72 i tanki in razprave ARHIVI XVIII 1995 Organizacij i arli ivske službe v Italiji od zcd i ij^nja do danes DANIkLA JURIČIČ ČARCjO Pn »cdinjenju lialijc ai jr nova vlaaa na področju arhivistike zadala nalogo /družiti vse arhive v sklopu enega ministrstvi. Države, ki jo od 1861 sestavljale Kraljevino Italijo, so s seboj prinesle različno arhivsko prakse in arhivske zakone. V nekaterih državah so bil; arhivi podrejeni ministrstvom za kulturo ali lzohražcvanjc (Firencc, Lucca, Pisa. Siena, Ncapdj Benetkc-Mantova), v .d/ti^ih pa ministrstvu za notianjc zadeve (Torino, Gcno a, C igl.an, Milano, Brcs-eia, Medena, Parma, Palcrmo). Zakon Kraljevine Italije z dnu 5. marea 1874jc določil, da bodo vsi arhivi v okviru eentrni/irane arhivske službe podrejeni ministrstvu za notranje zadeve. Leia 1910 je bila znotraj ministrstva za notranje zadele ustanovljen? posehna Sekcija za aihivske zadeve, ki jc počasi postajaia organ koordinacije nacionalno arhivske dejavnosti in se jc leta 1931 uradno formirala kot Centralni organ državnih arhivov (Uflicic Centrale dcgii Arehivi di Stato) Leta 196? seje ta urad preimenoval v Generalno direkcijo državnih arhivov (Dirczione Generale degli Arehivi di Stato):, vodil ga jc prcfckl Arhivski zakon z dne 29. januarju 1975, it. 5, je temeljito spremeni) organizacijo arhivske službe S tem zakonom jc bilo ustanovi icno mi nistrstvo za nr.ravno in kulturne dediščino (Miru stero per i Bcni Culturali c Ambientali), znotraj ministrstva pa poseben urad za arhi /sko dediščino, imenovan Centralni urad za arhivsko dediščino (Ufficio Centrale per i Beni Areh vistici). Centralni urad za arhivsko dodiicinc jc pristojen za tehnično-administrativo o organiza cijc dela znotraj urada, varuje državne zgodovinske arhive in nad njimi opravlja nadzor ter nadzoruje nedržavne arhive (to so arh1 Vi teritorialnih javnih ustanov in nclcritonalnih ustanov, arhivi privatnih ustanov, arhivi podjetij in dru žinuki arhivi). Urad ima net oddelkov: oodclck splošn h zadev (tehnično-personalne zadeve, priprava picd!ogov zakonov, finančni plani .), oddelek arhivske dokumentacije (arhivjka dokumentacij?, komrijc za nadzor in izlučanjc dokumentarnega gradiva, priprave razstav, ?olc arhivistike, predstavitve gradiva iz tujine, zame n-avc gradiva, študijjki tečaji .), nadzontveni oddcick (arhivska nadzorstva in njihova organizacija • inšpektorji, nadzor nad prometom gradiva, nacionalna kartoteka nadzirani h arhivov, nadzor nad arhivi regij, provinc, nbčin. depoziti, nadzor nad prvatmrr arhivi, razglasitve arhiv skega gradiva. ), oddcick arhivske tehnologije (iotoreprodukcij a, rcstavnranjs in dnkumenia cija, laboratoriii in sckeiic za fotorcprodukcijo, knjigoveštvo in restavracijo, police in druga oprenv za arhi ska skladišča pohištvo in opre ma arhivov ) in oddelek za študije in publiicacijc (znan ¡tvenj raziskovalno delo, primerjalna zakonodaja, diaakt čne in druge publikacije, biblio teka, nacionalna karlotcka arhivskih fondov, Splošni vodnik po državnih arhivih, objave gradiva ..). . - Od urada so odvisni Centraln. državni arhiv v Rimu. Cjjntcr za reprodukcijo, vezavo in ics-ta 'racij: v Rimu, 95 držrvnih arhivov, 40 sekcij aii oddelkov državnih arhivov in lit arhivskii nadzorstev. Glavne naloge arhivske uprave v Italiji, ki jih do'oča zakon so: 1 hramenie arhivskega grnd-vp centralnih in poknj irskih organov državne uprave pred zedi-njenjem ijj po zcdinjenj-i Italije, arhivov in po samcznL dokumentov, ki so lar>t države ali so v njenem depozitu 2. nadzor i.ad arhivi javnih ustanov ter nad ttsiimi privatnimi arhivi, ki so bili razglašeni za pomembno zgodovinsko dediščino . li dve. nalogi pogojujeta delitev arhivske službe na ustanovk. hranijo arhivsko gradivo, in na ustanove za nadzor nad arhivsk n gradivom. A. USTANOVE, ki HRANIJO ARHIVSKO GRADIVO 1, CENTRALNI DRŽAVNI ARHIV Po letu 18&1 sc J(: začelo.ratmišljati o usta no /itv arhi a, ki hi hranil arhivsko (gradivo državnih organov. Prvo jedrc bodočega Centralnega državnega arhiva do sestavljali "ori giiiai -zakonov in dekretov", gradivo civilne države hiše Savoia" in "grbojlovm register". To gradivo je bilo hranjeno v leta 1 S*71 ustanovljenemu Arhivu za hranjenje dokumentov upiav-iiih organov Papcške države. Leta 1875 so bile k:dane uredbe, s katerimi naj bi se arhivsko gradivo centralnih uprav države hianilo v cn^m kraljevskem arhivu Le-ta je bil še doita leta lc formalno ustanovljen. Imel jc sedež v Državnem arhivu v R.mu in je pojtopoma postal del tega arhiva (soku a). Kot samostojna inStitueija je bil Centraln. državni arhiv ustanovljen z zakonom z dne 13. anriln 1953, V tem arhivu se hrani gradivo centralnih organov od /edinjenja Italije na-p.ej m gradro obeh domov parlamenta, to jc arhivsko gradi 'o predsedstva in državnega sveta, gradivo-m.niitrstcv, fašistični arhivi ter gradivo pomembnih političnih osebnosti. ARHIVI XVIII 1995 '"'lanki in razprave 73 2. DRŽAVNI ARHIVI Enotna država jc po zeainjenju prevzela od posarreznih prcdicdmitvcmh držav zelo ohsež-no in precej različno arhivske dediščino. V nred-zedinitveni Italiji jc obstajata velika razlika v načinu, g katerim so irladc posameznih držav poskrbele za ureditev arhivisiičnc službe Osnovni problem'je bil ustvarili tako arhivsko upravo, ki bi ianko p*emagala regionalne značilnosti in hkrati harmoniziraia posebnosti v en unitarnt kompleks. V ta namen so leta 1879 ustanovili komisijo za reorganizacijo arhivov. Ta komisija se jc tmdila upoštevati obstoječe arhive \ posameznih državah ter razširila njihovo pristojnost na sodno in linančno gradivo, kL se je pogosto nahiiji lo kol depozit pri min:strstvih za finance ali pravosodje Nova zakonodaja je določila, da pridejo pod p-'stcinosi ministrstva za notranje zadeve arhivi v katerih sc le nrunilo arhivsko gradivo starih držav moderne dobe ali njihovega večjega dela. Tako so nadaljevali delo državni arhivi v Torinu, Genovi, C.agli triiu, Milanu, Rrcsciji, Benetkah, Man to vi, Parmi, Medeni, Firencah, Lucei, Piši, Si eni ter v Neapliu in Palcrmu Leta 1871 jc hil ustanovljen arhiv v Rimu za gradivo pupeške administracije, ki je ostala zunaj vatikanskega oh-z^dji , ter leta 1874 arhiv v Bologni. S to organizacijo sc h:ii .zklj učeni i/ arhivske uprave številni arhivi, ki so prav tako hranili državno ar hivsko gradivo in- so hili. ?.c organizirani s prcdzedinilveno zakonodajo. Zato jc hilo leta 1911 z novim zakonom predvideno, da se ustanovijo novi državi arhivi v glavnih mestih provine. Leia 1939 je arhivska uprava imela 20 državnih arhivov v glavnih mestih predzedi-ni t veni h držav in v nekaterih drugih pomembnih mestih ter sekeije državnih arhivov v vseh glav-n.h mestih provinc Leta 1963 so*sc te sekcije preimenovale v državne arhive. , Danes obstaja državni arhiv v vsakem glavnem mestu province. Njihova naloga je kon centrirati in hraniti, urejati, snventarizirati ¡n da-jf ti v uporabo tri ornovne lipe arhivskega gadiva: a) podedovane arhivsko gradivo prtdzedi-nitvene države, katerega del je hila provica b) gradivo, ki nastaja pr delu perifernih organov italijanske države, ki iiru-jo xdež v pro-vir ji, in ga arhivi prevzamejo 40 let po nastanku cl gradivo, ki po svojem izvoru n državno, in pnhaja v last arhiva z darili, nakupi ali kal depozit 3. SFKCUF DRŽ \VNIH \RHIVOV Enajsti člen zakona z dne 22. 12 1939 jc uvedel v arhivsko organizacijo novo ¡nSlilucijo, imenovano pod sekcij a državnega arhiva. Pod-sekeije so ustanavljali v mestih, ki niso bila glavna mesta provinc, so pa biia v preteklosti sedež občinskih notariatov ali sedeži sodnih okrajev Glavni namen ustanovitve podsekcij jc bila Želja, da sc gradivo ne premešča iz mesta nastanka, ter da sc ne poškodujejo legitimni lokalni interesi. V upravnm pogledu jc bila pcd-sckcija postavljena nekje med državo in občino. 1-cla 1963 so ec potisekrijc spremeni le v državne urade, ki so odvisni od d i icktor ia' državnega arhiva v provinci. Sekeije državnih arhivov hra nijo notarske akte posameznih okrajev, fonde državnih urado" (uradi rcgistralure, sodišč, zajx> rov) in gradivo javnih ustanov in nrivatnikov It. USTANOVE ZA NADZOR • Funkcija nadzora nad arhivskim gradivom je dodeljena arhivskem nadzorstvom (sovrinten-denze arehivistiehe) z regionalnim kom peten-cami. Nahajajo sc v glavnih mestih regij Njihova osnovna naloga je nadzor nad nedržavnim arhivskim gradivom to jc tistim, ki gu ne hranijo državni arhivi. Nedržavno arhivsko gra divo delijo na arhivsko gradivo javnih ustanov in privatno arhivsko gradrvo. Ji.vne urlanovc delijo na teritorialne (tiste, ki imajo teritorialne kompe-tence, kot so regije, province, občinc> in netc-ritorialne (to so hanke, industrijski konzorciji, sanitetne irstanove, strokovna združen a ni podobno). Privatno arhivsko gradivo je gradivo cerkvenih ustanov in gradivo, ki ga razglasijo za kulturno dediščino. V ta namen arhivistična nadzorstva individualizirajo in popisujejo nedržavne arhive, raz glaŠajo posamezno nedržavno gradivo za arh:v sko gradivo, opravljajo inšpekcije ir. svetovanje o primernosti in načinih hranjenja, urejcvania in popisovanja arhivskega gradiva, izdajajo dovoljenja za iziočanjc arhivskega gradiva javnih ustanov in privatnikov, intervenirajo v primeru ncizpolinjc vanja dolžnost^ ki jih ureja zakon idr. V Italiji na ta način nadzorne^ okrog 8000 oheinskih arhivov in več kot 50000 arhivov javnih ustanov. C. SKUPNI CENTR\I,NI ORGANI Žc od začetka organizirane arhivske službe so v Italiji ohstajali skupni posvetovalni organi. To je bil od 18"?4 de 1975 Višji svci državnih arhivov (Con iglro' Superiore degu Arihivi di Stat o), ki jc kot tchnicno-posvetovalm organ dal velik.prispevek k razvoju doktrine.in organizacije državnih arhivov. Lčta 1975 je.bil .Višji svet ukinjen in namesto njega ustanovljen Nacionalni svet za naravne in kuitumo dediščino (Con siglio Nažionalc ptr i Beni Culturali.e Ambi-cntali). Sestavlja g: 90 članov, predstavnikov ministrstev, regij, provine :n občin, univerzitetnih profesorjev m upravnega osebja Jc po? veto val r organ, ki zastopa interese za obrambo naravne in kulturne dediščine, izraža mnenja o nacionalnih programih obnove in zaščite dediščine izraža mnenja o posameznih normativih /4 Članki in razprave \KHlVI XVIII 1995 in splosniM upravnih aktih ipd Naciomln svet scs