IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 zjutraj NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 11 Din. polletno 20 Din. — V Ljubljani, Maribora ln Celju dostavllen nu dom mesečne t Din več. — Za inozemstvo mesečna 6 Din UREDNIŠTVO v Liubljani. Knufljevn ul 5- telefon št. 2034. 2072 2804 UPRAVA v Ljubljani. Prešernovo nI 54+ telefon št. 2036 INSERATNl ODDELEK v Ljubljani Prešernova al 4. telefon št 24^2 Leto IL Ljubljana 30. aprila 1928 Ste* 18 Narodna in politična manifestacija v Subotici - Srbi in Bunjevci prvič po osvobojenju v istem tabor« - Stališče KDK do akcije za koncentracijo - Ovacije Slovencem Subotica, 29. aprila Današnje zborovanje KDK v Subotici je bila bolj narodna kakor politična manifestacija. Srbi in hrvatski Bunjevci so se zbrali v bratskem objemu in navdušeno vzklikali Pribičeviču in Radiču. Dočim so doslej od osvobojenja Srbi in Bunjevci, ki so edini nacijonalni elementi na tej severni točki naše države, živeli v neprestanih medsebojnih prepirih, so danes prvič manifestirali bratsko solidarnost na skupnem političnem zborovanju. Pribičevič je dospel v Subotico snoči. Z njim se je pripeljalo še 17 drugih posjan-rev KDK. Med ovacijami velike množice, ki se je zbrala na postaji se je Sv. Pribičevič odpeljal s kolodvora r)o stanovanja predsednika krajevne organizacije SDS dr. Magaraševiča, kjer je prenočeval. St. Radie ni mogel priti snoči, ker je imel predavanje v Osjeku. Zato se je pripeljal danes ob 10. dopoldne z avtomobilom. Skupščine KDK se je udeležilo nad 8000 ljudi, med njimi tudi mnogo žen. Zal, da zborovanje ni poteklo brez incidenta. Ob zaključku shoda so dobrovoljci pretepli nekega dijaka demokrata, ki je demonstrativno klical Ljubi Davidoviču. Pribičevič in Radič sta ob 10. prišla na 7;borovališče v spremstvu večje množice pristašev KDK. ki so nosili državne in narodne zastave in navdušeno pozdravljali oba voditelja KDK. Zborovanje je odtvoril Joco Vukovič, ki je pozdravil oba voditelja in ostale poslance KDK ler dejal med drugim: >Prišli ste na to zborovanje, vojvodinski Srbi in Hrvati, da dokažete, da je Vojvodina za politiko KDK. Drvič po desetih letih so v Subotici Srbi in Hrvati zbrani drug poleg drugega.« Za predsednika zborovanja je bil izvoljen dr. Aleksander Magaraševič. odvetnik in predsednik mestne organizacije SDS, ki je podelil kot prvemu govorniku besedo posl. Puclju. Posl. Ivan Pucclj je, burno aklamiran, v slovenščini sporočil pozdrave pristašev KDK iz Slovenije. Naglašal je. da ima Vojvodina mnogo slič-nosti s Slovenijo, ker trpi prav tako pod sedanjim režimom in ima prav tako prenašati največja bremena. Napadal je beograjsko čaršijo in cincarsko politiko, ki jo podpira dr Korošec, čeprav je prejel volilne kroglice za povsem drug program, kakor ga vrši sedanja vlada. Dr. Korošec se je izneveril svojim tradicijam in svojemu programu. Nato ie dobil besedo Svetozar Pribičevič ki ga je množica pozdravila z viharnimi ovacijami. V svojem govoru je dejal med drugim: »Obrekovanje je, kar se govori o nas, da rušimo edinstvo države. Mi hočemo razrušiti samo politično tolpo, ki sedi vam in Srbiji na vratu. Ako se vprašuje, kdo ruši državo, potem je jasno, da je ne rušimo mi, ki hočemo enakopravnost vseh državljanov.. temveč oni. ki tega nočejo. V listih se neprestano piše. da se dela za koncentracijo in da se hoče razširiti sedanja vlada- Mi ne bomo nikdar vstopili v vlado, ki nai bi se samo razširila, ker hočemo biti iedro vlade, ne pa krpa srbijan-skim strankam. Ko so bila zadnjič pogajanja za vstop v vlado, sva jaz in St. Radič predlagala sestavo koncentracijske vlade, ki naj bi rešila državo. Takrat so radikali in demokrati govorili, da razbijamo s svojimi zahtevami koncentracijo. Vemo, da ste se čudili, ko je šef katoliške stranke postal minister nolicije. Ako ne bi bilo srbijanskih strank, bi ta gospod ne predstavljal nikogar. Kot Slovenec in katolik pa jim ie bil potreben, da potrdi, kak raj jp v Južni Srbiji, in zato so ga tudi poslali tja. Pr. Korošec je nekega dne izjavil novinarjem, da tečeta v Južni ^Srbiji med in mleko, da je tam vse z rožicami posejano, da so v Južni Srbiji sami parki, če pa poči kdaj kaka bomba, "e seveda njega ne tiče, ker se to zgodi v njegovi odsotnosti. Vi tukaj ste volili Pašiča, Davidoviča in Vukičeviča, vprašam vas pa, kdaj so ka* kega vojvodinskega Hrvata volili v Srbiji. Kaj takega jim nikdar ni prišlo niti na misel.«-- — Pribičevič je zaključil: poročalo, da namerava minister za narodno zdravje tudi pri nas obdavčiti trdoglave samce. To vest je seveda ženski svet sprejel dokaj živahno. Marsikatera 6amičica je jela računati, da se zdaj morda vendarle najde par tudi zanjp, ko si bo marsikateri samec premislil plačevati nepotrebni davek. Marsikatera devojka pa je bila presenečena, ko je seke in plime Kakor morje, trpi »udi zemlja na nekih deformacijah. Tudi njena skorja pozna oseko in plimo, ki se pojavi takrat, kadar prideta solnce in luna v posebno konstela-cijo. Pri opazovanju čestih potresov v alpskem ozemlju pride človek do čudneiga zaključka; praksa kaže namreč, da je potresno gibanje v Apeninih in Dinarskem gorovju tem slabotnejše, čim bolj se pre-gibajo tla pod Alpami. Najbrže se ob takih prilikah stisnejo planine Balkana in Italije nekoliko v stran in sicer po svoji širini. Tako se tla premaknejo in nastane potres. Podoben pojav so ugotovili tudi na Zapad-ni Javi, kjer je fenomen tem zanimivejši, ker nastajajo potresi skozi vsakih 14 mesecev. L. W. Pollak iz Poveje j edokazal, da so izpremembe v zemljepisni širini, ki so zopet v zvezi s premikanjem rotacijskega pola, podvržene natančni dobi 14 mesecev. In R. Spitaler se je uveril, da povzroča baS to premikanje očišča pritiske, ki najbrže dajejo impulze za potrese. V zmešnjavi potresnih frekvenc biva torej sigurno neka zakonitost, ki pa zavisi od osišča naše zemlje. Toda to je komaj eden izmed faktorjev, ki jih j,e sigurno več. Treba bo napeti vse sile, da jim pridemo popolnoma do dna. llllliimiiM". se ti često nudijo prizori, da delavci krenejo po prejemu tedenskega zaslužka naravnost v gostilno in se končno brez beliča v žepu pozno ponoči vračajo na svoje domove. Pri tem ne pomislijo, da so njihove družine v stiskah za vsakdanje potrebščine. Nočem trditi, da bi ubogi delavec ne smel včasih izpiti kozarčka dobre kapljice. Vendar — pri Das se popiva preveč. In to je ponavadi tisti strah, o katerem premišljujejo dekleta, preden poroče delavca. Seveda so izjeme povsod. Mnogo je tudi štedljivih mla-deničev in tem naj bo povedano naslednje: Našim dekletom delavec ali obrtnik ni prenizek. Najnižje opravilo je častno, ako je vestno storjeno. Zato, dragi mladeniči, ne mislite, da se preprost človek ne more pošteno poročiti. Poiskati mora pač sebi enako. Če stopiš k gospodični v uradu, te bo menda res začudeno pogledala. Ona ni vajena del in skrbi, ki jih zahteva tvoj poklic. Išči torej dekle, ki se ne fcoii žuljev na roki in ti lahko v potrebi nudi vsako pomoč. Prav mnogo je deklet, ki bi radevolje sklenile s teboj zvezo za vse življenje. Ne išči pa žene v uradu, na plesu, v gostilni ali Da promenadi, marveč stopi v ožjo tišino hiš, kjer se 6uČe in dela na stotine mladenk, ki imajo poleg pridnih rok, čiste duše in blagega srca, tudi še marsikaterega članku, toda pri nas pač še ni običaja, da bi ženske same iskale moža. Radovedna pa sem, kakšen bi bil uspeh, če bi mladenka javno, recimo potom inserata, iskala moža in pri tem odkrito priznala, da je preprosta služkinja. Kdo bi se le brigal zanjo! Zato nič ne škoduje, če smo tudi dekleta navidez nekoliko gizdava. Slovenija ima mnogo srednje naobraženega ženstva, ki gotovo odgovarja stanu obrtnika ali delavca. Zato še vedno upoštevamo staro lepo navado, da fantje kar sami izbirajo in njibova briga je, da najdejo primerno zakonsko družico. Spoštujemo delo vsakogar in upoštevamo značaj vsakega, ki je res značajen, resen in vesten. J) Ponedeljkov" listek Kruh in ljubezen Gospod Jean Cammetti ml., solastnik velike opekarne, je sedel na verandi očetove vile in mirno prebavljal obilno nedeljsko kosilo. Njegove velike črne oči so škodoželjno gledale proti Grmadi, čije vrh je zakrival temen, težek oblak. Poklical je nelepo kuharico lepega imena: — Flora! — Želijo, gospod? — No. ali nisem rekel, da se bodo kesali? Pokazal je leno proti gori in se smejal. — Gospod imajo vedno prav! Tudi jaz sem svetovala milostivi, naj ostanejo rajši doma, ker bo gotovo dež. — Da bi se vsaj pošteno namočili! Spodaj pri vhodu je pozvonilo. — Recite, da gospoda ni doma! — Bom. gospod. — Gospod, — se je vrnila kuharica — neko dekle želi govoriti z vami. Pravi da mora na vsak način... — Na vsak način?! Kako se to sliši! Najbrže je kaka delavka. Recite, da gospoda očeta ni doma. Sicer pa je danes nedelja. Naj se zglasl tu tri pri del«! — Rekla sem. da se je gospoda od- peljala. toda dekle zatrjuje, da je mladi gospod gotovo doma, ker ga ni videla med gospodo, ko so se peljali mimo. In pravi, da ima nujno stvar. — Nujno, nujno? Kaj se to pravi: nujno? Recite, da nisem doma, pa konec! Ko je kuharica odšla z naročilom, je stopil gospod Jean Cammetti ml. k ve-randini ograji in čakal, da vidi skozi drevje, kdo je bil. Spoznal je dekle po glasu. — Ta pa ta! je razširil oči, si zapel srajco in poklical: — Flora! Peljite jo v sabnček! — O Marjeta. Marjetica! jo je pozdravil s prisiljenim naglasom, ko je nerodno stopila v sobo. Stopil je k njej in jo prijel za roko. — Torej si se premislila? To je dobro, to je pametno. — Gospod, oprostite! Prišla sem... — To je dobro: to je pametno. — je ponavljal in jo vodil za roko na divan. — Ne bom vas motila, gospod. Vi ste dobri. — No, kar lepo povej, kaj imaš na srcu. Primaknil se je tesno k njej in ona se ni mogla umakniti. — Prišla sem zaradi Filipa.., — Kaal? Ne razumem dobro. * • — Za Filipa sem prišla prosit. — Tako? Torej ne misliš priti k nam? — jo je resno pogledal in se odmaknil. — Gospod poslušajte! Filip je dober. Poznam ga. Pošten fant je. Zato, samo zato se je razjezil. — In kaj bi rada? — Sprejmite ga zopet v službo. Gospod Jean jc vstal. — Nemogoče! Zanj ni de'a! — Gospod, saj vendar iščete novih delavcev. — Tisto že. toda... Nemogoče! — Odpustite mu! Saj ni mislil slabo. Zunaj je zagrmelo. Pričele so padati težke kaplje. Gospod Jean je stopil k oknu in kakor da bi se domislil nečesa, je prekoračil sobo in prijazno vprašal: — In če ga vzamem? — O. gospod, večno vam bom hvaležna! — Kaj hvaležnost! Ali prideš potem k nam? — Kaj boste z menoj, ko pa ne znam nobenega takega de'a. ki so v vaši hiši. Prisedel je zopet k njej in ji sladkal: — Priučila se boš vsemu Pa hitro. Tako pametno dekle! Kaj bi zapravljala mladost v tovarni! — Gospod, vi ste dobri. — Zate vedno Mar- Marjetica! — In za Filipa? — Če bo priden... Zunaj je padal gost dež. Soba se je stemnila. Ponudil ji je likerja. • — Gospod, ne pijem. — Ne bo ti škodoval. Se lepša boš! Le vzemi. Kar izpij! Še enega! — Gospod, nisem navajena. Vzel je sam čašico, se sklonil k njej in jo prisili, da je izpila. — No, vidiš, da je dober. In nedolžen! Kakor voda, samo sladek jel Napravil je prostor na divanu. — Filip naj pride kar jutri na delo. — Vedela sem, da ste dobri. Njegove roke so postajale nemirne. Ni se mu hotela zameriti. Mislila je na Filipa. Kako težko jo pričakuje! In ona mu bo povedala, da je zopet sprejet! In potem... potem pride dan izpolnitve ... V omotičnem veselju se je udala sladkim mislim... — Marjetica, Marjetica! — je šepeta! gospod Jean in vžival njeno sv^žo lepoto ... Dežne kaplje so se enakomerno odbijale ob steklo na oknu. Kakor monotona melodija--ki jo ;e nenadno prekinil rezek žvižg. Dekle je skočilo naravnost k oknu. — Hvala, gospod, — je Jecljala v zmedenosti in iskala vrata. — Nič hvala. Sedaj ostaneš tu! Zunaj je zažvižgalo. — Ne, gospod. Iti moram! — Marjeta? Ne pozabi!? — Pustite me! — Tako torej? Ti grel?, — Moram. — In Filip? — Jutri prideva oba. Iz predsobe se je čulo glasno prerekanje. — Izgubljena sem! Skrijte me! — Jaz mu pokažem! V tem hipu se ie prikazal na atili močan, visok fant. — Filip! Padla je predenj. Ffip je sta! nepremično. Gospod Jean se ni spozabil. Ukazal je kuharici, naj pomaga dekletu, se obrnil k Filipu in mu dejal: — Zal, ne morem vam pomagati. Ni dela. Odpustiti bom moral še druge. Tudi Marjeto. Reva! Toliko ie prosila za vas, pa ni mogla izprositi niti zase! V tovarni ne. Lahko pa ostane Pri nas, sem ji rekel, pa noče. Potolažite jo, da ne zboli od žalosti. — Marjeta! — ie rekel Filip in ostro gledal tovarnarja. — Marjeta, kaj praviš? — Pojdiva. Filip! Kjer ni prostora zate, ga tudi ni zame! — Pa ostanita srečna! — je licemcril tovarnar. — Za mojo srečo odgovarjate vi! — Kako mislite? — Tudi to boste zvedeli! Gospod Jean je zaklenil za njima vrata. RazkoraČil se je in zmagoslavno za-klical: — Jaz jim že pokažem! Ivan Dobravec. še vedno n! odločitve v nogometnem prvenstvu LluMione Primorje je zmagalo nad Slovanom, a si ni izvojevalo prvenstva - Ponovila se bo tekma Ilirija: Primorje - Lep uspeli Ljubljane v Celovcu - Velik poraz drž prvaka v Zagrebu - Primorje - Slovan 3:0 (1:0) Zgodilo se je to, kar se ie najmanj pričakovalo. Niti po včerajšnji tekmi med Pomor jem in Slovanom, za katero se je računalo, da bo prinesla definitiv.no odločitev, koritu bo _ pripadlo prvenstvo v Ljubljanskem okrožju, aH Ili-Tj,jj ali Primorju. ni prišlo do raizčiščenja situacije na čelu prvenstvene tabele. V Mariboru so gotovo z isto napetostjo kot v Ljubljani pričakovali izid današnje tekme,. saj moTa prvak mariborskega okrožja igrati iinalno tekmo z ljubljanskim prvakom. Dosedaj se je vedno !e razpravljalo o tem, ali postane prvak LNPa Ilirija ali Primorje.. Toda po zadnjem porazu Ilirije v Mariboru in po včerajšnji slabi igri Primorja sodeč se mora celo računati z možnostjo, da bo prvenstvo LNP za letos mogoče odjadralo v — Maribor. Včerajšnja tekma med Primorjem in Slovanom je naimreč končala z izidom 3:0. Kakor je •Jutro™ že v svojih zadnjih številkah poročalo, ima ta rezultat za posledico, da imata Ilirija in Priimorje sedaj enako število točk in enako diferenco gotov. Pri tem seveda predpostavljamo, da bo LNP v zmislu tolmačenja § 14 sav. praivi! za prvenstvene tekme po JNSu verificiral tekmo Ilirija : Slavija s 7:1. Z ozlrom na to bo potreba, da se tekma Ilirija : Primorje ponovi in da bo rezultat te tekme odločilen. Čeprav moramo v gotovem oziru grajati nesportni nastop Slovana, ki se je s svojo igro v drugem polčasu posta-vil v pozo nepoklicanega branitelja Ilirije, se nam zdi, da je najboljše, ako se v končni tekmi Srečata ona dva nasprotnika, ki reflektirata na naslov prvaka Ljubljane. Raivno včerajšnja tekma nam daje vso pravico za to trditev. Priimorje naimreč s svojo igro, ki jo }e pokazalo včeraj, gotovo ni zaslužilo naslova prvaka. Toda Slovan je v drugi polovici pričeii zavlačevati igro, tako da bi onemogočil Primorju še četrti gol, ki bi mu prinesel prvenstvo. 2e lani smo pri dveh prvenstvenih tekimah, pri katerih ie bil Slovan sam zelo in-teresiran na izidu, ožigosali te nesportske metode. Kakor se vidi, žal brez uspeha. Kakor rečeno, Primonje z včerajšnjo tekmo ni zaslužilo, da bi dobilo naslov prvaka. Niegova igra je bila zlasti v začetku tako raztrgana in nesmiselna, da rezultat prvega polčasa niti najmanj ni realen. Slovan je bil bolj v premoči kot Primorje, kar se vidi že iz komarjev prvega polčasa (4:2 za Slovana). Le primorska obramba je dobro izvršila svojo nalonaj blagovolijo posotiti ob priliki obiska v Ljubljani njeno hišo . Njena dekleta so bila zelo rafinirana in je marsikak »goste drago plačal svoj obisk. Nekega trgovca iz Dalmacije je Zvonka pod pretvezo, da je ž njim v blagoslovljenem stanju, pripravila ob 85.000 Din. Ob par tisočakov pa so spravile svečenice Venere prav lepo število moških. — Toda kljub temu dekleta niso imela denarja. Z%rodni-ca je bila namreč še bolj prekanjena ter je dekleta neusmiljeno izkoriščala, kakor ja pač že navada sličnih >madam<. To je sedaj postalo zanjo tudi usodno. Ker so se čutila dekleta naposled vendarle preveč izkoriščana in ker go opazile okrog hiše detektive, so se pred dnevi odločile, odšle korporativno na policijo in izpovedale vse. Policija je zaprla najprvo nje, sedaj pa je po končani preiskavi in zaslišanju številnih prič, aretirala tudi zvodnico ter j,o izročila sodišču z vsem ob» širnim materijalom. Paul Wegener V LJUBLJANI! Kdor ni več dobil vstopnic za gledališče, naj si ga gotovo ogleda danes v ELITNEM KINU MATICA. Prva žena ustreljena v Srbiji V soboto sta bila v Negotinu justificirana Marija Laudanovičeva in njen svak Jovan Stajkovič iz Radujevcev. Zagrešila sta naslednji zločin: Mlada vdova Laudanovičeva ni mogia trpeti, da je njen oče vzdrževal zveze s ciganko Janiko. kateri je obetal dedščino vsega posestva. Nekoč sta se Marija in ciganka hudo sporekli. nakar ie Marija nagovorila svojega svaka, da skupno ubijeta očeta in vsiljivo ciganko. Jovan Stajkovič in Marija Laudanovičeva sta se lani v noči od 28. na 29. marca prikradla k senenemu vozu na poljani, kjer ie prenočeval Marijin oče s ciganko Janiko. Marija, preoblečena v moškega. Je z groaovitim udarcem s sekiro na vozu razklala glavo svoiemu očetu — ciganka Janika pa ie medtem izginila v temno noč. Navzlic temu. da sta Marija in Jovan ukreniJa vse tako. da bi bilo soditi, kakor da so starca in ciganko umorili pocestni razbojniki, so orožniki kmalu dognali zločin Pri veliki sodni obravnavi so sodniki obsodili Marijo Laudanovičevo in Jovana Stajkovlča na smrt in sodbo ie potrdilo tudi kasadisko sodišče. Usmrtitev z ustre-litviio se je izvršila v soboto zjutraj ob 4. uri ob navzočnosti številnih prebivalcev, Negotina. Marija Laudanovičeva. ki je pO prvi salvi dobila še dva strela, je bila prva ženska, ki ie bila po prevratu justificirana v Srbiji. Carlo Aldini €5en proti vsem v semzacijonataem velefilmu Ta najdrznejši filmski igralec - akrobat izvaja vrato-lommosti, da Vam zledeni kri v žilah. Senzacija nad senzacijo! Danes ob 4, pšt 8 In 9. KINO IDEAL KINO IDEAL -r »Ponedeljek* St. 18 — 4 - Ponedeljek 30. IV. 1928 JVloč ljubezni in sovraštva Pesnikova ljubezen Lenau in operna pevka Karolina Ungher Bilo ie v iuniiu I 1839.. ko ie spoznal pesnik slavno pevko. Do tedaj ie doživel in preživel že mnogo srčnih viharjev: strastno nrvo ljubezen, izdajstvo, razočaranja vsake vrste, brodolom svoje ameriške eksistence, nesrečno ljubezen do žene svoietra priiatelia. Ko Da se ie zaciedal v lepo umetnico, se ie pričelo v njegovi duši zopet novo živlienie. Prve vtise, ki iih ie napravila nani ie opisa1 pesnik sam v pismu Sofiji Lčhventhal kier pravi med drugim: Včeraj me ie obiskal grof li. in me povabil na obed v Penzing. Na obedu ie bila tudi gospodična Karolina. ki ie pela znane Schu-bertove skladbe. V žilah te ženske teče resnično tragična kri S svoiim petjem ie vzbudila v moiem srcu vihar strasti. Boril sem se. toda zaman. Ko ie prenehala peti. se me ie polastila ieza ter sem stopil za okno Prišla ie k meni in pokazala svojo tresočo se roko. To me ie pomirilo... Kmalu ie sledilo drugo dejanje drame, ko ie »pojoči vihar« povzročil v pesnikovem srcu velika razdeiania. Že 5. julija je pisal Lenau Sofiji: Minuli teden ie bil zame zelo viharen. Karolina ie čudovita ženska. Samo ob krsti svoje matere sem tako iečal kakor onega večera, ko sem ooslušal lepo umetnico v operi »Belisario«. Po predstavi sem io obiska' in ii rekel, da je delovala name zelo tragično. Bila je zelo vesela ter mi ie čez oar dni iziavila. da ie učinek nienega petri name nien največji triumf na Dunaju. -Včeraj ie odpotovala v Praždane. Veselim se njenega prijateljstva. kajti ona ie ena največjih natur. ki iih moramo spoštovati. Ona pozna bo! v vseh odtenkih. Kaj ie sledilo, ni te/ko uganiti. Sofija ie bila vznevoljena ker ii je zaupal baš to. Karolina na ie vživala v pesnikovi ljubezni. Iz pisma ki ga ie poslal Lenau Sofiji 11. julija, ie razvidno vse: Z Vašimi par besedami ste mi razdrli srce. Nemogoče mi ie sedai pisati obširno Karolina me ljubi in hoče biti moja. Kar čutim zanjo, ostane večno. Ravnajte človeško z mojim razdrtim srcem. Karolina me ljubi brezmejno. Pisala mi ie to Ako io odklonim, napravim nesrečno njo iti samega sebe. kajti ona ie vredna moie ljubezni. _ Ako pa me zapustite Vi. pomeni to moio smrt. Najrajši bi bil že mrtev. Zdi se. da ie So-fijin odgovor vendarle opogumil nesrečnega pesnika, v čigar življenju ie nastal sedaj čuden, miren odmor. Šel ie v Ischl. kier ie ostal mesec dn; v Sofijini družbi... Lepe Karoline kljub temu tli mogel pozabiti. Sestal se ie ž njo 20. avgusta v Linzu. odkoder ie oisal naslednji dan Sofiji. da so obedovali skupno, t. i Karolina. njena sestra, mačka in on! »Naravno, da ni moglo priti do nikakih odločilnih besed. Šele proti večeru se ie to zgodilo. Karolina ie prepustila vse moji odločitvi. Izjavil sem ii. da moram smatrati zvezo ž njo kot nemogočo, dokler pripada ona iav-nosti in dokler ne uredim svoiih premoženjskih razmer tako. da bi mogel skromno prispevati za skupno življenje. Eden najlepših trenutkov ie bil. ko ie stopila Karolina v sobo in kleče položila predme cba venca, ki iu ie dobila zadnji večer v Draždanih.« Lenau ie ostal delj časa pri svoji ljubljeni pevki. Delala sta lepe izlete, na katerih sta se medsebojno spoznavala. Nekoč sta hodila po slabi kameniti noti ter se razgovarjala o zaprekah njune zakonske združitve. Karolina je preskočila kup kamenia z besedami: »Glej. prijatelj, tako jc treba preskočiti vse ovire!« Kmalu pa so se pojavile popolnoma druge ovire, ki so prebudile romantičnega Desnika v grobo sedanjost Lenau ie oričel celo dvomiti v moč svoie ljubezni In ko je potoval v Linz. ie dobro čutil .da s Ka-rolino ne bo nič. Zimo ie prebil Lenau v Stuttgartu. kjer ie silno trpel na hipohondriii. Dopisovala sta si še vedno, toda na zakon nista mislila več Končno ie prenehala Karolina z dopisovaniem. In ko ie nesrečni Desnik slučajno zvedel, da ie Karolina prebrala neko niegovo pismo Tiecku. ie še istega dne odpotoval s oosebno pošto v Ischl kier ie bivala Karolina na odmoru To se ie zgodilo 10. iulija. »13. zvečer.« ie oisal Lenau svoiemu prijatelju »sem dospel v Ischl 14. ziutra.i pa sem imel že vsa svoia pisma v žepu' Težko se ie odločila za povratek tako važnih trofej, toda sklenil sem da ne zapustim niene sobe brez moiih pisem. Seveda sem ii vrnil tudi iaz niena. ki iih hoče sežgati. Karolina me ie prosila za nadalino oriiatelistvo. kar sem ii iskreno zagotovil.« Ko ie prišel Lenau v svoje stanovanje, ie sedel v naslonjač ter !e orišel svoje »dokumentirane norosti« citati od začetka do kraja. Cital ie pozno v noč. Ko ie prečita! zadnie Dismo. se ie udaril oo čelu in glasno zaklical: »O ti osel. ti!. Kliub temu pa ie šel takoi drugo iutro s Karolino na sprehod Karolina ie vrezala v drevo svoje ime ood katerega ie pristavila: Roiena 24 iuniia 18.39 umrla 14 iuliia 1840 Prvi in zadnji dan niene ljubezni! Karolina se ie naslednie leto poročila z bogatim in učenim francoskim pisateljem Fr Sabatiemm ki ie bi' deset let mlajši od nie V Draždanih se ie poslovila tudi od gledališča v ooeri »Be'lsario«. v kater' io ie I.enan nrv;č slikarstvo PRISTOU & BRICEU LJUBLJANA, Resi jeva cesta št. 4 — Sv. Petra cesta št. 39. — Telefon 2908. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša hči, sestra, svakinja, gospodična Ijisni posestniki če hočete imeti lepe vrtove in dvorišča, posipajte jih z belim dolomitnim pe> skom, ki vam ga dostavi na dom K. VODNIK, Podutik, Ljubljana VII. — Naročila sprejema tudi «Jeklo», Ljubljana. Stari trg. PROTi POTRžSU se ne moremo braniti. Zato se vsak pre» viden gospodar zavaruje pri edini zavaro* valnici, ki sprejema ta rizik ROYAL EXCHANGE ASSURANCE angleški zavarovalni družbi LJUBLJANA. Dalmatinova ulica 3. — Sprejmemo agilne zastopnike za vse kraje Slovenije. — Res prezentant: Aleksander Kne$. 82 Mariia uradnica danes 28. t. m. po kratki, mučni bolezni nenadoma preminula. K večnemu počitku spremimo blago pokojnico iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. aprila 1928. Žalujoča rodbina Chvatal-ova. Krinka sodobne mladine .V as t opni razgovor s franco» skim pesnikom G Bouhelierom priobčujemo kot odgovor na ne» prestane klerikalne napade na podjetno napredno mladino. Georges de Bouhelier je sijajen govornik. Tod« še nikoli Vem,< je razburjeno odgovoril pesnik. >vem. da lako nekako govore o današnii mladini. Jaz pa vsejja tega ne verjamem niti trohice! Takozvana mrzlosl in neob čutljivost mladih ljudi ni nič dru?ega kakor zgolj krinka Oni menijo. da utirajo nova pota, če se postavljajo v tako pozo. pri lom pa je v njih nemara več čuvstva kakor v naši generaciji. T.e sramujejo chic< Ali oni imajo srce. Le poglejle Jeana Viktorja Pellerina: njegov dialog je suh. kratek, jasen, njegova dela se zde sarkastična. porogljiva, malone satanična Ko so izšle njegove sTetes de rechanses«. me je posetil in dejal sem mu: .Prijatelj, vi ste idealist, zelo čuvslven idealist, če se še tako upirale! Umikate se zato. ker se bojite samega sebe ...' In Pellerin mi je moral pritrditi. Tudi drugi mladi pisatelj- avtor nekega dinamilnega dela — opisuje gore čega apostola ki hodi v predmestja in govori ljudstvu idealistične govore — spada k onim, ki se sramujejo svojih čuvstev Ti mladi ljudje se boje, da ne bi padli v fraze, in utegnejo imeti prav: zakaj pod plaščem idej o mednarodnem bratstvu in vseobči skupnosti se le prečeslo skrivajo prav majhne želje in interesi. Tudi Stendhal se je delal hladnega in brezčastnega: toda bila je to zanj obrambna pozicija, ščitil je samega sebe. Kadarkoli se pojavi nova generacija, se krčevito trudijo, da ji najdejo primeren pridevek. Eno so krstili »bolnike na pljučih« — iD Viktor Hugo. njen najodličnejši predstavnik, je učakal tri in osemdeset leti Potem so prišli »dekadenti in mistiki« in Ver-haeren se je penil od življenske sile. Generacijo Mauricea Magra. Charlesa Lousa Plii-l:ppa so imenovali rod »arivistov« in Philip-pe je bil tako malo »arrivžc, da je umrl v bedi. Magre, ki je s svojo starostjo in s svojim delom že davno zaslužil, da pride v Akademijo, pa niti ne misli na to, da bi potrkal na njena vrata. Nikdar ni dobro, metati cele skupine ljudi v isto ■»kledo. Čudim se le temu, da se mladi ne upajo veduo tega povedati, kar bi radi Cesto strmim nad njihovo razboritostjo in diplomacijo. skratka, nad njihovo — neiskrenostjo! Tako je. kakor bi se ti ljudje bali, da se ne izdajo, če bi jasno povedali, kaj ljubijo in kaj sovražijo. To lahko opažate vsakič, ka- dar :rovoriff> o kakim teh mladih. Pravijo, da mladini nedostaja sna in brez njega ni uič velikega. Srce je pa važno za vse, uelo za delo. in g samim intelektualizmom ne dosežeš ničesar Paul Souday. eden izmed propovedriikov intelekliializna. zagotavlja pri vsaki priliki, da je Flaubert eden največjih pisateljev, ker ie br^tiien Tudi Mz občudujem F!atibf>rla toda bližje so mi Pesniki ki «e ne si rase pokazati čuvstvo. Musset je petdeset let veljal r.a pesnika midinetk in razglednic in ie cenila r brez dvoma eden naših naivečiih ^rr-e sp ne sme izločiti, zakaj bislvo našega življenja in naše bodočnosti visi na njem Skrajni čas je. da nastopimo proli tej modi proti tej »krinki brezsrčnosti<, ki uteirne sicer vse ugonobiti; vsa nacijonalna bodočnost je pri tem problemu prizadeta Najlepša tradicija v zgodovini, v literaturi in v vsakdanjem življenju, najbistvenejša, ona. ki največ prispeva geniju plamena, je tradicija srca-Toda treba io je držati zelo visoko, če hočemo živeti. Paula Soudaya z vsem njegovim intelektualizmom bo svet že davno p, njen predstavnik Fran J e z e r š e k. vsi v Ljubliani