------ 173 ____ Podučne stvari. Vodilo za državne volitve. Po šestletni dobi je bil 17. maja t. 1. dunajski državni zbor sklenjen in kmalo bodemo imeli nove volitve. Prej so državne poslance volili deželni zbori, pa dosedaj vladajoča stranka je pred šestimi leti deželnim zborom to pravico vzela in vpeljala tako imenovane neposredne volitve, to so take volitve, pri katerih tudi državne poslance volijo volilci na deželi sami, kakor deželne poslance. Vsake volitve so važne in imenitne, zlasti pa volitve za državni zbor. One dajejo državljanom najlepšo in najimenitnejšo pravico, namreč pravico pretresati in določevati postave, ki bodejo v prihodnje morebiti veljale za veliko veliko let. Ako so te postave dobre in koristne, bodo one, ki k njim pripomorejo, blagrovali njihovi potomci; če so pa slabe, se bodo nad njimi še hudovali, ko bodo njihove kosti že zdavno v hladni zemlji trohnele. Iz tega pa sledi, da ima vsak državljan tudi sveto dolžnost si po svoji moči prizadevati za dobre in koristne postave, kar se godi ravno s tem, da po svoji moči pripomore k izvolitvi poštenih in zanesljivih poslancev. Nihče naj se toraj na druge ne zanaša, češ, da bodo že oni tudi brez njega vse opravili. Kes bodo opravili, in morda jim bo še prav ljubo, da bodo oni vse opravili, pa kako bodo opravili? Kakor bo njim najbolje kazalo, ne pa Vam, kakor se bo njim prav zdelo, ne pa kakor bi za splošne koristi najbolje bilo. Poglejte le nasprotnike, in vzemite si jih v zgled. Nobeno še tako nujno delo, nobena sitnost, nobena še tako dolga pot, nobena zamera jih ne zadržuje, da bi ne prišli volit in da bi ne skušali izbrati svojih privržencev. Zakaj bi se toraj Vam zdelo vse preveč, vse zoprno, vse malenkostno, ko vendar gre za Vaše najimenitnejše koristi, za Vaše najsvetejše stvari, za Vaš denar, za Vaše blagostanje, za gospodarski napredek itd., kar je vse odvisno od tega, ali boste pri volitvah izbrali poštene in zanesljive može, ki Vaše težave in bremena poznajo, ter imajo tudi srce in pogum se za Vas potegovati. Jako napačno bi pa bilo še le takrat misliti na volitve, ko je treba iti že na volišče. Ze pred volitvami je treba poskrbeti mnogo reči, od katerih je odvisen srečen vspeh in izid volitev. In ravno na vse to Vas hočemo s temi vrsticami opomniti. 1. Že zdaj naj se v vsakem imenitnejsem kraju in v vsaki občini kak vnet domorodec poprime volitvenih zadev. Kjer ga ni moža, ki bi se za volitve zanimal, tam se navadno prav nič ne stori. Možje, katerim je za domačo reč kaj mar, naj tedaj ne čakajo, da jih bo še le kak vnanji odbor iz spanja zbudil, ampak eden domačih naj sam reč v roko vzame, naj stopi na čelo in naj zbere veljavnejse može, ki naj se potem zastran volitev med seboj dogo-vorč, zlasti pa skrbč, da se bodo vse priprave za volitve vršile natančno in postavno. Ti možje naj stopijo potem v zvezo z glavnim narodnim volilnim odborom, ki se je po razpisanih volitvah uže osnoval v Ljubljani, in naj mu nemudoma naznanijo vsako zapreko, vsak pomislik, vsako željo, da se vse potrebno o pravem času pri merodajnih krogih uravna. 2. Ti možjč ali občinski volilni odseki naj bodo zlasti gledali na to, da se bodo volilni imeniki prav sostavili, da ne bode noben volilec naše stranke izpu- ------ 174 ___ ščen , ki ima volilno pravico, in noben nasprotnik ne vpisan, ki volilne pravice nima. — Te volilne imenike, ki morajo biti na podlagi zadnjih občinskih volitev po abecednem redu sostavljeni po mestih, trgih lin kmečkih občinah, vredujejo župani. En tak volilen imenik mora župan v svoji občinski pisarnici ali hiši celih osem dni razgrniti, da ga vsakdo lahko pregleda, in ob enem mora javno v občini oklicati, da more vsakdo volilen imenik pregledati in v osmih dneh, ki se štejejo od dne razglašenja, svoje ugovore naznaniti. Enakošen spis volilnega imenika pa mora župan izročiti c. kr. okrajnemu glavarstvu, ki ima raz-sojevati o ugovorih zoper volilne imenike. Ugovore, da je kdo vpisan, ki nima volilne pravice, ali kdo izpuščen, ki pa ima volilno pravico, sme delati vsak vo-iilec dotične občine, in jih izroči županu, ki jih mora v treh dneh odposlati okrajnemu glavarstvu ali tisti politični gosposki, kateri je deželni predsednik izročil razsodbo o takih ugovorih. Ako kdo z razsodbo okrajnega glavarja ni zadovoljen, se sme v treh dneh pritožiti ali vložiti rekurs pri deželnem predsedniku, čegar razsodba je vselej konečno veljavna. — Na poznejše ugovore se okrajni glavar ne sme več ozirati in mora volilni imenik 24 ur pred volitvijo uradno in konečno uravnan biti in se potem ne sme več spreminjat?. Volilni imenik velikih posestnikov dela deželni predsednik , ki sprejema in razsojuje tudi vse pritožbe in ugovore. ?---- 179___ Podučne stvari. Vodilo za državne volitve. (Dalje.) Kdo pa ima volilno pravico in se toraj mora sprejeti v volilni imenik? Glavno pravilo je to: Vsi tisti polnoletni avstrijski državljani, ki imajo pravico voliti za deželni zbor, imajo tudi pravico voliti za državni zbor. A. V kmetskih občinah s 3 volilnimi razredi imajo tedaj volilno pravico vsi davkoplačevalci in občani , ki so vvrsteni v 1. in 2. volilni razred. Volilci 3. razreda odpadejo. V občinah, ki imajo samo dva ali en volilen razred, pa imate volilno pravico samo prvi dve tretjini vseh občinskih voliicev, kakor so v red postavljeni po velikosti pravega davka, ne pa samo tisti volilci, ki plačujejo dve tretjini vsega davka, kakor so v nekaterih krajih, na pr. v Metliki in Črnomlji doslej ravnali. Tudi to smo izvedeli izmerodajnegavira in če bi kje kak župan ali okrajni glavar drugače ravnal, naj se zoper župana vloži pritožba pri okrajnem glavarju, zoper okrajnega glavarja pa pri deželnem predsedniku ter naj se ob enem reč naznani ljubljanskemu centralnemu volilnemu odboru, ki bode skrbel za naglo rešitev te zadeve. — K tem volilcem se pa prištevajo še tudi vsi tisti, ki imajo po svoji osebni lastnosti pravico v občini voliti, namreč: a) duhovni v dušnem pastirstvu; b) dvorni, državni, deželni in javnih zalog uradniki; c) oficirji in vojaški družniki z oficirskim naslovom, ki so v pokoju, ali pa so se službi sicer odpovedali, pa si vojaško čast pridržali; d) vojaški družniki brez oficirskega naslova, in Vojaški uradniki v boji, v službi ali pokoji, če ne spadajo k nobenemu vojaškemu krdelu; e) doktorji in ranocelniki, ki so v Avstriji dobili diplomo in imajo v občini ali javno cesarsko službo ali pa domovinsko pravico; fj načelniki in visi učitelji ljudskih učilnic, pa vodje, profesorji in učitelji viših šol v občini; g) častni meščani, tržani ali srenjčani. Volilcem se prištevajo tudi domače skupščine (korpora-cije), zavodi (ustanove), društva in naprave, ki od posestva, obrtoijstva, ali prihodka plačujejo vsaj že leto dni pravi in zadosten davek. B. V mestih in trgih s 3 volilnimi razredi imajo volilno pravico vsi volilci 1. in 2. razreda , in razen njih pa tudi še vsi taki volilci 3. razreda, ki plačujejo vsaj po 10 gold. pravega davka. V pravi davek se pa mora vštevati tudi tretjinska priklada. To smo za prav zanesljivo zvedeli. Ce bi toraj kje kak župan ali kak okrajni glavar te priklade ne hotel vštevati, naj se vloži pritožba, kakor smo že zgoraj omenili, in reč ob enem naznani volilnemu odboru v Ljubljano. — V občinah z dvema ali enim volilnim razredom pa imate volilno pravico samo prvi dve tretjini vseh občinskih voliicev, kakor so v red postavljeni po velikosti pravega davka. K njim se še prištevajo vsi uže gori pri kmečkih občinah omenjeni občani, ki imajo po svoji osebni lastnosti volilno pravico. C. Kot veliki posestniki imajo volilno pravico vsi, ki od enega ali od več v deželno knjigo (Land-tafel) vpisanih posestev plačujejo najmanj po 100 gold. direktnega davka s tretjinsko priklado vred. V obče ne sme j o voliti in tudi ne izvoljeni biti: a) osebe, ki stoje pod varstvom ali kuratorstvom; b) vsi, kateri se kot ubožci iz javnih ali občinskih sredstev oskrbujejo, ali so biii zadnje leto pred volitvijo tako oskrbovani; c) osebe, nad katerih premoženjem je razpisan konkurs, dokler je konkurzna razprava; d) osebe, ki so bile v kazen obsojene zarad kacega hudodelstva ali zarad tatvine, nezvestobe, goljufije. Ta nasledek pri hudodelstvih veleizdaje in njene sokrivde, kaljenja javnega mini, hujskanja zoper državno vstavo, vstaje, upora, nevarnega žuganja ali silnega napada uradnih oseb, javnega posilstva, silnega ravnanja zoper korporacije ali od vlade osnovane shode, težkega telesnega poškodovanja, dvoboja in njegove sovdeležbe, zavoljo podpore pri hudodelstvih s prikrivanjem ali neza-branenjem, zavoljo potuhe dane vojaškim beguncem, pri drugih hudodelstvih, če je bil krivec obsojen vsaj za 5 let, mine še le po izteku desetih let in razen tega po izteku 5 let, pri obsodbi zavoljo tatvine nezvestobe ic goljufije ali sleparije pa mine tri leta po prestani kazni. Vsak volilec sme le enkrat voliti in sicer osebno. Samo veliki posestniki smejo katerega druzega velikega posestnika pismeno pooblastiti, da za nje voli, če se osebno volitve nočejo ali ne morejo vdeležiti. Kdor ima volilno pravico v velikem posestvu in ob enem tudi še v kaki mestni ali kmetski občini, sme le v velikem posestvu voliti; kdor ima volilno pravico v kaki mestni ali trški in ob enem tudi v kmetski občini, sme le v mestni skupini voliti; in kdor ima volilno pravico v več občinah, voli tam, kjer na- ___ 180 ___ vadno stanuje, če pa nikjer nima pravega stanovaliača, voli tam, kjer največ davka plačuje. 3. Ko je volilni imenik v redu, naj občinski volilni odseki gledajo na to, da vsi, ki so v imeniku, res tudi volit gred6. Oni navadno že is časa prejšnjih volitev poznajo, kdo je zanesljiv in kdo ne, ter naj po vsi moči omahljivim prigovarjajo in jih vtrjujejo, malomarne spodbujajo, nevedne podučujejo, nasprotnike zavračajo, se ve da brez prepira, jeze ali sovraštva. 4. Ti možje ali občinski volilni odseki naj se po* tem pogovore*, kateri volilni možje tfaj se pri prvotnih volitvah kmetskih občin izber6. Državne volitve se imenujejo sicer neposredne, pa so neposredne samo za velike posestnike in prebivalce mest in trgov, ki res naravnost volijo svoje poslance za državni zbor. Kmetsko ljudstvo pa svojih poslancev ne voli naravnost, ampak voli najprej volilne može, kakor za deželni zbor, in ti volilni možje še le izvolijo poslanca. Zato je pa volitev jolilnih mož v kmetskih občinah silno važna. Ce boste za volilne može izbrali poštene, značajne, razumne, previdne in zanesljive može, vam bodo oni gotovo tudi pravega poslanca izbrali; ki se bode na Dunaji res potegoval za vaše splošne, ne pa za svoje lastne in osebne koristi. Občinski volilni odsek naj take može izbere in naj gleda na to, da so to možje, ki vživajo splošno zaupanje in spoštovanje; zlasti naj pa nikar ne prezro tistih mož, ki so bili že pri prejšnjih volitvah volilni možje in so že dejansko pokazali, da kakor skala stoje za pravično in resnično domačo reč in jih nobena zvijača, nobeno sladkanje, nobeno žuganje ne predrugači. To so v volilni borbi že skušeni možje, zato naj jih odsek tudi zdaj najtoplejše priporoča, ter iz vseh moči dela na to, da jih bodo vsi volili enoglasno. 5. Občinski volilni odseki naj gledajo tudi na to, da se bo vsaki občini določilo postavno število volilnih mož. Navadno je pri državnih volitvah več volilnih mož, kakor pri volitvah za deželni zbor. Za vsakih 500 prebivalcev namreč se izvoli en volilen mož, za ostanek, kar ga je, ko se število prebivalcev razdeli s 500, in ko bi bil tudi le en sam, velja pa zopet za enega volilnega moža. Pri volitvah za deželni zbor se ta ostanek še le šteje, ako znaša najmanj 250 ljudi, in zato bo marsikatera občina imela za državne volitve več volilnih mož, kakor za deželne. Naj tu sledi par zgledov. Občina Kostelj na Kočevskem ima 3517 prebivalcev in voli za deželni zbor 7 volilnih mož, za državni zbor pa jih mora imeti 8, ker ostanek 17 , ki se pri deželnih volitvah ne šteje, pri državnih volitvah velja že za enega volilnega moža. Občina Velike Lasi če šteje 542 prebivalcev in voli za deželni zbor enega, za državni zbor pa dva volilna moža. Občina Sodražica ima 2660 prebivalcev in voli za deželni zbor 5, za državni zbor pa 6 volilnih mož. Županje zahtevajte, da naj vam pri okrajnem glavarstvu naznanijo število občinskih prebivalcev, kakor se je pokazalo pri zadnjem ljudskem številjenju koncem leta 1869., in potem boste sami vedeli, koliko volilnih mož ima vaša občina voliti. Občine, ki nimajo 500 prebivalcev, volijo po enega volilnega moža. 6. Občinski odseki naj tudi pazijo, da uradniki in beriči zlasti po mestih in trgih volilcev ne bodo begali in za nasprotno stranko agitirali, ker vlada sama želi, da naj uradniki ostanejo nepristranski in objektivni in naj se ne potegujejo za nobeno stranko. 7. Občinski odseki naj dalje gledajo na to, da se bodo prvotne, in potem tudi državne volitve same prav vršile. Okrajno glavarstvo mora županom o pravem času naznaniti, katerega dne, ob kateri uri in v kateri hiši se bodo vršile prvotne volitve, in župan mora to precej volilcem naznaniti in jih povabiti k volitvi. Volilna komisija je sostavljeoa iz volilnega komisarja in iz županstva. Glasovanje je pri nas ust me no, kakor pri volitvah za deželni zbor. Zato naj si pa vsak voliiec dobro zapomni imena volilnih, katere jim občinski odsek priporoča, da jih potem volijo vsi enoglasno. Za izvolitev je potrebna nadpolovična večina glasov. Vsak volilen mož potem dobi od okrajnega glavarstva svojo izkaznico (glasovnico), katera mu daje pravico določenega dne, ko se vrši volitev poslanca, stopiti v volilno sobo. V to sobo tedaj razen volilcev noben ne sme priti. Zato naj pa volilni možje dobro pazijo, da svojih glasovnic ne zgube ali pa doma ne pozabijo. Ako pa kak voliiec svojo glasovnico zgubi ali tako pokvari, da ni za rabo, mu mora, ako to zahteva, ali okrajno glavarstvo, ki take glasovnice daje, ali pa na dan volitve tudi volilni komisar drugo glasovnico izročiti. — Volitev državnih poslancev sama se ravno tako vrši, kakor volitev deželnih poslancev. A. V kmetskih občinah je ta volitev us trne na. Vodi pa volitev vpričo volilnega komisarja, ki pa nima nič govoriti, volilna komisija 7 udov. 3 ude volijo volilci pismeno, 3 pa imenuje volilni komisar, in teh 6 potem izvoli še 7. uda komisije; teh 7 izmed sebe voli predsednika, in vseh sedem podpiše volilni protokol. Vsak voliiec mora, ko ga pokličejo, natančno imenovati tistega moža, ki naj po njegovi želji bode poslanec. Kedar so pa volilci oddali svoje glasove, naj ne gredo iz volilne sobe, dokler se jim ne naznani izid volitve, ker je včasih potrebna ožja volitev, ako namreč noben kandidat nima nadpolovične večine glasov; kaj lahko bi potem zmagala nasprotna stranka, ko bi naših mož več na volišči ne bilo. Volijo pa kmetske občine 5 poslancev v državni zbor, in sicer volijo sodnijski okraji: a) Ljubljana, Vrhnika v Ljubljani, — Litija, Zati-čina v Litiji, — Ribnica in Lašiče v Ribnici, vsi skupaj enega poslanca; b) Postojna, Bistrica, Senožeče in Vipava v Postojni, — Logatec, Lož in Idrija v Logatcu, vsi skupaj enega poslanca; c) Kranj, Loka in Tržič v Kranji, — Kamnik in Brdo v Kamniku, — Radolica in Kranjska gora v Radolici, vsi skupaj enega poslanca; d) Novomesto v Novomestu, — Krško in Kostanjevica v Krškem, — Črnomelj, Metlika v Crnomiji, vsi skupaj enega poslanca; e) Kočevje v Kočevji, — Trebnje in Žuženberk v Trebnjem, — Radeče in Mokronog v Radečah, vsi enega poslanca. B. Za volitev mest in trgov izvoli pa občinski za-stop mesta ali trga, kjer se volitev vrši, 3 ude v volilno komisijo, 3 druge imenuje volilni komisar, in teh 6 izvoli še 7. uda volilne komisije , in vseh 7 izmed sebe voli predsednika in podpiše volilni protokol. Volitev v mestih in trgih se pa vrši pismeno in tajno. Vsak voliiec dobi od gosposke glasovnico, na katero naj se zapiše samo ime poslancev o. Svojega imena pa ni treba podpisati. Tudi ne sme nihče rabiti druge glasovnice, kakor ono, ki jo je prejel od go-sp6ske, ker bi bil sicer njegov glas neveljaven. S to glasovnico pridejo volilci ob dnevu volitve na volišče. Tam se berejo imena volilcev po abecednem reda, in ko katerega pokličejo, stopi pred komisijo in ji izroči ------ 181 ------ skupaj zganjeno glasovnico, na kateri je zapisano samo ime poslaneevo, ob enem pa pokaže izkaznico, katero je bil z glasovnico vred od gosposke prejel, v dokaz, da je res on tisti, ki so ga poklicali in da ima volilno pravico. Oddajanje glasov se ob določeni uri sklene, vendar pa se tistim, ki so bili uže pred določeno uro v volilni sobi, ne sme zapreti glasovanje. Kdor pa pozneje pride, ne sme več glasovati. Kakor kmetski vo-lilci, naj pa tudi volilci mest in trgov ne gred6 iz volilne sobe, dokler se jim ni naznanilo, kdo je za poslanca izvoljen. Mesta in trgi na Kranjskem volijo si državne poslance, in sicer: a) Ljubljana s trgovinsko zbornico vred enega; b) Postojna, Idrija, Vrbnika, Lož, Radolica, Tržič, Kamnik, Kranj in Loka skupaj enega; c) Novomesto, Višnjagora, Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika, Kočevje in Ribnica enega. Vsako mesto in vsak trg voli dom d. C. Veliki posestniki volijo v Ljubljani 2 poslanea, ravno tako kakor za deželni zbor. D. Ženske nimajo volilne pravice za državni zbor. Volitve državnih poslancev na Stajarskem: za kmetske občine dne 2. julija? za mesta 4. julija, za trgovinske zbornice 7. julija, in za veliko posestvo 8. julija; na Goriškem in v Istri: za kmetske občine 29. junija, za mesta 2. julija, za trgovinske zbornice 5. julija, za veliko posestvo 8. julija; v Trstu bo volil prvi volilni razred 29. junija, drugi razred 1. julija, tretji razred 4. julija, trgovinska zbornica 7. julija; na Koroškem: kmetske občine 5. julija, mesta 7. julija, trgovinska zbornica 9. julija, veliko poseBtvo 10. julija. na Češkem: kmetske občine 20. junija, mesta 30. junija, trgovinske zbornice 2. julija, veliko posestvo 3. julija; na Moravskem: kmetske občine 1. julija, mesta 3. julija, trgovinske zbornice 4. julija, veliko posestvo 7. julija; v Galiciji: kmetske občine 30. junija, mesta 3. julija, trgovinske zbornice 7. julija, veliko posestvo 9. julija. Po „Slov."