne organi- iovadcev se odraža tudi na po- njih. cem in ljubeznijo, kakor do- zacije v Sloveniji, se je na Je- deželju. Jeseničani so priredili Ob zaključku tečaja bo TVD slej.« Prepričan sem v pravilno senicah telesnovzgojno delo ze- že več propagandnih nastopov »Partizan« priredil na Jeseni- rešitev problema in s tem v lo razvilo. Mladi telovadci so po vaseh in tam navdušili mla- cah nastop v parterni in orodni pravilno reorganizacijo GRS, pod vodstvom starejših dosegli do in staro za telesno vzgojo, telovadbi. Da prebudijo tekmo- katere si brez priznanih reše-že razveseljive rezultate, ki dajo slutiti, da bo jubilejno leto pomembna prelomnica v vzgoji telovadnega naraščaja. Sleherno popoldne in večer je telovadnica Fizkulturnega doma polna. Zelo razgibani so pionirji, tako da sta tehnično vodstvo in uprava v resnih skrbeh, kam z vso to mladino. Trenutno je na Jesenicah 14 dnevni tečaj, ločeno za mladince in mladinke. Jeseniške mladinke so že na glasu, saj prvačijo na vseh meddruštvenih, zveznih in republiških tekmovanjih, dve — Rozmanova in Smolnikar jeva —-pa sta našo telovadno organizacijo zastopali celo na zadnji olimpiadi v Helsinkih. Nedvomno bodo jeseniška dekleta na jubilejnih tekmovanjih odločno posegla v plemeniti boj za prva mesta. Za svoj vsestranski napredek so mladinke dolžne za> valnega duha, pa bodo Izvedli valcev, ki so doslej največ žr- prihodnji mesec tekmovanje tvovali za GRS, ne morem za- vseh oddelkov, ne glede na raz- mlšljatl. red ln stopnjo telovadcev. Polde Ulaga Let»a skupščina Gorenjskega nogometnega centra Jeseničanke pridno vadijo V nedeljo je bila v Kranju diti le zato, ker je v nogomet- redna letna skupščina Gorenj- na društva vključeno vse pre- skega nogometnega centra, mai0 mladine. Da bi pridobili katere so se udeležili predstav- mladl,h nogometašev, se bodo mki skoraj vseh nogometnih ^ klubi s šport- klubov na Gorenjskem. , v. kn. J nrml vzgojitelji na vseh naših Med razpravljanjem o delu u . ft u rf so navzoči ugotovili, da so ta- ,., . , ko igralci kakor tudi nekateri bodočlh palcev, člani upravnih odborov prema- Velike skrbi povzročajo dru-lo disciplinirani. Ker se dru- štvom finančne težave. Le-te štva oziroma klubi vse premalo bodo reševali s štednjo in z posvečajo politični in moralni gmetno pomočjo delovnih ko-vzgoji svojih članov, srečamo lektivov in lokalnih oblastnih Mladi telovadci in telovadike med športniki tudi ljudi, ki ni- organov. Klubi nimajo pravih hvalo Mirku Petaču, ki jim žr- hodo skupno nastopili v tekmo- maj0 pravega odnosa do naše trenerjev prav zaradi finančnih tvuje ves pičlo odmerjeni prosti vanju prvega razreda. Prav socialistične domovine. Nujno težav. Tuje trenerje bodo načas, vzgojo. izpopolnjevalni štirinajstdnevni ^ tudi odpraviti klubaštvo, ki domestili starejši domači igral-Vrsta mladincev pa izvaja po tečaj, ki sta ga omogočila je- zavira športno življenje, in ci, ko si izpopolnijo znanje v zaslugi našega olimpijskega in seniški občinski odbor in žele- ljudi, ki klubaštvo podpihujejo, teoretskih tečajih. Nujno pa bo mednarodnega telovadca Jane- zarna, bo rodil najboljše rezul- odstraniti iz športnih vrst. Več prej ovreči predsodek, da doza Pristova že vrhunske prvi- tate. Tako bodo imeli Jeseni- primerov je, da društva niso mači trenerji — amaterji nl-ne. Vse kaže, da bodo jeseniški čani razen v smučarskih, pla- mogla izključiti iz svojih vrst majo take avtoritete kakor tu-mladinci kmalu dosegli nase ninskih in alpinističnih vrstah nediscipliniranih igralcev samo ji, poklicni trenerji. Trener — najboljše telovadce iz zasav- tudi med telovadci ljudi, ki bo- za to, ker zanje ni bilo nado- amater si bo avtoriteto pridobil sikih revirjev. do častno zastopali Slovenijo in mestila. To se je moglo zgo- s svojim delom, za pravilen odnos do njega in za discipiMr- r-j • * t i * 1 1 #•#• # v niranost igralcev pa naj poskr- Za sooj jubilej bodo preuredili kočo wjo vodstva klubov. i/ . i j i skupščina je med drugim tu- na namniskem sedlu diskiemia, naj bi poskrbeli tu- di za vzgojo najmlajših nogo- Planinsko društvo v Kamni- slej prispeval za začetna dela alp, da bi tako privabili čimveč metašev — pionirjev. Delno se ku — eno najstarejših v Slo- že pol milijona. Skupno s turi- turistov v Kamniške planine. bo to posrečilo že z organizl-veniji — se že pripravlja na stičnim društvom nameravajo v novi odbor je bil ponovno ranjem krajevnih turnirjev v praznovanje svoje 60-letnice. kamniški planinci zgraditi na izvoljen kot predsednik tov. Kranju ln na Jesenicah. Poskr-Letošnji občni zbor je bil ves v Starem gradu tudi moderen Benkovič, za podpredsednika beti pa bo tudi za pravičen in znamenju priprav na ta praz- planinski hotel. Uresničitev na- tov. Koder in Cebulj, za tajni- strokovno sposoben sodniški nik, ki mora biti tem sloves- črta ni nemogoča. Predsednik ka pa tov. Repanšek. kader pri vseh klubih, nejši, ker 50-iletnice zaradi mestne občine tovariš Janko je okupacije niso mogli prazno- že obljubil s strani mestne ob-vati. čine vso gmotno pomoč, ne- Kakor kranjski planinci se dvomno pa bo tudi OLO Ljub-tudi kamniški posvečajo z'vso IJana^koltca kaj prispeval, saj ^^^tT^v^Z pozornostjo graditvi novih pla- f. razumevanjem podpira uve-ninskih postojank in adaptaciji Ijavljanje Kamnika kot tuiri-starih. Za svoj jubilej namera- stičnega in planinskega sredi- Sahovske vesti iz Kranja vajo preurediti veliko kočo na Kamniškem sedlu ki so jo po- Jj^™^Je ^a^olitve SV°jega Sedaj pa' k° je jetnosti 8._februaVja "l963"r stavlili najstarejši člani tega ™.Q1 PianinsKe osamosvojitve dodeljen šahovskemu društvu Kimnikn kier sp bodo snonri firii^tva *p n«iOfi lnfji Koča Mengša je lani število padlo za :L^.__ „ , __„ . t^amniKU, Kjer se dooo spopn- drustva ze HJOb. lata Koča ^sto(kov zato lhodo ,„ nov prostor, se bo pa po vsej jeii domačini s šahisti iz Dom- bo moderno urejena, velika in j* "Jlo\KOV' za™ »e °ooo le vcrjetnostl ta razlika znatno zal Jpsenic Radovljice Lesc prostorna, tako da bodo tudi ^^^^P^g^ da pri- zmanjšala. Društveni prostori T^^n^rSa^^no^ planinci z Okrešlja in Logar- tegnejo zlasti mladino, za kar ^ , ^ od ^ fcbru. ™£rl£ ^Sa in vroča ske doline dobili tu zatočišče, doelej niso dovolj skrbeli. arja stalnQ odprti ob popoldan. Zv PoL^^L moral ris' Vzlic velikim težkočam obnav- V jubilejnem letu namerava skih in večernih urah. Da so no potruditi da bo obdržal or ljanje koče lepo napreduje. dvanajst kamniških alpinistov šahisti končno prišli do svojega venstvo Sai mu ie že ob letoš- Društvo ima namen zgraditi !la^U £ vzponom na prekrasni kotička, gre zahvala OZKZ, njem prvenstvu za Kranj trda tudi žičnico na Stari ffrad; gra- Matterhorn v Švici, ob Italijan- mestnemu Gospodarskemu sve- ™ ™ ^ ^ ditev le-te bo po mnenju ing. *M™e*- . . . . . . . ,, tu za gmotno podporo. Bloudka stala 7 do 8 milijo- °bčnl z*or ]e oblskal tudi šahovsko društvo Kranj pri- Tovariš Sicherl se bori sedaj nov LO mestne občine je do- deleSat pzs dr- A- Urbane in pravlja turnir V. in VI. kate- v Ljubljani za mladinsko repu- _ ob tpj pnliki izrekel kamni- gornikov za dosego višjih ka- bliško prvenstvo. — Želimo mu --škim planincem v imenu PZS tegorij. Turnir bi morali izvesti mnogo uspeha! II W 11 IVI) rilli i priznanje za vzornio prizadev- BtagraEr" BI t i Iv81 v Stl^lf H » nost pri gradnji koče na Kam- n ■ ^_-Slai - . DEJAVNOST niflkem sedlu, še posebej pa al- DPlO SdfflO Jlil ll¥dll i ,i . , pinističnemu odseku. Planince _ V nedeljo je v Goricah pred je opo^o,.}^ da bo izšla spo- Prva med nalogami planin- in planinstvu nedvomno pripo- us'tanovljena srnu- m]adj j' 19'54 druga planinska sk!h dlTlštev..:'e' zva'blti čimveč moglo do neslutene množično- šča. RazUka med zmagovalci na še pred prvenstvom Kranja, vu Kranja kar pa je bilo prav zaradi poza leto 1953. in drugimi igral- manjkanja prostorov nemogoči je še zelo velika, ker niso če. imeli vsi možnosti za udejstvo- šahovsko prvenstvo Gorenj-članov Za- Van^e ln teoretično izpopolnitev ske se bo po vsej ver. (H Maljevanje S 5. strani) prenočujejo gastje, ki prihajajo na obisk k stanovalcem »sijajnega mesta«. Pred tedni so občinski možje mesta Marseilla tožili slavnega nedavnim J*}"1*, a v preizkušeni obli-v ^l"ke TJ urejena tako, da je (jI'. a odvečna kretnja gospo-žo vnaPIl,J Izključena, *toVVn 1)11 Je vae svetl° in novotarja pred sodiščem, češ carska sekcija priredila smu- karta, ki bo zajela tudi Kam- d,elovnin Uud1 v prirodo, v pla- tf± daje s stavbo skazil videz vse- carsko tekmovanje pionirjev in nišk:e planine in sicer v petih nine- planisko društvo v Kra- F ga mesta. Le Corbusder se za mladincev v smuku, slalomu in barvah z iZohlpsaml v merilu nJu se Je Posvetilo predvsem . to ni zmenil. Na sodišču se ni skokih na 10 metrski skakal- ■, . 7r, 000 Posebna stran delovanja pla-zohipsami v merilu "Ju Ke J« P"»veuio preovsem ninske^a društva v Kranju je Karto izdelujeta tcJ nalogi. Zato gradi istočasno prirejanje javnih predavanj, ki Ho, ,u ^rehl ogromne stavbe ^J'iemo vrtove, otroška igri- - 1^;,. Plavalne bazene, razne zglasil, ker je že čez glavo za- nicl Tekmovalo je 21 Članov, t Žili,° Prostore ln celo umetne Poslen z gradnjo podobne stav- Medaicev pa je bilo nad dve- nec m PlaJllna ter kartograf ln Storžiču, na šmarjetni gori nasprotju s predavanji drugih v*dru°" V PO^'OPJ" J« tudi telo- be v Milanu. Povsod, kjer se sto^ prof. geografije tovariš Bohi- planiske naprave na Krvavcu TO vsa množj n Planina ter kar 3 Kopač. Gost je k_ v gledališč« m kino. urbanisti borijo s pomanjka- Tekmovanje al Mlo trenuten prlporočU, naj W v jubilejnem T^^J^^^J^01^^: Omenimo naj se uenel podvig Vlasto Kopač. Gost je končno nad Kranjem pa je zgradilo društev. •*bnT nadstropje ima se po- njem prostora, graditelj tega smučarski poblisk. Smučarske letu slovenskega planinstva po- ki P^av radi zahajajo. Društvo lanskem piietiu ko I So »I* ,lv°rano za mladino, kjer svojevrstnega železobetonskega sekcija je zelo dejavna in pri- magali tudi kamnišk' planinci namerava zgraditi tu pravcati p. gk * kraniskih aloini- Stajai1'11 ljUžba ves dan od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer istotam: na Splošni ambulanti, Poljska pot (bivša O-butev, telefon 218). V nujnih primorih se preko dneva obračajte ravnotako na štev. 218. Ambulante sprejemajo v dnevni in nočni službi vse bolnike ln ne samo člane in svojce zavarovancev zavoda za socialno zavarovanje. Dežurno zdravniško službo na območju Ljudskega odbora mestne občine Jesenice ima od 30. januarja do 6. februarja dr. Milan Čeh, Titova cesta. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami. GLEĐALISCĆ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Petek, 30. jan. ob 16. uri: Golia, »Sneguljčica«. — Izven. Sobota, 31. jan. - Zaprto. Nedelja, 1. febr. ob 16. uri: Kreft, »Krajinski komedijanti«. — Izven. Ponedeljek, 2. febr.: — Ni predstave. (Koncert.) Torek, 3. febr. ob 16. uri: Krasna, »Draga Ruth!". Zaključeno za Tiskanino. Sreda, 4. febr. — Zaprto. Četrtek, 5. febr. — Zaprto. Petek, 6. febr. — Zaprto. Sobota, 7. febr. ob 20. uri: Krasna, »Draga Ruth!«. Red A ln izven. Nedelja, 8. febr. ob 16. uri: Krasna, »Draga Ruth!«. Izven. KINO Domžale: 4. in 5. febr. angl. film »Mala balerina«; 6. do 8. febr. amer. film »človek z divjega zapada«. Mestni kino Kamnik: 2. do 4. febr. jugosl. film »Hoja Le-ro«; 5. do 9. febr. amer. film »Ne poj mi žalostnih pesmi«. Mestni kino »Kadio«, Jesenice: 31. jan. do 3. februarja angleški barvni film »čarobna temnica«. Predstave v soboto in nedeljo od 16., 18. in 20. uri, ostale dni ob 18. in 20. uri. V rede! o ob 10. uri mat; noja i.st e ga filma. Cena vstopnini 10.— din. Od 4. februarja do 6. febr. angl. film vPot k uspehu«. Kino Javornlk - Kor. Bela: 30. jan. do 1. febr. angl. film »Rumeni metulj«. V petek in soboto predstava ob 19. uri, v nedeljo pa ob 17. in 19. uri. Kino »Storžič", Kranj: V pe- tek, 30. jan. ob 15.45 uri, v soboto 31. jan. ob 15.45 uri, v nedeljo, 1. febr. ob 21. uri in v ponedeljek ob 15.45, 18. in 20.15 uri: ameriški barvni film »Trije mušketirji«. Matineje v nedeljo, 1. febr. ob 8.30 uri »Trije mušketirji«, ob 10.30 »Trije mušketirji« in ob 13.30 uri »VVinchester 73«. Od 3. februarja dalje premiera mehiškega filma »La Marquerida«. Kino »Svoboda«, Kranj: 29. do 1. februarja amer. barvni film »Trije mušketirji«. Predstave v petek ob 1^. in 19.20 uri, v soboto ob 16.45 in 19. uri in v nedeljo ob 15., 17.15 in 19.30 uri. V soboto ob 21.10 uri avstrijski film »Dvorni svetnik Geiger«. V nedeljo, 1. februarja matineja ob 8.30 uri »VVinchester 73«; ob 10. url »Dvorni svetnik Geiger". 2. februarja ob 18. in 20. uri mehiški film »La Marquerida«. Kino »Zadružnik«, Kranj: 30. jan. do 1. febr. ameriški film »VVinchester 73«. Predstave: v petek ob 19. uri, v soboto ob 17. in 19. uri in v nedeljo ob 15. in 17. uri. Ob 19. uri odpade kinopredstava. »Partizan«, Skofja Loka: 30. do 1. febr. franc. film »Pravici je zadoščeno«; 6. do 8. amer. film »Plamen ln puščica«. OBJAVE Planinsko društvo Kranj priredi v soboto 31. t. m. ob 20. uri v vseh prostorih doma .TLA VELIK PLANINSKI PLES Ves dohodek prireditve je namenjen za gradnjo žičnice na Krvavec in za druge planinske gradnje. — Vljudno vabljeni! Vse ljubitelje rastlinogoj.st.va vljudno prosim za sodelovanje pri vzgoji zdravilnih rastlin in zelenjadarske semenoreje. Franjo Globočnik, Goik, Kranj OPOZORI IX) lastnikom psov na področju LO Mestne občine Kranj Obveščamo vse lastnike psov, da bo obvezno cepljenje psov, starih nad 6 mesecev, proti pasji steklini. 2. februarja 1953 ob 14. uri na Mestni klavnici za Kranj, čirče, Rupo, Primskovo. Stru-ževo, Gorenje, Klane ln Huje. 3. februarja 1953 ob 14. uri v Stražišču pri Naučku za Stražlšče, Gorenjo Savo, Ore-hek in Drulovko. 5. februarja 1953 ob 10. uri na Mestni klavnici za zamudnike. V smislu čl. 3 Odredbe o obveznem cepljenju vseh pisov, bodo kaznovani vsi, ki ne bi privedli psov ob določenem dnevu in času k cepljenju, s kaznijo din 1.000.— ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti do 10 dni. Po isti odredbi bodo tudi vsi necepljeni psi pokončani. Taksa za cepljenje znaša din 70.— za psa; plača jo lastnik ob priliki cepljenja. Ljudski odbor Mestne občine Kranj RAZGLAS Ljudski odbor mestne občine Kranj razgrinja na vpogled »Idejni urbanistični projekt« naselja Stražišče pri Kranju, na podlagi temeljne uredbe o generalnem urbanističnem načrtu, 61. 10., Ur. 1. FLRJ št. 78/V z dne 14. 9. 1949. Načrti bodo razgrnjeni v domu »Svobode« v Stražišču št. 32., pritličje, soba št. 4. od dne 1. 2. 1953 do 28. 2. 1953, dnevno od 14. do 18. ure. Podrobno tolmačenje načrta vsako nedeljo od 8. do 12. ure. LOMO Kranj MALI OGLASI Novo moško kolo, znamke »Robur«, izgubljeno 25. jan. na ee.sti Naiklo Kokrica—Predos-lje vrniti proti nagradi: Nace Ovsenik, Predoslje 44. Prodam 50 1 kotel za žganje-kuho, popolnoma nov, močan, novejšega tipa. Janez Ravnik, Nemški Rovt 6., p. Bohinjska Bistrica. Preklicujem besede, katere sem izrekel proti tov. Jožetu Čemažarju, kolar ju iz Stare Loke, št. 6., da ni zamenjal deske za novo banjo, vendar jo je popravljal. — Leopold Grošelj, nameščenec mestne klavnice v škofji Loki. Preklicu jem sindikalno legitimacijo na ime Herbig Marija, Gorenja Sava 18. Zamenjan enosobno stanovanje s kabinetom in pritikllna-mi za dvosobno Kranj-okolica. Naslov v upravi lista. IZ RADOVLJICE KDO NAJ POBIRA SKOĆNINO ? V radovljiškem okraju je v zadnjem času nastalo nesoglasje glede pobiranja skočni-ne. živinorejski odbor pri OLO je zaradi tega predlagal, naj v bodoče pobirajo skočnino občinski ljudski odbori in ne več kmetijske zadruge. Okrajni ljudski odbor je že sprejel ustrezni sklep. Pobrano skočnino naj občinski odbori sproti nakažejo Okrajni zadružni zvezi, ki bo s tem denarjem nabavljala potrebno krmo za živino. Ker je v radovljiškem okraju precej tuberkulozne živine, zlasti krav, je treba živinorejcem nuditi vso pomoč pri zatiranju živalskih bolezni. LEPI USPEHI Keramično-kemična industrija v K^unniku s svojimi obrati v Mengšu, Moravčah in Ihanu je dosegla lani lep napredek. Imela je nič manj kot za 120 milijonov dinarjev prometa in presegla akumulacijo za 7%. Prodala je vso zalogo keramič-no-kemičndh izdelkov: krožnikov, majolik, servisov, peči itd. Veliko pozornost je vzbudila z znižanjem cen, saj so te padle za 43%, kar je povzročilo, da je danes vsepovsod veliko povpraševanje po njenem blagu. Samo ena trgovina iz Beograda naroča naenkrat po 6.500 krožnikov in še polno je podobnih naročil. Tudi po livarskem pesku, ki ga kopljejo v Moravčah, je vedno večje povpraševanje. Tako dela tam tudi čez zimo osem peskolomov. Lani so tam našli pesek za težke jeklene odlitke, po katerem je v Jugoslaviji velika potreba. IZVAŽALI BODO Delo v tovarni sanitetnega materiala na Viru pri Domžalah je v polnem teku. Podjetje iz dneva v dan veča in izboljšuje proizvodnjo, še več: zdaj imajo toliko izdelanega blaga, da so začeli misliti na izvoz. Poslali so vzorce v Turčijo in Egipt, kjer je potreba po tem blagu velika. Tujcem so všeč njihovi proizvodi in vse izgleda, da bodo prav kmalu z njimi sklenili ugodne pogodbe. RADOMELJČANI SO IfPRI-ZORILI IZVIRNO ODRSKO DELO Prosvetno društvo v Radomljah je uprizorilo 17. in 18. t. m. na domačem odru dramo h? zadnje vojne »Noč v plamenih«. Drama obravnava snov iz NOB. Godi se v Kamniku in okolici, v kolovskih gozdovih in bližnjih vaseh. Igro je spisal in tudi režiral Franc Stegnar. SVET ZA GOSPODARSTVO PRI LOMO KAMNIK JE IMENOVAL NOV ODBOR ZA KOMUNALNO DEJAVNOST Po številu je novi odbor precej manjši od prejšnjega, s« pa izbrani samo delovni ljudje, katerim gospodarstvo ni le obvezna in dolgočasna seja, pač pa resnična želja za napredek in procvit lepega mesta. želimo jim v novem letu čimveč »drobiža« in ustvarjalne sile. >e o m ladini Sporočilo bralcem! Ta številka »Glasu Gorenjske« je izšla samo v enobarvnem tisku zaradi? nered-nosti papirnice Vevče, ki ni pravočasno dostavila papirja in še takrat napačnega. (Nadaljevanje z druge strani) borbo mnenj, če je treba tudi izzvati tako borbo, organizirati čimveč diskusij itd. Razprava preko »Glasu Gorenjske« je mladini zelo dobrodošla. Zanjo se je zainteresirala večina naših organizacij in vodstev LMS v okraju, zate je prav, da jo je v-d- sprožil, čeprav je sam zavzel ne-pačno stališče. Vsi moram« skrbeti, da bo življenje in razvoj naše mladine bogat in vsestranski ter da bo mladina radostno preživljala svojo mladost, želimo, da bi o vsem tem v »Glasu Gorenjske« še razpravljali . Zv. Lesja* GASILSKI KOTIČEK Alije požarna varnost Kranja in okolice res zagotovljena? Že dolga leta je prostovoljno gasilsko društvo v Kranju kos svojim nalogam. V samem mestu in v okolici ni bilo požara, pri katerem ne bi imeli kranjski gasilci uspeha. Ker so zadnje čase v vseh večjih tovarnah osnovali prostovoljne gasilske enote, je Gasilsko društvo Kranj precej vedno na višku svoje moči, saj ga pri vseh hujših požai lil kličejo na pomoč. Zato nadaljujejo z dežurno službo, s pomočjo katere so opravili lani šest tisoč prostovoljnih ur, kar vsekakor ni malo. Da bi svoje delo v letošnjem letu in v bodoče nemoteno opravljali, bi potrebovali 600.000.— dinarjev za vzdrževanje potrebnih naprav in 500.000.— din za nabavo avtomobilskih gum, za popravilo karoserij ter za zavarovanje gasilskih naprav. Vendar s tem požarna varnost mesta in okolice še ni sto odstotna. Nujno potrebno bi bilo nabaviti nov škropilni avtomobil, ker je stari že odslužil. Nabava specialnega voza pa ni mogoča brez deviz. Kako priti do njih, premislimo vsi in vsakdo posebej! Drugo pereče vprašanje je obnova bazenov pri kolodvoru - zaradi obstoječih skladišč in pri Sindikal- nem domu zaradi tovarne gumijevih izdelkov. Oba bazena bi morala biti že letos popravljena. Ko bo vse to storjeno, bo mesto varno pred požari. Kako pa bo z okolico? Društvo Kranj je doslej ob vseh večjih požarih pomagalo tudi okolici, čeprav stroškov ni nihče povrnil. S tem so gasilci prepre- čili podjetjem več milijonsk« škodo in prihranili blagajni Državnega zavarovalnega zavoda lepe denarje. Prav zato bi moral DOZ pomagati gasilskim društvom z večjimi prispevki. Probleme prostovoljnega gasilskega društva Kranj bo nujno resno pretresti, da izboljšamo njegov gmotni položaj. Viktor Bizjafc Službene objave NAROČITE SE NA »GLAS GORENJSKE« Z našo okročnico štev. 20 z dne 20. decembra 1952. smo sporočili vsem osnovnim gasilskim organizacijam, da prenehamo Izdajati bilten OGZ ln da bomo vse objave v prihodnje priobčevali v tedniku »Glas Gorenjske«, na kar vnovič opozarjamo. Pozivamo vsa društva, ki nam še niso javila naslovov naročnikov, da to nenadoma store. OBČNI ZBORI Naročamo vsem gasilskim e-notam, da nam takoj pošljejo zapisnike letnih občnih -/tvorov in to najkasneje do 25. fe-l tuarja. Morebitne spremembe odborov javite in predložite kartoteko novoizvoljenih članov. Sporočiti je tudi imena novoimenovanih delgatov na krajni občni zbor. ZBIRNIK INVENTARJA Z objavo štev. 402/52 smo pozvali vsa gasilska društva, d* na poslanem formularju Zve^ predlože zbirnik inventarja-1 Kljub dvakratnemu opominu *! našem biltenu do danes še nifl* izpolnila te naloge sledeč* društva: Kokrica, Kovor, Trži' ška Bistrica, Sv. Katarina, G0" riče, Stara Loka, Lučinc, Sofi' ca, Zolilog, Trstenik, Lu4e 1* Zg. Brnik. Pozivamo vsa nav«' dena društva, da to store W koj, kajti sicer se jih pri delitvi gasilskega materiala ne V moglo upoštevati. Na pomoč! V. d. sekretar: Predsednl^' Maks Tvrd v Viktor Bizj8* I * reci ni m %i udcntoiu Iniciativni odbor za ustanovitev Akademskega kluba v Kranju poziva vse izredne študente, ki so zaposleni po ustanovah in podjetjih v Kranju, naj Javijo svoj naslov na uredništvo »Glasu Gorenjske«. _ . Odl>or. ŠTEV, 5. LETO VI. Kranj, SI. januarja 195S Ureja uredniški odbor. — Odg. ured. Slavko Beznlk. — Uredništvo in uprava: Kranj, Savski breg št. 2; telefon 475; tekoči račun pri Nar. banki Kranj-okol. 624 - »T> - 127 I z h aj a vs a ko soboto Letna naročnina 400 din Polletna » 200 din Četrtletna » 100 din Mesečna » 35 din CENA 8.-- DINARJEV Ponovno smo znižali cene kurivo: Lignit kocke......1 tona...... din 2.026-— (prej din 2.163-—) Zagorje kocke.....1 tona...... din 3.563-— (prej din ».714»—) Kočevje kocke.....1 tona...... din 3.013- — (prej din 3.160-—) Drva bukova la . . . . 1 prm...... din 1.990- (prej din 2.000--) Pri naročilu zahtevajte doatavo na doni Za podjetja, ustanove in organizacije nudimo pri večjem odjemu bukova drva la......po din 1.910— Prav tako smo znižali cen.* vsem vrstam premoga. — Informacije dobite v naši poslovalnici Kurivo. — Kličite telefon 367, kjer lahko oddaste svoje naročilo. Trg podjetje „ŽELEZNINA" Jesenice