Drušlvo meščanskih učiteliev. Čital sem pozlv na sestanek meščanskega učiteljstva, da bi si ustanovilo prepotrebno organizacijo. Ootovo ne bo škodilo, če izpregovorim o tem vprašanju in obravnavam predvsem dve važnl točki: 1. Ali je posebna organizacija za učitelj- stvo meščanskih šol potrebna? 2. Kje bodi naše središče v slučaju, da ustanovimo napovedano organizacijo? Predno odgovorim na prvo vprašanje, ugotavljam sledeče. Učiteljske stanovske organizacije imajo v prvi vrsti skrbeti, da postavijo  naš stan na trdno gmotno podlaeo, da utrdijo naš ugled in našo moč tako, da brez volje osrednjega vodstva ne more biti nikdar ne premeščen, ne zaDOstavljen, ne predčasno upokojen, ne nadzorovan od nadzornika, ki učiteljstvu ni všeč itd. Teh nalog se nismo zavedali. Naša društva so biia ,,pedagoška drustva" in nič drugega. Zato nisem nikdar smatral ,,Slomškove zveze" za stanovsko, ampak za kulturno organizacijo učiteljstva. Takih organizacij si lahko ustanovi učiteljstvo po potrebi in naziranjih kolikor si hoče. V smislu prejšnjega avstrijskega zakoaa je meščanska šola višia stopnja ljudske šole. Srednja šola pa na noben način ni! Tudi v našem novem zakonu o ureditvi učiteljskih prejemkov pravi dotično mesto: I učitelji gradjanskih škola su učitelji narodnih škola. Pa eto! Da imamo meščanski učitelji po novi regulaciji za priboljšek samo poldrugi liter vina mesečno, temu ni kriva neorganiziranost ampak krivo je naše osrednje vodstvo, ki ni imelo ali volje ali moči, da bi bilo preskrbelo pošteno regulacijo plač svojim članom meščanskim učiteljem. Ali je torej organizacija meščanske^a učiteljstva v strogo stanovskem smislu potrebna? Po mojem mnenju ne. A zato ni treba pobrati krepelca! SaJ se o mnenjih ni treba prerekati po vzorcu naših pplitičnih listov. Vsaka diferencijacija bi nam bila le škodljiva. V stanovski učiteljski organizaciji bi moraH biti vsi od vrtnarice pa do rektorja. Potem bi bila to res falanga, ki bi z njo moral računiti vsak takozvan minister. Mnogo let sem bil kot meščanski učitel} v organizacij" ljudskošolskih tovarišev. Nikdar nisem opazil, da se je kdo protivil sklepom, ki smo jih storili v dobro meščanski šoli in nje učiteljstvu. Nisem bil preziran in nisem preziral. Bili smo bratje in sestre trpini. Se danes mi je žal za krško dolino. Ko sem prišel med takozvane »štajerske" tovariše, se mi je že v prvem tednu razkadila bojazen, da bi bil osamljen. Zlateduše tam, zlate tu. Neresnih Ijudi pa ni treba upoštevati. Torei lahko okrajne or-ganizacije zastopajo Ijudsko in meščansko šolo. Lahko je pa v okrajih, kjer so meščanske šole, doseči, da sedi v odboru učiteljskega društva toliko in toliko tovarišev z meščanskih šol. Tudi poseben odsek meščanskega učiteljstva se da osnovati. Če bomo pa imeli svoio organizacijo, bo vstala med naml pošast preziranja, omalovaževanja in pod- in precenjevanja. Kako daleč lahko pride v tem pogledu naša medsebojna ljubezen, o tem bi gotovo znal mnogo povedati tov. Serajnik, ki je proučil organizacijsko delo nemškega učiteljstva. Ponavljam, da so to moji osebni nazori, ki jih ne vsiljujem nikoinur. Šel bom pa z večino, čeprav bi ne bila mojih misli. Meščansko užiteljstvo ]e faktično že organizirano, treba je le dela. Kulturne organizacije smo pa potrebni. Kje bodi naše središče, če ustanovimo organizacijo? V Ljubljani gotovo ne! Pa zopet brez krepelca? V Ljubljani ]e nagomiljeno vse delo, zato zaostaja. Na^vzlic morebitni organizaciji se bomo shajali le poredkoma, ker je potovanje predrago. Nekoliko olahkočimo stvar, če pomaknemo organizacijski center res v središče Slovenije. In to ni Ljubljana, rmpak n. pr. Celje. V Celju sta dve me&ianski šoli, njih voditelja sta stara delavca v meščanskem šolstvu in to ni najzadnja ;5tyar. V Celje pridejo lahko tovariši iz bivše Kranjske in Štajerske. Prosim vse tovariše in tovarišiaj, naj razmišljajo o navedenih točkah, da liomo kolikor toliko pripravljeni. D. H.