\\ ri^Br 9H.jI«! 1II MtMMSHMIMMMMHRiMH SI-' 18 t HH JV M ^bm ■ " —'—~ > " j j ^^H^^RiHflH^^BMf I^BI I justice ji .............Iii^liiiili / AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Atttflrttttft 1§0ttIt* NEODVISEN LI8T ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ■ = awaaaas"" .......... 111 11 jri 1 " ....... 11,1 11 ..i' ssaaaatBs • , ,r i NO. 89. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, AUGUST 1. 1919 . * LETO XXII. - VOL. XXIL Uradno izvestje o puDtu v Jugoslaviji Washington, D. C. 28. julija. Poslastvo države Srbov, Hrvatov in Slovencev nam poroča, da je prejelo od jugoslovanske vlade v Belgra-du sledeče poročilo o nemirih in spopadih v stari domovini: "Dne 22. julija ob 10. zvečer se >e pripetila v Mariboru lokalna pobuna med enim delom vojakov dopolnile rezerve 45. peSpoIka. iRed se je povrnil med vojaStvo ob polnoči isti dan. Pri puntu so posebno sodelovali gotovi nemški meščani a po imenom a tudi ^železničarji. "Kompanija, ki je zopet naredila red, je imela tri vojake ranjene, a puntarji so < imeli 6 mrtvih in nekoliko | ranjenih. "En del puntarjev je bil ' prijet, drugi del je pa pobegnil. 1 "Izgovor za punt je bil, ' da vojaki niso imeli dovoljne -obleke. "Drugi dan, 23. julija, ob j 3. zjutraj se je spuntal Sav- ' ski konjeniški polk v Varaž- < dinu. Pod poveljstvom pod- * častnikov so vojaki udrli v < vojna skladišča in vzeli oro- i žje ter mitraljeze ter Sli nad i vojašnico. Medtem pa je ena 1 pešaška kompanija nemudo- 1 ma zgrabila za orožje ter šla i nad puntarje, in razdelivši se v dve skupini je zasedla j poŠto in Trg Svobode, kjer je i Hitro so se vojaki pojavili, je j bil uprizorjen proti njim na- < pad, toda puntarji so se ne- i mudoma razdelili v manjše 1 skupine in se skrili po hišah, ] odkoder so streljali na cesto. * Njim so se pridružili tudi t nekateri meščani,/ki so tudi I streljali i na vojake, ki so šli 1 nad puntarje. i "Okoli tretje ure popoldne i je vsa borba prenehala. En i del puntarjev, je bil prijet, ( drugi se je predal, tretji pa i je pobegnil. Zgube te rabuke so: "Dva vojaka mrtva in de- < set ranjenih. Ranjen je bil tu- i di neki častnik. Zgube pun- i tarjev niso znane. Niti en I Častnik se ni udeležil punta- $ nja. i "Ti obžalovanja vredni do- 1 godki, četudi so brez poseb- s t nega značaja, so dali priliko š ' sovražnikom države Srbov, a Hrvatov in Slovencev, da §i- š rijo po svetu najbolj fanatič- i ne brzojave o nekakem revo- £ lucijonarjem gibanju na Hr- I vatskem. Posebno širijo z veseljem te novice Italijani! 1 "Imamo dokaze, da so ti s • punti uprizorjeni pod vodi- 2 teljstvom tujezemske agita- c cije!" s Tako se glasi uradno poro- c čilo o dogodkih v stari domo- c vini, katero poročilo je v pon- F deljek prinesel tudi naš list. 2 • Ko dospejo listi iz stare do- v movine, zvemo še kaj več, če s ne bo — cenzurirano. Na 2 vsak način pa je gotovo, da imajo Nemci in Italijani naj-več koristi od medsebojnega f jugoslovanskega kavsanja. f -o--r ( — Mary Merrick ki trdi, da t jo je avtomobil F. L. Jorgen- č sena 25. febr. letos tako hu- p do poškodoval, da se ji bo po- p znalo za celo življenje, je vlo- r žila proti Jorgensenu tožbo s za $100.000 odškodnine. r — Vsa preiskava proti nez- p nanim morilcem Kaberja je o ustavljena. Policija ne more d nikamor več naprej. o Se zanimate za Ame-i rito? Berite list. Danes prinaša "Ameriška Domovina" prvi članek večje zbirke poučnega berila o Amerikanizmu. Ti članki so spisani po spretni roki Mr, Charles T. Hendersona in se bodejo nadaljevali, dokler ni serija zaključena. Vsaka oseba se bo strinjala z idejami, katere razlaga Mr. Henderson na strani 3. današnjega lista. Namen teh člankov je tujcem, ki so prišli v to deželo, in ki še ne znajo angleškega jezika, olajšati njih položaj in jim povedati kako si, lahko zboljšajo svo je razmere v Ameriki. So gotove stvari, ki so enake po celem svetu. Resnica je da največ ljudi je prišlo naprej, ker so trdo delali, ker so imeli ambicije in odločnost. Toda Zjedinjene države imajo svoje posebne načine in pota, kako pride človek do uspeha. Ni resnica, da je v Ameriki prav lahko življenje. Kdor :o misli, živi v sanjah, iz katerih se neljubo prebudi. Tudi tukaj je potrebno trdo delo in odločnost združeno s poštenjem če hočemo napredovati in si pridobiti spoštova nje. Naloga je dovolj težavna za tu rojene Amerikance, kaj še le za one, ki. Amerike ne poznajo dobro, ki ne govorijo deželnega jezika. Namen teh tedenskih pogovorov v našem listu je, dati cenjenim naročnikom vse jim omogočijo, da postanejo enaki z Amerikanci. Zjedinj^ ne države niso popolna dežela, Icajti popolne dežele in popolnega ljudstva ni nikjer na svetu. Toda treba je spoznati napake, napotja, da se poboljšamo in e,den drugemu približamo. Vsak državljan in stanovalec Zjed. držav bi ' moral popolnoma razumeti stvari in predmete, ki se bodejo v tem listu obravnavali Vsak teden. — AU ima vaša družina že edino slovensko knjigo v Ameriki "Poezije Ivana Zor- 1 mana"? Ako jih niste se ku- 1 pili, odločite se takoj. Knjiga je kras vašega doma, ter vam nudi lep duševni užitek. Kulturni narodi podpirajo in spoštujejo može, ki učijo in širijo kulturo. Knjige širijo 1 znanje in kulturo, one so vaše prave prijateljice. Vaša narodna dolžnost je kupiti knjigo "Poezije Ivana Zormana" 1 katere dobite v našem uradu. . — Sladkorja zopet primanj- ] kuje v Clevelandu, ravno ko ; se približuje sezona za pre- ! zerviranje sadja. Mnogo gro- 1 ceristov je že več dni brez ! sladkorja, dočim so drugi ' omejili sladkor po 2 funta na 1 osebo. Kot izjavlja vlada je 1 pomanjkanje sladkorja samo j začasno, ker je vlada prepo- | vedala za 14 dni vsak eksport ! sladkorja. Drugi teden ga bo 1 zopet dovolj. 1 ! Kot naznanja temperenč- 1 na organizacija, je slednja ] rekrutirala 3000 svojih čla- j nov, katere pošlje po mestu v i razne nekdanje saloone in i točilnice, da bodejo vohunili, j če kdo prodaja prepovedano 1 pijačo. Kogar dobijo ti ljudje 1 pri točenju pijače ga bodejo naznanili sodniji. Objednem 1 se stranka suhih silovito iezi ] na mestno policijo, ki ne za- i pre dovolj oseb, ki točijo I opojno pijačo. Pravijo, da v dveh mesecih je bilo samo pet , oseb prijetih. 1 Novtcc iz sosednje naselbine Dewburg Te dni so prisiljene počitnice za mnoge delavce v naši naselbini, ker nekateri pri "furnesih" štrajkajo. Delo je bilo zelo težavno in zato je 12 ur takega dela na dan preveč. Delavci iščejo 8 urnega dela in dovoljenje, da smejo stopiti v unijo, kar pa hoče kompanija preprečiti. Diddle-de-diddle, cat and the fiddle, the cow jumped over the moon. ^ Tako smo včasih peli. Danes pa, ako pogledamo ceno mleku in mesu, je pa čisto verjetno, da krava ni čez luno skočila, ampak je kar na luni ostala. "Pork čapse" pa menda le še. kak predrzen eroplenar sreča nekje na luni, 6 milj od Marsa. Med drugimi avtomobilisti je tudi naš župnik, Father Oman, ki se vozi v zaprti kočiji. Voz so mu kupili fara-ni in prijatelji, da lažje opravlja svoje delo po jako raztreseni fari. Zaenkrat pelje še bolj po kačje in rabi veliko pota, in vse fence okoli farovža in po 80. cesti so dali "inšurtfti" toda upamo, da se kmalu privadi, da bo Šlo kot po "žnori". Frank in Mary Češnovar sta prinesla novo članico družine Frank Novak h krstu v nedeljo. John Peče in njegova soproga sta botra mali Ani Angeli Grabnar, in Blaž in Cecilija Modic sta odgovarjala za malega Alojzija Ar-kota. Pri dfrfifii Frank Snyder pa se je ustavil mali Frank, Vincent, ki se tudi hoče Snyder pisati. Pravijo, da je ta fantič malo prehitro prirajžal, vendar pa je še precej zdrav in najbrž ostane v Newburgu. Vsem starišem naše častitke! Družina Anton Meljač na 81. cesti žaluje za malim devet mesecev starim Jožkom, ki je po kratki bolezni zapustil stariše ter se preselil v boljše življenje. Mali Jožko je bil velika zabava družine, bil je ravno v starosti, ko se otrok začne zanimati za življenje okoli sebe, spoznavati začne očeta in mater. Pa kruta bolezen ga je hitro uničila. Družini Meljač naše iskreno sožalje! Dopis dr. sv. Ane priobčimo prihodnjič. o - — John Barga, 50 let star delavec, stanujoč na 2507 E. 19. St. je v sredo popoldne šel k jezeru z namenom,, da skoči v vodo. (Toda ne da bi se samo skopal). Še poprej pa je napisal oporoko. Oporoka je bila naslovljena na policijo. Barga je napisal: Slavna policija se prosi naj si nikar ne beli glave radi mojega samomora Nadalje prosim, naj mojega trupla po smrti ne razparajo, ampak truplo naj se sežge in pepel raztrese na vse štiri strani sveta. (Bajgarš, ta pa ne bo hodil strašit, op. stavca). To pismo je dejal mož v žep svoje suknje, katero Je položil na skalo poleg vode, nato je še enkrat pokazal figo temu goljufivemu svetu in —skočil v vodo. Trupla še niso dobili. — V Cleveland je dospel M. C. Liller, zvezini delavski posredovalec, da naredi spravo med delavci Standard Parts Co. ki so na štrajku. — Te dni se vrši pregledovanje računov in knjig Slovenske Dobrodelne Zveze. Profilarjem gre za ! vrat. Vlada grozi. Columbus, 31. julija. Tu zboruje 88 prosekutorjev države Ohio, »n vsaka county v državi je zastopana po svojem odposlancu. Kot je videti je oblastem veliko na tem ležeče, da se glede draginje nekaj ukrene. Oblasti so obljubile izdatno^ pomoč posameznim mestom in občinam, da se borijo proti onim, ki neprestano dražijo živila in na ta način vzbujajo pri ljudstvu ne-zadovoljstvo. Go-verner Cox sam je navzuč pri vseh sejah prtosekutorjev, in se je izjavil, 4a ne bo prej miroval, da bo ti$ak poedini koriščevalec z živili pod ključem. Poslovanje proti izkoriščevalcem se bo veliko hitreje vršilo, kot se Je prvotno mislilo, ker se je; država resno lotila dela. Sprva se je govorilo, da s sedanjimi postavami države Ohio se ne more nikogar kaznovati, ki draži živila, in med prOsekutorji je vladalo jako pesimistično mnenje glede preganjanja ljudskih izkoriščevalcev. Toda governer Cox )e ostro povedal navzočim javnim uradnikom, da ni trelja nikjer iskati "posebnega grešnega kozla" ker vzgledi to dokazi draženja živil so tako očitni, da se lahko z rokajni prijemajo, in če ima vlada za seboj vse javno mnenje v postopanju proti ljudskim izkoriščevalcem, te4aj j| ^ od jav> hitro morejo narediti* mir in red. Washington, 31. julija. Waren, B. Stone, predsednik unije železniških inženirjev se je izjavil, da bo morala vlada ponovno povišati plače Železničarjem ali pa skrbeti, da se cene živilom nemudoma znižajo. Dasi imajo inženirji danes še enkrat toliko plače kot so jo imeli pred vojno, pa je kljub temu skoro nemogoče dostojno izhajati, ker so živila in druge življenske potrebščine skoro za dvesto procentov dražje. Pismo, v katerem se zahteva znižanje cen v živilih ali pa zopetno povečanje plače, je bilo osebno izročeno predsedniku Wilsonu. o — Sirota je žena Katarina Kravaja, ki stanuje na 12172 Clarkwood ave. Pred 8 meseci jo je mož zapustil, in sedaj je sama vtej draginji z osmimi malimi otroci. Stradala je da se je sama sebi smilila. Ni pa se smilila gospodarju, ki jo je dal na cesto, ker ni pla- , čala stanovanja. Za to je zvedela policija, ki je ženi ukazala naj gre nazaj v hišo, a brezsrčni gospodar je dobil pošteno lekcijo. Mesto se je zavzelo za siroto. — Mesto naznanja, da prideta v septembru mesecu v Cleveland najbrže belgijski kralj in kraljica. (Bog ve, kdaj pa pride kajzer?) — Umrla je soproga Helena Rus, stanujoča na 34. cesti. Pokojnica je stara 46 let, doma iz Kočevja. Bila je članica dr. sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ. Pograb je v petek zjutraj. Naj v miru poči-va! g - — I? stare domovine se je oglasil iz Kamnika na Gorenjskem bivši Jugoslovanski prostovoljec Blaž Logar, ki je sedaj stalno na dopustu doma. Pisal je obširno pismo in 1 ga v prihodnje priobčimo, i 8000 vojakov je za-sedlo mestoChicago Chicago, 31. julija. Vojaštvo je danes gospodar v Chi-cagi. Nad 8000 mož narodne garde je zasedlo mesto. Nastop vojaštva je upljival. Podivjane druhali, ki so tri dni v Chicagu streljale in napadale ena drugo, so kar na mah zginile s cest. Poleg vojaštva pa je prišel tudi dež, ki je prepodil tudi najbolj bojevite z ulic. Kljub temu pa so se pripetili umori v različnih krajih mesta. Dva zamorca in en beli so umrli v bolnišnicah na posledicah ran. Tekom zgodnjih jutranjih ur je začelo goreti v več hišah, kjer stanujejo zamorci. Oči-vidno so beli zažgali. Vojaštvo je obkolilo zamorska stanovanja tri milje v okolici, tako, da ne more noben zamorec iz svojega distrikta, niti ne morejo beli zraven. Vsega skupaj je bilo dosedaj 38 ljudi ubitih v medsebojnem boju, nad 600 ranjenih, med njimi skoro 200 jako težko, in kakih 40 jih bo za ranami umnlo. Kratko po polnoči je vojaštvo zasedlo vse bolj važne kraje mesta. Zamorci so streljali na posamezne vojake, toda ni bil nihče ranjen. Governer kot župan sta apelirala na prebivalstvo naj se strezni in preneha z divjanjem. Vlada upa, da nastane popo-len mir. -o- rea je zadel v ulično karo, Walterjev avtomobil je od-skočil in zadel drugi avtomobil, in drugi avtomobil je zopet odskočil in zadel tretjega. Zato je dobil Walter $10 kazni, ali $3.33 za en sunek. — Uslužbenci mestne elektrarne zahtevajo 50 proc. večje plače. Mesto jim je ponudilo 11 procentov. Do štrajka najbrž ne bo prišlo, ampak bodejo skušali mirnim potom poravnati vso stvar. —' Tudi izdelovalci cigar bodejo zahtevali boljše plače. linijski uradniki pravijo, da so izdelovalci smodk slabše plačani kot drugi unijski delavci. — Neka ženska na Carnegie ave. je kupila od razvažalca ledu 25 funtov ledu, za kar je plačala. Ko je pa led stehtala, ga je bilo samo 6 funtov. Raditega je dala razvažalca zapreti in obsojen je bil na 25 dolarjev kazni, ker je sleparil pri prodaji. — Število zrakoplovov, ki vozijo poŠto med Clevelan-dom in Chicago, bodejo podvojili. Odkar se je poštnina . za zrakoplovna pisma znižala od 6 na 2 centa, občinstvo jako zahtevajo te znamke in promet pisem po zrakoplovu. — Starišem Melač je umrl sinek Josip. — V našem uredništvu ima pismo Mr. George Turek. o NAD STO ZRAKOPLA-VOV ZAŽGANIH. New Yok, 31. julija. Kongresni odbor preiskuje ovadbo nekaterih ameriških zra-koplovcev, ki trdijo, da so i ameriške vojne oblasti tekom v*'ne nekoč pri Toulu v Franciji dale zažgati preko sto zrakoplovov, v vrednosti nad miljon dolarjev. KRIZA V AVSTRIJI. Dunaj, 31. julija. Avstrijski kabinet, z dr. Rennerjem na Čelu, je sklenil odstopiti. Italijani ne dobijo posojila v Ameriki Pariz, 31. julija. Poizkus italijanskega ministra za zunanje zadeve, Titt^nija, da bi pregovoril zaveznike, da posodijo Italiji večje svoto, kakor se je to godilo tekom vojne, je popolnoma propadel. Seveda, posojevati ne bi mogel nihče drugi kot Zjedinjene države, ki so se pa odločno izjavile, da ne posodijo Italiji denarja. Najbolj se je protivil italijanski zahtevi H. Hoover, načelnik živilske administracije. Italijanski zunanji minister je prišel zadnje čase v Pariz, da se pogovori z ameriškimi in francoskimi državniki, toda bil je jako mrzlo sprejet in njegova prošnja nemudoma odklonjena. Tittoni je obupno slikal položaj Italije, toda moral se je vrniti v Rim, ne da bi kaj opravil. Rim, 31. julija. Vladni krogi so prišli na sled zaroti, da se dvigne revolucija v Italiji. List "Popolo Romano" piše, da bi se imela 21. julija začeti revolucija, in so bili kmetje že pripravljeni, da razdelijo zemljo. Vlada je dobila v parlamentu zaupnico, ko je Nitti predložil mirovne pogoje z Nemčijo. Naglašal je, da se mora Italija lotiti silnega posla sedaj po vojni, in v to svrho potrebuje nemudoma okrog 10.000.000.000 lir, ki morajo pgjft iz drugih držav. v f *^m - - Hfe o -o- 20.000 TUJCEV GRE DOMOV. Baltimore, Md. 31. julija. Nad 20.000 tujcev v Baltimore, večinoma tujezemski delavci, se pripravlja, da odpotujejo v svojo domovino. Izseljenci so večinoma Nemci, Avstrijci, Poljaki in Rusi. OGRSKI BOLJŠEVIKI NA BEGU. Berlin, 31. julija. Ogrske rdeče armade, ki so prvotno porazile Rumune ob reki Tisi, so bile takoj drugi dan prisiljene pobegniti, kajti Ru-munci so se v tolikem številu vrnili na bojišče, da je bil vsak odpor od strani Ogrov zaman. Bela Kun je pobegnil, in glavni poveljnik boljševiš-ke armade, ki se je skrčila sedaj na 14 baterij in par divizij, je prestopil na stran armade grofa Karolya. Boljše-viki neprestano dezertirajo iz ogrske armade. KAJ BOLGARI ZAHTEVAJO. Pariz, 31. julija. Bolgarska mirovna delegacija je danes poslala svojo prvo noto zavezniški konferenci. Bolgari zahtevajo, da se jim podeli Macedonija, Dobrudža in Tracija, kot "čisto bolgarske province". (Mi bi svetovali, da dobijo še kajzerja, ker so ves čas vojne tako zvesto držali z njim). JugoslovaBskitpro-j slovoljci v trplefljn * <' a Finančni 'tajnik SNZ, g. Frank Hudovemik je prejel od prostovoljca Josip Kunta-riča sledeče pismo, iz katerega je razvidno v kakšni potrebi se nahajajo oni, ki so zastavili svoje življenje za svobodo svojega naroda. šutna pri sv. Križu. — Dragi rojak: Pošiljam vam to pismo iz naše lepe slovenske zemlje. Sprejmite ga, razveseli naj vas, kakor je tudi mene razveselil vsak glas iz svol bodne Amerike. Prošnjo imam do vas, ki naj. bo, ako vam je mogoče, uslišena. Kakor vam je znano, sem prišel domov na dopust, kjer sem še sedaj, toda revščina je tukaj, kakoršne še nisem videl, da ne vem, kako in kam. Prosim pomoči od vas in naših cenjenih slovenskih trgovcev in rojakov Ameriki. Mislim, da vam ni treba še posebej opisovati bedo, kajti narod, ki je toliko trpel v vojni, veste, da je skoro propadel vsaj gospodarsko in finančno. Pomislite: Ko sem prišel domov, nisem imel kaj obleči, in sedaj se trudim in mučim za obleko in vsakdanje življenje. Cene so tako visoke, da si ne morete predstavljati. Prosim.vas toraj, ako je mogoče nabrati par dolarjev pri d0^1 jugoslovanskih smo brez sredstev? in če se nas ne usmilite vi, slovenski ameriški rojaki, ne vemo, kaj 'bomo začeli. Da vam odkrito povem, naša gospoda, pa tudi vladajoča gospoda slovenska, se ne briga za nas absolutno nič. Zgleda mi, da še vse diši po avatro-madžarskem I režima. Naznanjam vam, da sta dva rojaka, Katfol Piškur in Josip Modic poginila od bajonetov madžarskih boljševi-kov, in sicer meseca aprila, t Pisal bf vam še marsikaj dru-zega, toda za sedaj se zadovoljite z* to malenkostjo. Upam, da se še vidifno, toda samo ne vem, kdaj. Z odličnim spoštovanjem Josip Kuntarič, Šutna, pošta sv. Križ pri Kostanjevici, Dolenjsko. Opomba uredništva: Naše uredništvo je podvzelo korake, da se spravi te jugoslovanske prostovoljce nazaj v Ameriko in bo imelo pri tem uspeh, kot je obljubljeno od vlade, in sicer v kratkem. Medtem pa člani SNZ in članice Zveze J. Žen in Deklet pridno nabirajo za te siromake in se pošlje v kratkem izdatna svota v staro domovi, no. — Sodnik Selzer je ta teden oprostil tri osebe, ki so bile obtožene, da so prodajale žganje. Detektivi so obiskali dotične prostore, naročili žganje in plačaji z zaznamovanim denarjem, nakar so lastnike prostorov aretirali. Sodnik Selzer pa ni hotel nikogar kaznovati, ampak se je izjavil, da tožba ni opravičena, ker dotičnim ni dokazano, da so "stalno prodajali pijačo" ampak so dali "en glažek al* pa dva", kar se ne more imenovati "trgovina z opojnimi pijačami". ,SSPZrimf^%S10^av^sta. HANS IZ ISLANDA —===== ROMAN ===■— SPISAL VICTOR HUGO,......Z A "A. D." PRIREDIL P. "Ah, nikar ne govori s tako gotovostjo, moj sin! Nikar ne skušaj Gospoda Boga! Nihče ne more vedeti kaj se godi v glavi koga druzega, in tudi ti ne moreš vedeti kakšnega mnenja je sin podkralja glede jetnikov. Najbrž 2a-libože, se ne bo nikdar toliko ponižal, da bi zaslišal prošnjo ponižnega kaplana, ki skrbi za ujetnike. Toda, zdravstvu j, sin moj; želim ti mnogo blagoslova na pot, in spomni se kdaj ubogega duhovna ter moli za njegove nesrečne ujetnike." Petnajsto poglavje. V eni izmed sob, ki je bila v direktni zvezi z stanovanjem governerja provincije Trondhjem so sedeli trije tajniki njegove ekselence pri ogromni mizi, obloženi s per-gamentom, papirjem, črnilniki in gosjimi peresi ter z raznimi pečati, dočim je bil četrti stol prazen, kar je pomenilo, da je eden izmed tajnikov zakasnjen pri delu. Molče so delali, pisali in premišljevali, dokler zdajci eden izmed njih ne prekine molka in vzklikne: "Ali ti je znano, Wapher-ney, da bo škof odpustil iz službe knjižničarja Foxtippa radi onega pisma, katerega si ti pisal in priporočil dr. An-glyviusa ?" "Kake neumnosti govoriS, Richard," odvrne tajnik, kateremu ni bilo namenjeno prejšnje vprašanje. "Wapher-ney ne bi mogel nikdar pisati v korist in prilog dr. Angly-vlusa, kajti njegova prošnja je silno raztogotila generala, ko sem jo čital pred njim." "Tako si mi povedal," odvrne Wapherney, "toda videl sem besedo "tribunatur" (dovoljeno je) napisano na per-gamentu, in sicer lastnoročno od njegove ekselence, genera-' la " "Ali je res?" vzklikne drugi pisar. Da, tako je, dragi moj; pa ne samo to: njegova ekselen-sa je spremenila še več drugih svojih prvotnih določb, kot sem opazil iz opazk na robovih prošenj in dokumentov. Na primer, na prošnjo siromašnih rudarjev je guverner napisal: Negetur!" (Odklanja se.) "Kaj! Tega pa ne morem razumeti; ali ti nI znano, da se je general vedno tresel pred razburjenjem in jezo rudarjev?" "Je že res, toda sedaj jih je general najbrž hotel prestrašiti z nezaslišano strogostjo. Iz tega tudi sklepam, zakaj je general odklonil prošnjo kap-plana Munderja, da bi pomi-lostil dvanajst ujetnikov." Tajnik, kateremu so bile namenjen zadnje besede, je zdajci vstal s stola in dejal: "Pojdi no, tega pa že ne vr-jamem; governer je preveč prijazen z ljudmi, predobrega srca je, in ujetniki se mu smilijo, ni res torej, da ne bi uslišal njih prošnje." "Dobro, Artur," odvrne Wapherney, "tu imaš listino in čitaj sam!" Artur vzame prošnjo v roke in začne čitati usodepolne 1 besede. "Res je," odvrne "komaj : vrjamem svojim IdCtnim oč- 2 em. Ha, kaj če bi guverner- I ju ponovno predložil prošnjo? s Kdaj pa je njegova ekselenca i< pregledovala te papirje?" "Zdi se mi, da je že tri dni * miulo od tega," odvrne Wap- c herney. t "To je bilp torej," odvrne s Richard s tihim glasom, f "onega jutra, ko se je baron t Ordener tako skrivnostno s prikazal v palači in še na bolj g skrivnosten način zopet zgi- 3 nil." s "Molči," vzklikne zdajci c Wapherney, predno je Artur j Imel čas odgovoriti, ne govo- \ - rimo o Ordentrju tako, ker r on je največji Uubljenec na-! šega generala. Toda kaj vi-2 dim tu? Ali ni zapisano na 1 prošnji Benignusa Spiagu- - dry, da se ustreže njegovi " prošnji?" Richard se je glasno zas-} mejal. "Ha, stara metla, ali se ni i govorilo, da je stražnik mr- • tvašnice tudi na skrivnosten 1 način z ginil iz mrtvašnice in 1 sedaj nihče ne ve, kje se na- ■ haja?" J "Da," odvrne Artur, "v njegovi mrtvašnici so dobili postavni uradniki tako raz-[ mesarjeno človeško truplo, [ da so poslali za njim vojake, [ da ga primejo kjerkoli ga [ dobijo. Obdolžen je sakrile-gija.Toda neki mali Laponec, ~ ki mu je stregel in bil nje-" gov pomočnik v mrtvašnici, katero je Spiagudry zapus-; til, je mnenja kot tudi večina r ljudi, da ga je hudič odnesel , v druge kraje in ga postavil za čarovnika." [ In komaj je Artur skon-. Čal svoj govor, ko pride v . pisalno sobo četrti tajnik. : "Pri moji časti, Gustavus, i danes si pa pošteno zaspal, i Mogoče si se sinoči poročil . in nisi mogel zjutraj ženske pustiti?" , "Ah, kaj še!" odvrne Wap- ■ herney, "Gusfavus je kora-> kal po vseh ovinkih mesta, ■ dokler ni prišel v ulico, kjer [ je hiša njegovee Rozalije. • Tam je paradiral dobro uro, i dokler ga ona ni pozdravila." ''Wapherney," reče novo-došlec, "želel bi, da je vse tako kakor govoriš. Toda vzrok moje zakasnitve ni tako prijeten kot ti praviš. Tudi moja suknja, katero imam na 1 sebi, najbrž ni ugajala ose-' bam v prostorih, katere sem moral danes zjutraj obiska-' ti." "Toda kje si vendar bil?" vpraša Artur. "V mrtvašnici." "Bog mi je priča," vzklikne Wapherney ko 4 vrže pe-resnik z rok, "če nismo prav-| kar govorili o mrtvašnici. . Toda lažje je govoriti o mrtvašnici kot mrtvašnico obiskati. Kakšen opravek je tebe zanesel v ono nesrečno mesto?" "Da, slab prostor za človeka," pripomni Richard, "in kar se tiče mene, bi bil zadnji, ki bi obiskoval mrtvašnice. Toda kaj si videl v mrtvašnici, Gustavus?" "Da, res je tako," reče Gustavus; "vsi ste radovedni radi mojega obiska v mrtvašnici, toda sami gotovo ne bi šli tja; zakaj naj bi toraj jaz tolmačil vam grozote, ki sem jih tam doživel, čee nimate poguma dovolj, da se na lastne oči prepričate o njih." Trije tajniki stopijo okoli Gustava, ki je čekal, dokler ga lepo ne prosijo, da začne pripovedati, dasi je bilo oči-vidno, da bi Gustav ravno , tako rad govoril kot so bili , njegovi poslušavci radoved 1 ni. • "Pravim ti, Wapherney," , začne Gustavus, "dobro si zapomni, kar boš slišal, da potem lahko poveš vse tvoji , sestri, ki tako neznansko ra- , da čuje strašne pripovedke. , Spravili se me v mrtvašnico kar nehote. Ogromna množica se je zibala daleč naokoli, bila je glava pri glavi. Tako so me spehali v mrtvašnico. Pravkar so prinesli mrtva trupla treh vojakov in dveh strelcev Munkholmskega re- ^ gimenta. Njih trupla so našli dan poprej v neki gorski soseski, kake štiri milje proč od mrtvašnice. Nekateri so pripovedovali, da so to oni \ vojaki, katere je vlada pos- t mmmmmmmm^mmm^^mm^mmmmmmmmm ' lala pred pred nekaj dnevi, da ulovijo pobeglega stražarja • mrtvašnice. Vojaki so odšM j proti Skongenu, in sluti se, da je tudi stražnik pobegnil : v dotični smeri. Če je to res- ; niča, tedajnaj razume vrag, j kako je mogoče eni sami j osebi, da ubije pet tako do- ! bro oboroženih ljudij. Tru- j pla so bila jako razmesarjena, : in ljudje pripovedujejo, da J so morala biti strmoglavlje- ' na raz neko pečino. Lasje so j se mi ježili, ko sem se ozrl na njih trupla." j "Kaj, Gustavus, ali si šel gledati njih trupla?" vpraša J Wapherney z nevrjetnim gla- ! som. j j "Da, še sedaj so mi pred očmi." "In kaj govorijo ljudje, kdo je bil zločinec, oziroma * zločinci,ker enemu človeku je nemogoče ubitih pet dobro j oboroženih vojakov?" "Nekateri govorijo, da so 1 rudarji, ki se sedaj priprav- j Ijajo na punt, napadli vojake J in jih umorili. Ljudje za- * trjujejo, da so še včeraj sli- 5 šali v gorah glasove trobente, ^ s katero dajejo znamenje ne- . varnosti." "Res?" vpraša Artur. "Da, tako je, toda neki s star seljak je podrl vse te j prazne govorice, ko je začel trditi in je tudi dokazal, da r v okolici, kjer so pašli mrtva f trupla ni nobenih rudarjev 2 niti rudnikov." "Ha, kdo je potem mori- J; lec?" 1 "Nihče ne ve. Kdor je vidal J trupla bi skoro trdil, da je J napadla divja zver, kajti na 1 celem truplu vsakega umor- J jenega ste lahko opazili veli- * ke brazgotine in praske, kakor od krempljev kake zveri. ® Ravno tako je tudi s truplom s nekega starega moža, kate- t rega so prinesli predvčera- c njim v mrtvašnico. Tudi on ' ima praske po celem truplu." c "Strašno; ali so zvedeli r kaj podrobnosti o njegovi r smrti, kdo je bil in kje je F stanoval," vpraša Wapher- s ney. c "Na sebi ni imel nobene obleke, toda po njegovi pos- s taviy po njegovi dolgi bradi * in po moleku, katerega je še vedno držal trdno oklenjee- * nega okoli prstov, se splošno £ smatra, da je znani puščav-nik v soseski. Menim, da so f1 ga imenovali Lynraškega ; puščavnika. Očitno pa je, da je bil tudi ta nedolžni in sveti v mož umorjen, toda kdo more J trditi iz katerega vzroka? J Dandanes ne koljejo ljudi več radi njih verskega prepričanja, in stari puščavnik v gotovo ni imel druzega na 0 sebi kot svojo staro rašovi- n nasto obleko in dobro voljo v pa plemenito srce, radi česar z{ je bil priljubljen pri vseh ki P so ga poznali." "In ti trdiš, da je bilo nje- n govo truplo poškodovano?" ^ vpraša zdajci Richard, "in n sicer na isti način kot trupla !r vojakov, in da so opazili na truplih praske kot bi bile pri- " zadjane od divjih zveri?" "Da, dragi moj, tako je! In neki ribič je pripovedoval, da je opazil ista znamenja na mrtvem truplu nekega čast- !r nika, katerega truplo so naš- ™ ci na Urchtal Sands in je J pripeljali v mrtvašnico." "Čudovito, jako čudovi- j" to!" reče Artur. 'e "Strašno je!" pritrjuje L Richard. r* "Dovolj je tega," rrče Wapherney, "molčite sedaj; ^ n pojdite na delo, kajti zdi:.1 se mi, da bo general kmalu |!e tukaj. Dragi moj Gustavus, }® silna radovednost me žene, I, da si ogledam ona trupla. Če ti je prav, bodeva zvečer, ko vašnici." šestnajsto poglavje. Leta 1675, torej nekako štirindvajset let prej predno se začne ta pripovest, se je nahajala vas Thoctree v rajskem veselju in radovanju, kajti poročila sta se sladka, ljubezniva in nežna Lucija Pelryhn in vzraščeni, krasni, pošteni mladenič, Carroll * Stadt. Dolgo sta se že medsebojno ljubila kot golob in go- j lobica, in bolj vzornega, po-. štenega in pametnega para vasica še ni videla kot sta j bila Lucija in Carroll. Zato se je radoval vsakdo in jima * privoščil iz dna srca največjo srečo. Rojena sta bila oba v [ isti vasi, oba sta bila vzgojena skoro na istih poljih, in Car- * roll je v svojih mladinskih I letih mnogokrat počival v naročju Lucije, kadar je postal I truden od igranja, Lucija pa t je mnogokrat slonela na ramenih svojega Carrolla, ko se je vračal od dela. Lucija je I bila najbolj nežna in krasna deklica daleč naokoli, objed-nem pa tudi najbolj pripro-sta in pametna, Carroll pa je bil najbolj pogumni in plemeniti deček celega okraja. Ljubila sta se medsebojno, in nista se mogla več spominjati dneva, kdaj se je njuna ljubezen začela, kakor se nista spominjala dneva, kdaj sta bila rojena. Ljubezen ne vpraša po teh stvareh. Toda njiju zakon ni bil tako prijeten in ljubezniv kot je bila njih ljubezen in kot so ljudje pričakovali. Tudi poroka ni bila tako lahka kot bi si mislili. Treba je bilo poravnati interese, družinske prepire, sorodstva in drugo zapreke. Ločena sta bila skoro celo leto, in Carroll je neizmerno trpel, ko je moral biti tako daleč od svoje Lucije, Lucija pa je točila grenke solze za svojim Carrol-lom, predno je napočil srečni dan, ko sta se smela združiti za večne čase v zakonu. Da se je Carrollu posrečilo dobiti oboževano Lucijo za svojo ženo, jo je moral rešiti velike nevarnosti. Nekega dne je slišal strašne glasove iz gozda. Bila je njegova Lucija, ki je kričala. Ko je korakala po gozdu, je naletela na neko pošast v človeški podobi, katero so poznali in se je bali vsi gorski prebivalci. Pošast je zgrabila Lucijo in jo nameravala odnesti v svoj brlog. Carroll je pa neustrašeno napadel velikana v človeški podobi, ki je tulil in rjovel kot divja zver. Da, Carroll je napadel orjaka, katerega se do onega Časa nihče ni drznil dotakniti. Ljubezen mu je podelila levjo moč. Rešil je svojo oboževano Lucijo, in njen oče je v plačilo pozabil, kar je bilo družinskih prepirov in jo je dal rešitelju za ženo. In raditega se je vsa vas veselila dneva, ki ie združil oba zaljubljenca. V celi vasi nista imela enega samega sovražnika. Toda čudno se je zdelo vsem, da je edina Lucija žalostna, potrta na dan, ko bi morala biti v resnici najbolj vesela. Toda kljub svoji navidezni žalosti pa 9e nikdar ni gledala bolj nežno in čuteče na svojega Carrolla. Toda njen pogled je bil ravno tako žalosten kot je bil ljubeč, in med splošnim vese-Ijen, ki je vladali med prebivalstvom vasi, se je opazilo, da je nevesta žalostna. Vsak trenutek, ko je rajalo veselje in je bil zakonski mož pro-slavljan od vseh, se je zdelo, da je nevesta bolj žalostna, da nežneje pogleduje na svojega ljubljenega moža. "Aj, moja Lucija!" reče Carroll, ko je domači župnik opravil svete obrede v cef-kvi, "kaj ni prihod roparja, ki te je hotel odnesti, in ki je prokletstvo za celo deželo, i je povzročil, ti* sem jaz postal najbolj srečen mož v ce- j lem okraju?" Toda Lucija je zmajala z Prišla je noč; sama sta ostala v svojem novem stanovanju, toda ljudje so se veselili in rajali na zeleni trati po vasi, veseli in razposajeni. Praznovali so tako na svoj način zaroko najbolj priljubljenega para, kar so jih pomnili najstarejši vaški možaki. Prihodnjega jutra pa je zginil Carroll Stadt. Neki gorski lovec je prinesel nekaj vrst njegove lastnoročne pisave očetu Lucije. Dotični lovec je živel v Kiolen gorah. Povedal je, da je srečal Carrolla, ko je taval po gorah in dolinah in ob fjordih, in zdelo se mu je, da je nekaj iskal. Stari Will Pelrhyn je pokazal papirje župniku in županu, toda oba sta zmajala z glavo. Veselje in rajanje prejšne noči se je spremen i-lov splošno žalost. Mlada in krasna Lucija je ostala sama, polna obupa in žalosti. Ta strašna in nenadna novica je presenetila celo vas. Zaman se je vsakdo trudil, da ugane vzrok zakaj je Carroll tako nenadoma zginil. Ljudje so se zbirali v cerkvi, kjer so prosili in molili za njegovo zdravje, dočim je v isti cerkvi še nekaj dnij poprej vladalo splošno veselje, - goče, da je ostala udova ) Stadt, mlada in krasni Lu-. cija, pri življenju. Ko je pre-j teklo devet mesecev po poro- - ki in žalovanju, je prinesla v i svet sinčka, in isti dan, kq se - je rodil sin, je bila uničena vas Golyn in sicer se je zru- 3 šila velikanska gora in poko-i pala vas pod razvalinami, j Sinčku so dali ime Gill, : Gill Stadt so ga klicali. Roj-i stvo sina nikakor nI moglo . potolažiti mater. Gill Stadt - prav gotovo ni bil podoben i svojemu očetu. Najmanjši - znak ni bil na njem, da bi . bil sin Carrolla. Bil je straho- - vito divji, razposajeen, in vsi - so prerokovali, da ko odraste, • bo prava pošast med ljudmi. ; Od časa do časa je prihajal • neki divji mož, majhne, toda i čokate postave v kočo, kjer , je živela udova Stadt. Gorjanci, ki so ga gledali od da- ■ leč, in katerim se je zdel . znan, so ga klicali "Hans iz I , Islanda". Če je kdo izmed - vaščanov tedaj slučajno Šel mimo koče, je trdil, da je , slišal v notranjosti strahovi-i te krike in ječanje uboge že-r ne, spremljano z rjovenjem, ■ kot bi kdo mučil razjarjenega tigra. Ljudje so videli, da minuff ne da bi se vrnil. Po- nlla /n*prtnesfa°otroka*nazaj, bolj divjega, silovltejšega kot prej. < Udova Stadt je z mešanimi čuti opazovala svojega otroka* Bili so tedni, ko se ga je bala, in zopet so bili ted ni, ko ga je negovala. Včasih ga je ljubeče in goreče stisnila v svoje naročje, kot bi bil otrok edini predmet, ki jo veže na ta svet, toda takoj potem ga je zopet pahnila od sebe, vsa prestrašena in zbegana, in začela je klicati svojega Carrolla, nepozabnega Carrolla. Nihče na svetu ni mogel vedeti kaj vznemirja in peče dušo siro-tne udove. Tako je postal Gill star triindvajset let. Nekega dne je zagledal lepo dekle, Guth Stersen, in zaljubil se je kot blazen v njo. Guth Stersen je bila bogata, Gill pa je bil siromašen. I Raditega je Gill sklenil, da gre v Roeraas rudnikte in postane rudar in naredi mnogo denarja. In odkar je Gill šeel v rudnike ni njegova mati nikdar več slišala o njem. D*U« prihodnjič. -O OPTIMIZM IN PRILIKA. OPTIMIZM prevladuje— Trgovina je zadobila svojo balanco in hitro napreduje. PRILIKA se ponuja da se udeležite korakanja prosperitete. DELNICE vi lahko postanete solastnik kompanije in ste deležni zaslužka, če kupite delnice. BONDI vi lahko postanete upnik kompanije, ki vam plačuje lepe obresti za vase posojilo, če kupite bonde. Stopite v zvezo z našim uradom in mi vam pomagamo, da pravilno vložite svoj denar. OTIS & CO. Cuyahoga Building, Cleveland, Ohio MAIN 7500 ' ERIE 146 Denar v Evropo. Mi pošiljamo denar v JUGOSLAVIJO in vse druge dežele po najnižjih cenah. Kadar vidite, da je potrebno, da poiljete denar v Evropo, pojdite v nai najbližji urad ali v nai glavni urad. Splačalo te vam bo poslovati 1 to veliko, zanesljivo banko, ki je poznana po celi deželi radi svoje moči in varnosti. Prodajamo parobrodne UjtKe in posojamo denar jca zida ruskih ulicah. Denarja je dovolj v Rusiji, kajti boljševiki neprestano, noč in dan tiskajo denar, toda blaga ni. da bi se kaj z denarjem kupilo. Kos kruha plačate s stotakom, funt pasjega, konjskega ali drugega "finega" mesa plačate s tisočakom. Navadni prizori so na ulicah ko moledujejo ovele, ilu-Ševno-blazne matere, ki prosjačijo za svoje ljube otročičc. Doma so jih pustile gladne, suhe kot kosti, cepajoče na vse etrani, ali ležeče kot mrtve. Prosijo one, ki imajo kako kapljo mleka, naj se usmilijo nedolžnih otrok. V največ slučajih boljševiška duša ne pozna usmiljenja, ne pozna materinih * solz. In če k temu še pridenemo strašno divjanje tifusa, koz, davice, Škrlatice, ki divja med vsem prebivalstvom, ne da bi boljševiška vlada kaj naredila proti temu, tedaj je peklo pra vi raj napram boljševiški Rusiji. Vlada nima sredstev, da naredi kaj, zdravil ni, zdravnikov pa tudi ne, ker za bolj-ševiške šikane ne gredo zdravit, sicer jih pa silno primanjkuje. Mrtvi leže cele dneve v stanovanjih, ker tudi po grebnikov ni. Kdo neki bo delal? Ruski narod je zato-pel, mirno pričakuje smrti, ker vsa duševna in telesna sila mu je bila izmozgana od boljševikov. Patrijotičen Francoz. Soprogi M. so se rodile v srečnem zakonu tri hčerke. Da bi bila zakonska sreča popolna, je manjkalo samo še čvrstega sinka. Izšla je v Parizu knjiga dr. Senka, kjer je zdravnik razlagal svojo teorijo glede otrok. Zakonska sta se strogo držala teh predpisov. Morala sta stradati, če se je hotela izpolniti njih želja. In soproga se je znašla v blagoslovljenem stnaju. Teorija dr. Senka je garantirala sinčka. Ves srečni soprog je povabil svoje prijatelje na sijajno gostijo v slučaju sreč- , nega izida. Prišel je čas in— , zopet je bila hčerka. Vendar ( soprog ni hotel "požreti" , svoje dane besede za gostijo ( pa je vseeno poklical svoje < prijatelje. Ko so se dobro na- j fedii in napili je spregovoril j soprog: < "Veliki in slavni francoski j škof Dupont je rekel: "Fran- , cija ne potrebuje ničesar dru- j zega, da bo srečna, kot do- { bre, čvrste matere. Gospodje j moji, srečen sem, ker sem , svoj patriotizem dokazal s j tem, da sem postal oče že če- j trte bodoče Čvrste francoske , matere!" ji KAJ JE KOMUNIZEM? Več delavcev v Parizu se je razgovarjalo o važnih delavskih vprašanjih republi- Get Ahead and Stay Ahead! MeiMRe No. 1 This is the first of a series of messages, to be published weekly in this newspaper to Cleveland residents of foreign birth, and particularly to those who do not speak the English language. In these weekly talks we are going to tell you how to earn more monev. how to obtain a better home, better food and better clothing; how to give your family a larger share of the better things that every person in America should strive for. If you read every one of these weekly talks carefully, and if you profit by the advice and suggestions they contain, you will never regret it. Besides giving important advice and suggestions, these weekly talks will tell you, in simple, plain language, how to rise in the industries by which millions earn not only their daily bread but by which many obtain sufficient money to carry them through old age. These messages will be ot value to every young man who wishes to marrv and bring up a family in the United States; to every young woman who desires to make her wav independently; to evsry husband and father who wants better things for his family; to every mother who desires her children to have privileges and advantages which she never had. Much helpful knowledge of American ways of doing things, of American laws and their relation to you, will be presented in these talks. There is a saying often heard in the United States, "Get Ahead and Stay Ahead." To "get ahead" means to earn more money, to obtain finer clothes, to secure a better home, to enjoy the respect of your neighbors and fellow-workers, to be able to support a family and support it well. To "stay ahead" is to hold fast to and increase the progress you make. These weekly talks are intended to help you to "Get Ahead and Stay Ahead." In presenting them to its readers this newspaper feels that it is rendering a valuable service—a service for which all who profit bv the information and advice will be very grateful in the days to come. Every reader can profit by these messages, but those who can gain most are those who have not yet learned the English language—those who are as yet unfamiliar with the most important knowledge of how to succeed in the United States. If you want to obtain the better things that make life worth living, you should not miss a single message. Do not forget that a thorough knowedge of the most ;mportant American customs, American ways to succeed in industry and business, and American laws, are very necessary if you would better yourself in America. Bear constantly in mind that practically every fellow countryman of yours who has gotten ahead and stayed ahead in America has had to get the very knowledge these messages will give you; has had to learn the principles which these messages will nlqre before you. You are getting, in this newspaper, for the slight trouble of reading these weekly talks, what manv others have had to learn through hard and painful experience. Better clip and save every talk. Get Ahead and Stay Ahead. Read these talks everv week. Written through special arrangement by \ "AMERIŠKA DOMOVINA". FRI. AUGUST 1st. 1010. Pojdite naprej in ostanite v ospredju. Poslanica št 1. t » To je prvi članek večje serije, ki se bodejo priobčevali vsak teden v tem listu za prebivalce mesta Geveland, ki so inozemskega rodu, posebno za one, ki ne morejo govoriti angleški jezik. V teh tedenskih pogovorih vam hočemo razjasniti in povedati, kako lahko zaslužite več denarja, kako morete dobiti boljši dom za sebe, boljšo hrano in boljšo obleko, kako morete dati svoji družini boljših stvari, za katere bi si morala vsaka oseba v Ameriki prizadevati. Če bodete brali vsako izmed teh poslanic vsak teden jako skrbno, in če bodete imeli dobiček od nasvetov in načrtov, ki se vam tukaj nudijo, tedaj vam ne bo nikdar žaL Poleg tega, da dobite važna naznanila in nasvete, pa vam bodejo ti tedenski pomenki tudi povedali, v priprostem, razumljivem jeziku, kako človek napreduje v industriji, od katere si služi miljone ne samo svoj dnevni kruh, ampak se pridobi tudi dovolj denarja, da ste preskrbljeni za stara leta. Te poslanice bodejo posebno velike vrednosti vsem mladeničem, ki se želijo poročiti in vzgojiti družino v Zjedinjenih državah; vsakemu mlademu dekletu, ki si hoče neodvisno pomagati naprej, vsakemu soprogu in očeta, ki želi boljše stvari za svojo družino; vsaki materi, ki želi za svoje otroke pravice in prednosti, katerh sama nikdar ni imela. Mnogo stvarnega znanja o ameriških šegah in običajih, o ameriških postavah in njih veljavi za vas, vse to bodete lahko dobili vsak teden v teh pomenkih. V Ameriki mnogokrat slišimo pregovor "Pojdite naprej in ostanite spredaj! Get Ahead and Stay Ahead. "Iti naprej" se reče zaslužiti več denarja, dobiti si boljšo obleko, preskrbeti si boljši dom, uživati spoštovanje vaših sosedov in vaših tovarišev pri delu, biti zmožen podpirati svojo družino in jo podpirati dobro. 'Biti spredaj" pa pomeni držati se trdno in še povečati napredek, ki ste ga naredili. Ti tedenski pogovori so namenjeni, da vam pomagajo "Iti naprej in ostati spredaj!" S tem, da vam nudimo te tedenske članke, čutimo, da opravljamo za vas dragoceno delo — delo, za katero bodejo vsi, ki bodejo imeli dobiček od teh tedenskih pogovorov, jako hvaležni v dnevih, ki še pridejo. Vsak čitatelj lahko mnogo profitira od teh poslanic, toda oni, ki bodejo dobili največ dobička od tega, so oni, ki se niso še naučili angleškega jezika, oni ki še danes ne vedo, na kakšen način se v Zjediirienih iy i *l i* ■ i • ' J Jv™"* državah najlaglje pride naprej. Če hočete dobiti boljšestvari, ki so vredne tega življenja na svetu, ne bi smeh zamuditi enega samega teh člankov. Ne pozabite, da popolno znanje najbolj važnih ameriških običajev, ameriških navad in sredstev, da ste uspešni pri delu in v trgovini in ameriških postav, da je vse to jako potrebno, če hočete postati boljši državljani v Ameriki Neprestano imejte v svoji glavi, da praktično skoro vsak vaš rojak, ki je prišel naprej in ostal spredaj v Ameriki, je moral imeti znanje o stvareh, ki jih bodete čitali v teh člankih; moral se je naučiti principov, katere vam položijo te poslanice pred vas. Vi bodete dobili v tem časopisu, za malenkostno pazljivost, ki jo posvečate čitanju tega lista vsak teden vse ono, kar so drugi dobili s težkim delom inso se morali učiti po trdih skušnjah. Najbolje je če iz-režete in ohranite vsak pogovor. . Pojdite in ostanite spredaj! Berite te pogovore vsak teden. Napisano po posebnem dogovoru z CHARLES T. HENDERSON munizem — kjer ljudje skupno uživajo vse dobrote, dočim so drugi delavci njega napadali. Naenkrat vpraša eden navzoCih govornika: "Hej, kaj pa ti misliš, kaj je pravzaprav komunizem?" Mesto odgovora pa delavec sleče svoje suknjo in jo razpara na osem kosov in stisne v roke vsakemu navzočih eno krpo ter reče: "Eto, brate, dočim je bila ta suknja cela, je meni koristila, sedaj pa sem jo po bratsko razdelil; ne koristi nikomur več. Vidiš, to je komunizen!" — Boljšega razjasnila ni mogel nihče navzočih dati. JAPONSKI KRALJEVI DVOR. Danes je moda, da zginja- ali onemu monarhu, in dolgo ne bo tega, ko bo zginil zadnji kralj. Mnogo se je _či-talo in slišalo, kako se živi na kraljevih dvorih, toda jako malo znano je o japonskem cesarskem dvoru. Japonski ženski list "Sekay" nam pripoveduje sledeče: V cesarski palači v Tokio je 300 dvornih dam, ki so po dostojnastvu razdeljene v pet delov: tends in gontends, šosi in gonšosi ter miofe. Dolžnost teh dvornih dam je brigati se za cesarsko garderobo in da pazijo na red v cesarskih sobah. Dame nižjega sloja zovejo dame višjih slojev "danasan", kar bi po naše refcli "milostiva gospa", a višje dame nazivl^ejo^iižje osem sob na razpolago in po štiri "šimio", da ji strežejo. Nekatere danansan vršijo svojo službo pri cesarskih veličanstvih od osme ure zjiu traj do desetih zvečer. Kadar spijo^ ne smejo držati roke ob ledjih niti jih ne smejo imeti stegnjenih, ampak se morajo popolnoma zviti skupaj in ležati kot kak klopčič. Še bolj teške dolžnosti imajo šimio. Ta dekleta ali dvorne dame morajo vstati ob petih zjutraj, očistiti sobe in pri praviti vse, kar je potrebno za toaleto njih gospodaric, posebno pa za frizuro, kakor ogledalo, razne pomade, rodeče in bele šminke, krtačice, umivalnik,itd. Ko se danasana prebudi in jutro. Ko so gotove s toaleto, jim prinesejo zajtrk. Te "mi-lostive gospe" so skrajno n--šopirjene na, okraske in sijaj, in bolj čedna je škudelica, v kateri se nahaja hrana, raje, vidijo, tudi če hrana sama ni kaj vredna. Dvorne dame smejo uživati vsako hrano, katero hočejo, same čebule ne, ker jim je strogo zabranjeno "smrdeti po čebuli". Ravnotako morajo strogo paziti na snago svojih oblek, in če je količkaj umazana obleka, se to smatra za razžaljen je veličan stva. šimio se delijo v dva razreda, v okijosan in otugison. Prve imajo dolžnost pomagati milostivim gtspem pri ob--»j*-. ko dotaknila prsi take dame, se ne sme z isto roko dotakniti njenih nog, in obratno. Pri tem delu morajo vse šimio plaziti se po kolenih, in v sakdo si lahko misli kako težavno je to delo, ker taka dama ni oblečena v pol ure, ampak se oblači celo dopoldne, poleg tega pa mogoče na dan dva ali trikrat obleko spremeni. Poleg tega je šimio tudi strogo zabranjeno I otirati si pot s čela, pa magari da je še tako vroče in jim pot curkoma lije po čelu. Šele ko je milostiva popolnoma oblečena, se sme umakniti in obrisati. Izdajo potnih listov za potovanje b neprijateljske, za-vezne il neutralne države se je spreminjajoč dosedanje , tovanje se dovoljuje samo v - slučajih, kjer je nujnost in . potreba dokazana. Točno - je vložiti pri okrajnem gla-i varstvu bivališča, v Ljublaoi > pri policijskem ravnatel)- 1 stvu. Te oblasti izvršijo v po-; trebi in nujnosti tozadevne . poizvedbe in pošljejo potem J t prošnje deželni vladi za Sto-| > veni jo v Ljubljani, katera i . dovoljuje potovanje. Podpisa j pri dravski divfzijski oblasti | . preskrbi policijsko ravnatelj- * t stvo. Na ustmene prošnje m | 2 n* mo8°^e ozirati. j|§ 1 f f^fojtVmL - T LJvmVFV f i I TYr» mJUll I j^ww W • JEjfl "AMERIŠKA DOMOVINA" I (AMERICAN HOME) _ ~~ NAROČNINA« Za Ameriko - - - - $3.00 I Zi Cleveland po poiti - $4.00 Za Bvropo.....$4.00 j Posamcina Številka - i -to Vsa^pta^ M in denar naj m pošilja a« "Ameriška" Domovi««*' " Ht St g*if Aw. N. B. Cleveland, Ohio Tel. Cwy. Princeton 18» fAMES DEBEVEC. Publishtr_ LOUIS J. PIRC, Editor ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY tni by 25.000 Slireiiais ii tke City, of Cleveland and elsewhere. Mrertuiif rates oi reqiest. American ii spirit Foreign in langnife ody Entered m eecond-claaa matter January 5th 1000, at the post office at Cleveland, Ohio under the Aot of Merch 3rd, 1879. _ NO. 89. Fri. Aug. 1. 1919. Kongres in delavsko vprašanje. Kljub dejstvu, da ameriška postavodajalna zbornica , ima že sedaj največ opravka z mirovno pogodbo ter o pro- , hibiciji, pa vendar se posvečuje v kongresu mnogo pozor- i nosti delavskemu vprašanju. Vprašanje razfner je med de- > lavstvom in kapitlom na površju. i Tri važne točke so, ki so prisilile kongres, da obravnava « o tem vprašanju: Konvencija Ameriške Delavske Federaci- * je, štrajki v raznih obrtih ter konečno delavski nemiri v Kanadi. i Kongres pravi, da nima dovolj pojasnil, na podlagi ka- 1 terih bi je moglo delavsko vprašanje v tem času ugodno re- v Siti. Razven v glavnih potezah kongres ne ve, kaj delavstvo zahteva. Kongres menda pač dobro ve, kaj zahteva or- ! ganizirani kapital. Mnoge osebe danes zapirajo oči pred de-lavskim vprašanjem, misleč, da se bo to vprašanje samo re- J Silo. Člane kongresa, katerim je delavsko vprašanje v res- t niči pri srcu, bi danes lahko preSteli na prste. , Marsikdo je mnenja, da delavci zahtevajo nekaj, kar ni v moči kongresa, da se jim podeli potom zakonodaje. Delavstvo v Ameriki danes zahteva nov položaj. Delavstvo ] zahteva sodelovanje in odgovornost"pri vladi. Spomniti se j moramo vsi na besede predsednika Wilsona, ki so bile tekom vojne neštetokrat ponavljane: Za delavce bo po kon- t čani vojni nastopila nova doba. In ko je bila vojna zaključe- s na, in ko je predsednik Wilson sklical kongres k izvanre- c dnemu zasedanju, je Wilson opozoril kongres še posebej, da najvažnejše vprašanje, ki stoji pred kongresom je, da se uredi razmerje v industriji in obrti, da se reši pravično in z pošteno razmerje med delavcem in delodajalcem. 11 Kongres bi moral se zavedati, da neprestani štrajki, 11 | nemiri in druge neprilike v delavskih krogih, ne privedejo z do ničesar dobrega. Komaj mine en Štrajk, se začne drugi. J Nikdar ni bila Se dežela tako nemirna kot je baš danes. J Mnogi se vprašujejo, ali je to začetek delavske borbe v „. Ameriki? Kongres bi rad dobil odgovor na to vprašanje. ^ Ljudje, ki poznajo položaj, pravijo, da še čas ni zrel, da prilike niso Se ugodne, da se udari s silo. Treba je namreč vedeti, da ameriške delavske organi- p zacijte niso bile še nikdar tako močne kot so ravno v teh č časih. Odgovornost, katero so delavci nosili tekom vojne, c rahteva plačila. Obilni zaslužki tekom vojne so pomnožili li M delavske blagajne za daljšo borbo. <1 Ameriški narod bo tudi v bodoče prvi na svetu, in ko- d likor se nam zdi, da bodejo razmere med delavci in deloda- 11 jalci najprvo se uredile v Ameriki, tako da bo vladal spora- 0 zum na obeh straneh, brez silne borbe, ki krade moči ene- 1 mu kot drugemu. Težko pa je reči, če se to da narediti s l postavami v kongresu. Postave se lahko še tako lepe nare- 11 dijo, toda duh postave se ne spolnuje, in odtod izvira vse p nezadovoljstvo. Mir, trajni industrijski mir more priti le v R sporazumi med delom in kapitalom, s takim sporazumom, ki ne krade delavcu nobene njegove pravice, a objednem ** garantira delodajalcu dostojen obstoj, pošten zaslužek. Le kadar bo sporazum tak, kakor ga delavci želijo, kadar bo- * do podane garancije, da se bo po sporazumu tudi delovalo, , tedaj nastane popolen mir v industriji. V Med važnimi postavnimi predlogi v kongresu glede dela- ^ cev se nahajajo posebno ti: Postava o osemurnem poslov- |j niku za delo vsake vrste po vseh Zjedinjenih državah; na-L dalje postava o strokovnih šolah, kjer se delavci izobrazu- v jejo, postava za starostno zavarovanje delavcev ter posta- s va o plačevanju za poškodovane delavce. Predložena je tu- p di postava za reševanje sporov med delavci in delodajalci, l< postava o javnih zgradbah, katere naj bi se gradile za časa v pomanjkanja dela, postava o zavarovanju zoper brezposel- ti nost. Poleg tega čakajo v kongresu rešitve predlogi o pode- k litvi brezplačne zemlje vračujočim se ameriškim vojakom, n reško je povedati, če bo le ena teh postav izvedena tekom s| sedanjega zasedanja kongresa, razven če bodejo delavci z ri največjo silo zahtevali, da se rešijo njih zadeve. U Mnogo zveze s temi postavami pa imajo drugi predlogi, h katerih nekateri so biti že sprejeti, kakor postava, da štiri t< leta po sklenjenem miru ne more nihče v Ameriko za de- n lom. Nadalje razmotrivajo sedaj postavo, glasom katere se ri morajo vsako leto registrirati vsi oni, ki so tekom vojne ri izjavili, da ker niso državljani, se ne bodejo borili za Zjed. i( drŽave. V nasprotnem slučaju, ako ne registirajo, pravi P postava, bodejo upeljani drugi koraki, nadalje namerava postava, da se izžene iz Amerike vse anarhiste in one, ki b( i Sirijo nauk anarhizma, z govorom ali pisavo. Vlada ima sicer že sedaj pravico, da požene iz Amerike ^ I one, ki širijo nauk o reevoluciji in sili. Toda gled« postave |,za priseljevanje tujcev v Ameriko, se bo pa najbrž vršil še S€ t bud boj, kajti v kongresu je mnogo ljudi, ki bi radi videli, da pride sem čimveč naseljencev, ki bi delrM za manjše pla- [t fie. Toda temu se bodejo uprli organizirani delavci, ki vidi-jo v tem splošno znižanje delavskih plač. 05 Staromodni, delodajalci trdijo, da ima vsak delodajalec £ pravico voditi svoje posle tako kakor on hoče. Boljševizem ni zahteva, da se idustrije popolnoma vzamejo iz rok lastni- vs kov in se predajo v roke proletarcev. Zmerni socijalizem ni pa zahteva, da prevzamejo industrijo v roke poedinci, pod m i strogim nadzorstvom države, in da je driava prati lastnik ti. Vedna delavcev v Ameriki, ne zahteva radikalnih spre- cil mL . • - / — V f 1 « II P U l| li« p I IVflBPPVPPH .1 III "II II IB HI n...... NI« I I III II ■ < ........——^MMM memb. Niti ne zahteva popolne kontrole delavstva nad industrijo, ali pa da bi se posameznikom vzelo lastništvo industrije, ampak ameriški delavci zahtevajo svoj delež od te industrije. Ameriško delavstvo zahteva industrijalno demokracijo. Zahtevajo, da imajo delavci pravico spregovoriti svojo besedo pri raznih podjetjih. Ravno isto je zahteval predsed- ! tiik Wilson v svoji poslanici kongresu. h Narod se danes vprašuje kaj je pravično. Ameriški na- 1 rod ne smatra koristnim nobene radikalne premembe. Toda i popolnoma mogoče je, da predno se borba med kapitalom ' in delom razširi, kakor seje to že pojavilo v nekaterih kra- j jih dežele in v nekaterih industrijah, da bo prišlo ameriš- * ko delavstvo do zaključka, da je pravično in pošteno, ako delavstvo zahteva svoj glas pri upravi industrije, ker se to popolnoma strinja z današnjo demokracijo. V tem oziro J ima kot voditelja v boju Wilsona, ki je vso to stvar lepo j speljal in začrtal. Od kongresa je sedaj odvisno, v koliko J ho sledil Wilsonu, in v koliko se bo Wilson v resnici potru- 1 dil, da izvede ideale. 5 ^.. ,,' .. i t VESTI IZ STARE DOMOVINE. ; t "AMERIŠKA DOMOVINA". FRI. AUGUST 1st. t01t>. Grozen roparski umor. Groza in strah se je polastila a mirnega prebivalstva velenjske občine preti temi Ifrznimi telo-vaji. Posestniki si niso bili var-!- ni sVojega življenja niti imetja. : Ropi so se skoray. vsak dan po-a navijali. Dne 15. t. ni. opolnoči - so trije vojaško oblečeni in s ] y puškami oboroženi zločinci u- 1 pri/.orili .grozen roparski ulom j Prelogah (pri Velenju, Ufcirli so j v 'hišo dobrega,umovitega po- j sestnika Koren-a. Z orožjem v j roki so zahtevali od njega, naj • jim izroči ves .denar, Iker se , " Je branil, so ga 11a licu mesta j ustrelili. Bil je takoj mrtev. Za | tem so napadli njegovo 18. let- « no hčerko Marijo in od nje za- j r htevali pod (grožnjami denar, j • Obstrelili so jo smrtno nevarno. { i Pozneje so nasrečmo Marijo . l prepeljali v celjsko bolnišnico. ( - Korenova žena jim je pravočars- ( - no ultdkla. Ute»kel jim je tudi so- s - sd v S } preiskovalnem zaporu celjske-' ga sodišča. IC Iz sv. Kriza na Dolenjkem 2 ; se nam poroča: Molčali smo; t dosti dolgo, toda če je duša'č • enkrat polna, potem morals vzkipeti. Večina naših kme-jr 1 tov je moralo iti za časa mo-jf bili zacije leta 1914 k voja-,v kom in so se šele sedaj vrni- z li domov. Umevno je torej, r da so zaostali med tem časom s ' vsa popravila na gospodar- r skih poslopjih. Za taka po- b • pravila nam manjka potreben n les in stavili smo naše nade g v gozdno oskrbništvo v Kos- c tanjevici, da nam ono pris- s koči na pomoč. Po dolgem z moledovanju smo vendar le p sprosili, da nam je dalo na Is razpolago nekaj hrastovega k lesa. Upali smo, da sem nam n , izkaže les kje v bližini ceste, o toda motili smo se. Oskrb- p . ništvo dobro ve, da nam je ši ranjka Avstrija pobrala skoro vso vprežno živino, zato- v je dalo za uboge ljudi sekati j< precej daleč od dovozne po- n ti in to v takem močvirju, da k bodemo ob največji suši gazi- o li krakovško blato do kolena, z Seveda za lesnega trgovca, d ki plača isto ceno, se je dalo či sekati tik ceste. Težko smo g tedaj pričakovali razDrodaje vi za nas določenega lesa. In g kaj so storili gospodje okrog ni oskrbništva? Razpisali so $ javno dražbo! Umevno je vi torej, da pri tej razprodaji zi ni prišel pravi revež, ki ima zi vso razdrapano bajto in pa Z niti v poštev, ker se niso za- ji mogli kosati z bogatimi kme- ji ti. Tako je zgrešila ta akcija tii "za siromake docela svoj in cilj in zbudila med številni- vi j« j / , Mkmm mi siromaki upravičeno o gorčenje. — Ravno isto se : nam je zgodilo z oddajanjem travnikov v zakup. Pripominjam, da ima to oskrbništvo v posesti več stotin jo-hov najboljših travnikov. Ker so nam že pri hrastovem lesu napravili tako ogromne izklicne cene, so nam nabili na najemnino še enkrat toliko in rekli, "če vzamete je prav, če ne pa pustite, bode šlo pa na dražbo'. — Če*smo si hoteli obdržati zadnji rep v hlevu, smo morali lepo pritrditi in vzeti deleže travnikov po še enkrat tako visoki ceni. To sta samo dva tipičnejša slučaja "na debelo", kako se pa ravna s posameznimi strankami, o tem zaenkrat še molčimo. — Kdo naj torej zameri v resnici revnemu in izsesanemu ljudstvu, ako se upravičeno razburja. Vedno se vpije in zabavlja proti navijalcem cen, — kaj poreče toraj deželna vlada, ki trpi, da so njej podrejeni uradi (gozdna oskrbništva) nahujši navijalci cen! Iz Dobca pri Cerknici se nam poroča, da so iz te vasi padli sledeči fantje v vojski: Zrimškov Janez, Francetov France, Fežnarjev Janez, Gregorjev Lois in Brešč Jakob. Iz Brežic. V svrho apro-vizacije brežiškega okraja je nakupljenih v Banatu 76 vagonov žita in moke, od kate-; rih pride dnevno 24 v Brežice. Nakupil je to blago neki Nemec iz Gradca, ki je že svojčas vtihotapljal v zvezi s prejšnim okr. glavarstvom živila iz Hrvaške v Nem. Avstrijo. Čudimo se, da okr. gla-j varstvo ni našlo zanesljivega I domačega človeka, ki bi prevzel to nalogo in o katerem j I bi bilo lahko mirno prepri- < čani, da bo izvedel to nalogo L iskozinskoz pošteno. Bati se ; j moramo in smo skoro trdno h (prepričani, da bo od teh 76 i .vagonov precejšnje število 'zdrčalo čez mejo. V tej sum-' nji nas posebno potrjuje dejstvo, da stoji 14 vagonov že nad teden dni brez vzroka na brežiškem kolodvoru. To da misliti! Opozarjamo okr. h glavarstvo, da posveti tej a k- r ciji kar največjo pažnjo in j sicer pravočasno, obenem pa 2 zahtevamo, da prevzame ta t posel v roke naš človek, j Nemca pa naj se spodi tja, s kamor spada. Vsekakor pa se š mu morajoprej Še preiskati i obisti, morda spada tiček p predvsem pod ključ in potem L šele V Nem. Avstrijo. L žalostne razmere pri upravi južne železnice SHS. Kdo je na krmilu, kdo na vodilnih L mestih? Tisti, ki so prišli že L kot taki iz stare Avstrije, vsi L okinčani z zlatimi medaljami L za avstrijske zasluge. Ti lju- u dje so imeli dolžnost paziti, L če se kruti nemški ukazi ji- L gorozno izvajajo. Gorje Slo- L vencu, če se je le malo pre- j» grešil. Zgubil je službo in moral je na fronto. Jugoslo-$ani smo bili tem ljudem nič- r vrednežr, nemirneŽi, subver- ? zivni elementi, veleizdajalci, " zaznamovani s p. v. in p. u. r; Zato so skrbeli tudi sedanji j1 južnoželezniški furkoijonar- 11 ji. Na njih prsih so se zasve- J* tile zlate kolajne za hrabrost 2 in zasluge, na njih zlatih vratovih pa so zaiijale nove A m k T^itftiii ■ i » ■■'■•r11 ■ r1!" ■„, a '-,■::.-,.....,'„',, i-1 zvezdice. Toda "o tempora, 1- o mores !" Nastala je svobod-:e na, demokratična Jugoslavija' v kateri gospodarijo še kontrolorji, i. dr. Kdo je bil i- v stari Avstriji kot narodni 1- bojevnik zaznamovan s črnimi križci, ta ne more priča-1- kovati od teh ljudi nič dobre- 2 ga. Prava sreča za nas je bi-n lat da je pretežno veČino teh h klečeplazcev ob prevratu po- I žrlo obratno nadzorništvo. I -o- J — 1500 bivših avstrijskih j podanikov, Jugoslovanov, 0 Čehov, Poljakov, Hrvatov in 3 Rumuncev bo dobilo držav-. ljanske papirje septembra me seca| se je izjavil glavni eksa-minator Shockley. Papirje bodejo dobili ob času, da jeseni že lahko volijo. To je, je pristavil Shockley, če kongres dotedaj potrdi mirovno > pogodbo. Ako ne, pa se reče 3 še čakati. 1 — Iz Kaplanovega pri Veli- - kih Laščah na Dol. seje og- - Iasil brat ranjkega Frank Za- - krajška, ki je bil član dr. št. . 9 SDZ. Piše, da je zelo zado-1 voljen ker je prejel točno ob-; vestilo. Doma ima 5e živega i očeta, mater, brata in sestro. - Sedaj se bo lahko sklenilo s glede njegove posmrtnine, i ker ranjki je prenaredil opo- > roko zadnji čas pred smrtjo. M — Joseph Kravar, sprevod- > nik New York Central železnice je vložil tožbo na Common Pleas sodni ji za $100. 1 000 odškodnine. Pravi, da je vlak, na katerem je bil on ■ sprevodnik trčil v drug vlak, 1 pri čemur je padel in dobil > take poškodbe, da so mu morali odrezati obe nogi. — Wilbur Carpenter, poročevalec na sodniji, je tako močno kihnil, da si je zlomil eno rebro. NAPRODAJ ste dve hi5i na enem lotu, po nizki ceni. Hiša je na 1215 E. 60th St. Več se ooizve pri lastniku Fr. Mramor, 6707 Edna ave. SOBA SE ODDA za 1 ali 2 fanta. 1404 E. 43rd St. (91) NAPRODAJ JE AVTOMOBIL xa 5 oseb. Pravkar prenovljen. 1161 1|2 E. j 01 st St. zgoraj._(91) $27.000.00 Sedemindvajset tisoč dolarjev, tolikšna svota reprezentira trdnost Slovenske Dobrodelne Zveze v Cleveland-du, kar se tiče bolniške blagajne. Kje dobite boljšo garancijo kot to, da gotovo dobite podporo v slučaju bolezni ali poškodbe? In to ni vse. Poglejte usmrt-ninski sklad te napredujoče organizacije. Narastel je kljub tolikim izplačanim smrtninam po žrtvah influence, nad dvainpetdeset tisoč dolarjev. Društvo France Prešeren, št. 17. je ponosno, da je član te organizacije, kajti prepričani smo, da je vsak član zasiguran za svojo zavarovalnino,, kakor tudi za podporo v slučaju bolezni ali poškodbe. To društvo namreč, dr. France Prešeren, si je naložilo nalogo, da pridobi 50 novih članov do konca tega leta, in raditega želi naznaniti, da sprejema nove kandidate za članstvo brez vstopnine do kOnca tega leta. Za smrtnino se lahko zavarujete za $150, $300, $500, $<000 ali $200j, za bolniško podporo pa za $7 ali $14 na teden. Vsakteri ki se zanima za sebe in za lepe podatke o Slovenski Dobrodelni Zvezi in hoče pristopiti k društvu, naj se občne na predsednika John Centa, 1 0105 St. Clair ave. ali pa na tajnika 1 F. M. Jakšič, 6019 St. Clair ave. 1 __(Fri 95) . NE POZABITE PREčITATI TEGA! Ali poznate Jos. Poznika? Ej, on je veseljak prve vrste, prav rad zahaja v pošteno družbo, posebno med svoje številne prijatelje (ice) in znance (ke). Ker se sam najbolje počuti med njimi, zato je tudi sklenil, da priredi veselje in zabavo vsem svojim Številnim prijateljem (cam) in znancem(kam) in sicer s pristnim domačim zabavnim večerom, v soboto, 2. avgusta v svojih prostorih na 6117 St. Clair ave. Tu ne bo manjkalo nobene zabave, vlekla se bo "špa-ga" na vse strani, in razven vseh drugih dobrot, bode tudi za ušesa kaj prijetnega. Oni pridejo od "Bleda", in za isti večer so obljubile priti malo v vas tudi naše vrle j in zavedne Slovenke, Josie in j Mirni Milavec in zapele več I milo donečih, krasnih pes- I mic, katere znajo le one. Tu- I di za žejna grla in sitne že- I lodce ne bo nič manjkalo. To- I raj pridite vsi prijatelji in pri- I jateljice, ne samo iz Qeve-landa, ampak tudi iz Collin- I wooda in Nottinghama. Do- I brodošli!_ I HGiraz* se da v najem 084 I Addison Rd. (91) I : SP0MINJAJM0 SE ONIH, HI SO ŽE V POKOJU • ž:i ......j - > , 1H H i - ! ' ; .'it)' r, ''j1 ' '»'> t": 1 . Na tem mestu in pod to sliko bom večkrat poročal o onih, ki so preminuli in katere smo spremili tja, kjer imamo že toliko naših ljubljenih prijateljev, katere je ugrabila smrt iz naše sredine in naše nasettmie. To bom storil iz prijaznosti do sorodnikov in prijateljev vseh prizdetih družin, ki so zgubile iz svoje sredine uda svoje-družine. * Besedilo bo o pomenu pogreba, o položaju družine in. druge-okolnosti. Slika je vzeta iz Kalvarija pokopališča* Spodnji dve, vrstici služite kot pesmica, zadnja vrstica pa služi članku, ki bo-sledil pod to sliko vsakokrat. ANTON GRDINA, pogrebnik. I BOLNI MOŽJE IN ŽENSKE I PRIDITE K MENI! _ CE SE VAM NI POSREČILO DOBITI /^k ■ OLAJŠANJA ZA VASO BOLEZEN, PRIDI- jk^ TE IN PREIŠČEMO VAS ZASTONJ. IMAM * MNOGO LET SKUŠNJE PRI ZDRAVLJE- T&Jk) OST ■ I IMZNIKR0NICNIH IN nervoznih jf®^ 7 If \ CE VI BOLEHATE NA KAKI KRONI- felT^J CNI, NERVOZNI, KRVNI, K02NI ALI .^^HML^^S I KOMPLICIRANI BOLEZNI, ALI CE STE vii BOLNI NA 2ELODCU, OBISTIH, ALI CE if I ■ IMATE REVMATIZEM, ZGUBO APETITA, GLAVOBOL, VPRAŠAJTE MENE. ... ^ Pomnite: Nasvet in preiskava je zastonj Odlašanja zdravlje- ■ nja postanejo lahko nevarna. Pridite k meni takoj, če potrebujete H svet skrbnega in izkušenega zdravnika. I S? DR. KENEALY S K? I 647 Euclid ave. Second Floor, Cleveland, Ohio. I T.yr.r«k.de, Republic Bldg. XSwff I +1H 1 M i n n 1 m 11 m 1 Mm l unini 1 nHfmm tiH* SEDAJ LAHKO POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO Glavni urad popolnoma varno, hitro dostavljeno in po naj« American Express Co. nižjih conah potom 65 Broadway, New York. I American Express Company GLAVNICA $18.000.000.00 Pošljite svoj denar potom stare poštene tvrd ke. Ta velika družba je bila vstanovljena leta 1841, ima veliko glavnico, agente in urade v vsakem delu sveta ter pošilja v evropske države veliko več denarja kot vsak drugi odpošiljalec. V svoji trgovini je popolnoma poštena. Vsak odjemalec dobi isto ceno izmenjave. Cene izmenjave so sedaj nizke. Ce pošljete sedaj svoj denar, bodo vaši domači dobili več kron za en dolar. DANAŠNJA CENA (se lahko izpremeni) je 20 kron za $1. Poštnina 25c za naročila. Vi nam lahko pišete v svojem maternem Jeziku, ali pridite v katerkoli American Express Varnost Hitroat Nizke cene. Izpolnite to denarno nakaznico, pridenite ekspesni Money Order, poštni Money Order ali gotovino v registriranem pismu in pošljite na: Foreign Money Order Department AMERICAN EXPRESS COMPANY — - 85 Broadway New York ali 2048 E. 9th St. To veliko in krasno po- Cleveland, Ohio slopje je zgradila Ameri- Agentje in dopisniki povsod. Kadarkoli odpošlje-can Express Company in je te denar glejte, da dobite American Express njena last. Company potrdilo. NDE...................19.... ZNESK IME, KOMU NAJ SE IZPLAČA DENAR........................... KJE PREBIVA........................................... POSTA ................................................. OKRAJ ............................................... DE2ELA ............................................. IME ODPOSILJALCA ..................................................................................... P. O. B..........t.....ŠTEVILKA........CESTA..... MESTO ................................................. DRŽAVA ............................................. NAPRODAJ JE HIŠA. I za dve družini, cena $2250. Takoj se plača $500, drugo kot rent Mestna vodo, cestni tlak, 3 minute od kare. Hiša za 2 družini, elektrika, mestna voda. tlakana cesta, nova hiša lot 160X152, sadno drevje. Cona $5000, samo $100 takoj, drugo kot rent.. Ena hiša, cena $1500, 4 loti, nova hiša. lot 100X300. elektrika in še več drugih lotov naprodaj. LOUIS RECHER EUCLID, OHIO. TEL. WOOD 721-R IVELK CIRCUIT DIRKE I I AVGUSTA 4.5.6.7. & 9. I Broadway kare naravnost do dirkališča. The Forest City Live Stock and Fair Co. I NORTH RANDALL, OHIO ^ ^ | CLEVELAND, OjHv / * k SDZ, kateri se je viiil'v petek 25. juHJi v John Grdinovi dvorani. Zastopana ao bila vaa druittva, izven it. 3. 7. in 17. in tudi iz Newburga, Nottingham« in Loraina, O. Predsednik Fra«k Z«rlch Je etvorir seje i primernim nagovorom in p<^ -zdravom ter pojainll *»mw t«g« ae« stanka. Za zapisnikar lat jetMl imenovan br. Frank,H^ev^«ik.V 4? Predsednik ZorfcRTma prvflf1>esedo ter razloži zastopnikom, da ae prvi načrt, ki je bil sprejet na prvem sestanku meseca oktobra IOI8 ni izvrMivsled epidemije influence, ki }e isti čas razsajala. Ker je pa sedaj ie čas potekel, bi bilo neumestne, da bi se ta 'ftlavnost vrttla in v drugi vrsti je tudi prtmalo časa, toraj ae naj danes ukrene radi teta ali se stvar opusti aH se kaj priredi. Eden Izmed navzofilh stavi losadev-nl predlog, da se naj vprafta vsa društva po zaporednih itevilkah. Kooečno ao bUi d ruštcvri zgatovnf-ki za to, da se priredi banket v cast ■delegatom in delegartnjam 3. redne koncepcije. čas je bil dolofen o^ 7:30 na nedeljo 14. septeitfbfa. i 1»volil se je odbor .za predpripravo:. Helena Mali, Frank Zor kit, Frank Hu-dovernik, John Janfhar, Joe'! ZakVaJ-šek, Florjan Cesar, Ana Erbežnik, Frank Žagar, John Levstek, Fanny Stefančič, Cecilija K »smeri in John Tskavc. Cena vstopnicam se je določila po $1.50 par in samec $i.00< Vstopnice se bid o prodajale pred banketom. Na ve-kjgfltr banketa ae vstopnice ne dobijo. Za-^orhj ai mora vsak vstopnico prej pre-akrbeti. Vstopnice bodo razposlane na vaa društva, ki spadajo k SDZ. Vrnitev istih prodanih ali ne prodanih je določen čas do 5. septembra. Za godbo je bilo sklenjeno, da ae vzame orkester Ilirija g. R. Perdana, ki je član SDZ. Naredijo se primerni letaki za banket, katere določi pozneje veselični odbor. Povabi se tudi councilmana g. A. J. Dam m, g. Haserodt, Walter Coy in odvetnika Cullitan na banket. Za stoloravnatelja je bil proglašen dr. Ja-mes Seliškar. V slučaju, da bo kaj ostanka od banketa, se namerava kupiti dve zastavi, eno ameriftko in eno slovens, ker je več društev, ki nimajo prapora In bodo lahko rabili ta prapor v slučaju smrti sobrata. Zatoraj člani segajte pridno po vsto- Snicah. Nobenemu ne bo žal, če se o vdeležil tega banketa. To bo nekaj izvanrednega. Različni govorniki, zabave, plesa, petja ne bo manjkalo. Tudi postrežbe naših vrlih članic dr. av. Ane, Svob. Slovenke in Danica ne bo manjkalo. Vsi člani in članice na banket dne 14. septembra. Prostora bo dovotj v John Crdina dvorani. Tam so dve veliki dvorani na razpolago. Vstopnice se dobijo pri vseh društvenih tajnikih, v glavnem uradu in pri vseh ve-seličnih odbornikih. F. H. IMAM PET SOB za v najem, za več , fantov ali mož, kopališče na razpolago. Tudi garaž se da v najem. Poizve se na 3877 Lakeside ave. (90) j "NAGRADO DOBI, kdor najde zgub-iljenega Boston Terrier psico, lahno pi-Laana z belimi progami, svedrast rep. ^telefonirajte Eddy 100 (01) if---- V IftCE SE SLOVENKA, dekle ali udova, ki bi Šla za gospodinjo k udov-cu z 2 otrokoma. S pošteno Slovenko se pozneje tudi poročim. Imam svojo hišo. 440 EL 158th St. Collinwood. (91) PRIPOROČILO. Spodaj podpisana babica se uljudno priporočam slovenskim in hrvatskim materam kot izkušena babica, ker opravljam to delo ie mnogo let in vam lahko postrežem v polno zadovoljstvo. Mrs. Mariana Puc, slovenska babica, 61Q2 St. Clair ave. v (100) SOBA SE ODDA za 1 fanta, kopališče, elektrika. 1343 E. 66th St. čez Superior. (91) ODDA SE SOBA za 1 ali 2 fanta. 1075 E. 64th St. SLOVENSKO• DEKLE ali žena dobi dobro delo za hišna opravila. Dobra plača. Vpraša se v upravništvu. (91) NAPRODAJ JE HIŠA v jako lepem kraju alovenske naselbine, za dve družini. škriljeva streha, v kleti vse moderno za pranje, elektrika, kopališče, Slin, garaža, velik hlev, lot 40X150. Ilia je r bližini slovenske cerkve in Šole. Proda se poceni. Vpraša se v upravništvu tega lista. (90) D A R O VI. Za S. N. Dom v Newburgu so darovali: Anton Kordan, Anton Suhanič, iT os. Glavan po $5.00, Frank Marinčič $2.00, John Livan, Fr. Barle, A. Čolnar po $1.00, Jos. simončič 50c. Dalje so nabrale naše Slovenke N. Bobnar in M. MiklauČiČ na svatbi L. Hočevar $10.04 in Jakob Resnik in A. Kordan na pikniku dr. sv. Ane $5.00 in Flor-JliLfesar je ponovno dsroval $5.00. V naenrda se začne z zidavo S. N. Doma v Newburgu meseca avgusta, se Izreka vsem darovalcem prisrčna zahvala, In apeliram na narod, da kakor hitro mogoče odda svoje namenjene prispevke. « Frank Ločniškar, tajnik. 3583 E. 81 st. NAZNANILO. (Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ) Vam naznanjam, da se gotovo udeležite seje, ki se bo vršila dne 10. avgu-ata ob 2. uri popoldne ob enem pa na-ananjam računskemu odboru, da naj priderfo ob eni uri ker bo šest mesečni račun. Naše društvo je sklenilo narediti dne 24. avgusta piknik na Ka-steicevih farmah. Ste vabljene članice, da se v polnem številu udeležite se- S sesterskim pozdravom K ' Mary Kolmsn. tajnica. 1 _ _ <90) DVE SOBI se odasti y najem za l •li 2 fanta. 1060 E. 661 h St. Vprašajte po 5. uri.____ (9)) Front SOBA se odda v najem za 2 fanta in kopališče na razpolago. Vprašajte na 1064 Addison Rd. rnmmi^mmm—m^mmm^B^mmmm i ■ i a • Dobca pri Cggjjmici, kateremu se je pripetili Vfiika nesrej*. Županstvo občine Begunje pri dno potrdilo o veliki nesreč v Mi Tukajlno županstvo potrjuje uradnim potom, da je Jakob Rranjc iz Dobca, St. 17. resnično pogorel 4pe 2. svečana, 1919. Pogorsla mu je hiia i*i hlcy za živino, vsa krma za sivino, nadalje^ ro4mnjo, o mlkdičev. Pogo#la mu je tudi vsa hi|na oprava, obleka, obutev, vse orodje M tudi' ves iivež in sicer; vse žito, meso špeh in vsa draga brana. Njegova družina šteje skupaj 11 glav, Id je sedaj bres strltie in hrane. On sam je invalid brez desne noge in dela nezmožen. Vsled tega je on in njegova družina pomilovanja in podpore vredna. On in njegova družina je navezana na milodare dobrih, usmiljenih in radodarnih ljudi. Županstvo toplo priporoča njega in njegovo družino v blagovoljno podpiranje z živežem, denarjem in posebno z materi ja-lom, da bi mu bilo mogoče zopet zgraditi svojo domačijo. Županstvo Begunje pri Cerknici, 7. marca, 1919. Za gerenta: Miloš Kabaj, poslovodja. (Pečat) Uredništvo toplo priporoča to prošnjo usmiljenim rojakom in slučajni milodari naj se izročijo Andrej Kranjcu, 1103 E. 67th St. Cleveland, O. ki bo skrbel, da pride denar v prave roke. ______(90 GLAVOBOL JE PREdEL. MR. Joseph Packo, RFD No. 1. Union City, Pa. nam piše 3. aprila kot sledi: Severove tablete zoper glavobol in nevralgijo so pomagale moji ženi in glavobol je zginil." — Prosimo, da si zapomnite spremembo imena teh zdravil: Severove tablete zoper glavobol in nevralgijo, (Severa'a Tablets for Headache and Neuralgia.) So ista zdravila kot prej, ko so bili vaferji, namesto da bi rabili vaferje, rabimo tablete. Zdra» vilne prknesnine so iste in ao iatotako uspešne kot prej. Cena 25c. in le. davka. Po vseh lekarnah. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. DAROVI. V blagajno Z. J. 2. I. D, ao darovali 50c., da bi Etbin že odšel iz Amerike, 20c. za očala, nagobčnik dobi v Jugoslaviji, 25c. za rdeč robec, če bo kaj krokodilovih solz, 25c. ker so boljševiki strokovnjaki slame in lubja, 25c. ker je France iz Chicage zatajil svoje prepričanje, 25c. ker so vse glavne v Chica-«1._ NAŠIH 14 TOČK. Časopisi pišejo sedaj skoro vsak dan o slavnih "14 točkah". Ali so vam znane naše štirinajstere točke? Tu so: 1. Trinerjevo ameriško grenko vino sčisti prebavljalne organe in jih obdrži čiste. 2. Pomaga apetitu. 3. Pomaga prebavi. 4. Poživi živce. 5. Pomaga hitro v vseh želodčnih neprffikah, zaprtju, neprebavnosti, glavobolu, nervoznosti, 6. Prepreči resne želodčne bolezni. 7. Deluje brez težav. 8. Je jako užitno. 9. Ne škoduje najbolj nežnemu želodcu. 10. Je jako poceni, dasi se je vse zvišalo v ceni. II. Zdravila so najboljša, kar je poznanih zdravilski znanosti. 12. Trinerjevo ameriško grenko vinb uživa največje zaupanje zadnjih 29 let. Formula se strinja z vsemi določbami postave. 14. če imate to zdravilo doma, s|e vedno pripravljeni. — Joseph Tri-ner Co. 1333-43 So. Ashland ave. Chicago, UI. Garaža ae odda v najem, za en ali dva avtomobila. Vpraša se 1029 E. «2. St. (91) SLOVENKA, stara 35 let, go-vori Štiri jezike, išče dela kot goepodi-nja pri kakem udovcu, ki nima doati otrok, in plača od 8 do 10 dolarjev na teden. Kdor potrebuje gospodinjo, naj se zglaai v upravništvu. (90) DRUŠTVENO NAZNANILO. Članstvu dr. Naprej, št. 5. SNPJ. naznanjam, da za mesec avguat odpade naklada ali izredni aaeament v bolniški sklad popolnoma. Obenem opozarjam članatvo, da se v smislu sklepa članstva, založi asesment le za one člane, ki so bolni in v potrebi In le tedaj, če pravočasno tajniku sporoče, da jim ni mogoče plačati aaesmenta. Za druge člane se asesment ne založi iz društvene blagajne. Na tajnika se pa tudi ne smete zanašati, da bo on Iz svojega žepa zakladal. Toraj vsak član naj pravočasno plača, da ne bo suspendiran in da v slučaju bolezni ne zgubi podpore. Obenem vabim članstvo, da se v obilnejšem številu udeležuje aej, ker je to v korist celega društva. Bratski pozdrav. L. Medrešek, tajnik. (89) NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Vida, št. 25 KSKJ se naznanja članom, da se udeležijo prihodnje seje v polnem številu in sicer v navadnem prostoru in navadnem času, ker je več važnih a(vari na dhev-nem redu. A. G rdi na, predxednik. (80) ........ " iilMpSuiW.ni """^v; " • iiriO IvOKiIO 11 «4»"' ' Vjirt' Najboljše Jam«. Plača od tono. U pe-' jaanila ae obcilte na SIS Superior-.?. N. W. Cleveland, O. sforaj. ^QZORI PLUMBlhjbL* " Ako Vabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstni plumbers ko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijatelju Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave/ Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopa-iiSča, vsakovrstne sinke, boiler je na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese. CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 W. (x25) POZOR ROJAKI! Lepa prilika za Slovenca se nudi, katerega veseli kupiti dobro in lepo urejeno farmo. Farma obsega 80 akrov zemlje, 38 akrov posejane zemlje z najboljšimi pridelki, drugo je pa pašnik in gozd, zraven tega vaa priprava, to je vse orodje; kar spada k farmi. Imam tudi 5 glav goveje živine, 2 konja in štiri prasce, 150 kokoši. Prisiljen sem prodati to res lepo farmo, ker sam ne morem obdelovati vsega. Farma se proda po nizki ceni. Vprašajte pri Martin Poljanec, R. F. D. No. 1. Huntsburg Ohio, ali pozvejte za podrobnosti pri John Kramar, 5301 St. Clair ave. (90) Naprodaj je čedna hiša, šele dve leti stara, lot 35X100 garaža zraven. Prtkla se tudi krava. Jako l^p prostor. Hiša je za dve družini, kopališče spodaj in zgoraj, elektri ka, blizu tovarne. Cena samo $5300, kdor kupi hitro Oglasite se na 1525 E. 174th St. blizu St. Clair ave. (92) PAZITE DOBRO KOMU ZAUPATE SVOJ TE2KO PRI SLU Ž ENI DENAR. Naprodaj so sledeče zidane'hiše: Za 0 družin, cena $18.500, za 6 družin cena $16:500, za 6 družin cena $17/00, za 6 družin, cena $15.500, za 6 družin, cena $14.500, za 4 družine cena $13. 000, za 4 družine, cena $12.500, za 4 družine eena $12.500, za 4 družine cena $12.500, za 4 družine cena $12.000, za 4 družine cena $11.50\ za 4 družine cena $11.000, za 4 družine cena $10 500 ' Hiša 7 sob, kopališče, cena $3500, hiša 10 sob, za dve družini eena $4600, dve hiši na 66. cesti, cena $5500 Hiša na Norwood Rd. za 3 družine, cena $4900, samo $1500 takoj. Rojaki, oglaaite se pri Joseph Lfsin, 1065 E. 66th St. ali 6506 St. Clair ave. pa bodete vedno pošteno postreleni. 89, 92) PRIDNO DEKLE dobi delo kot alu- žkinja za hišna opravila. Dobra plača in druge ugodnosti. Oglasi naj se pri dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. ali na domu 9109 Kempton ave. (90) IŠČE SE STANOVANJE 3 sobe, med 40. in 49. cesto med St. Clair ave. in Payne ave. Kdor ima kaj naj naz-nani v upravništvu lista. (90) PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom se priporočam za naročila za avtomobilsko vožnjo. Na razpolago imam lep avtomobil za vse prilike. Točna postrežba in smerne ce-Fr. Gabriel. 5357 Standard ave. Central 4980 R. (90) »čE SE TAKOJ 2 krojaška pomo-čnika. Vprašajte pri Mike Bambich, 6120 St. Clair ave._(93) PRODA SE mala hiša po nizki ceni $1500, in zraven so tudi štirje loti. Naprodaj je ttirdi druga mala hiša in deset lotov po nizkt ceni. Proda se radi odhoda iz Clevelanda. Oglaaite ae pri Louis Recher, Euclid, O._(89) NAPRODAJ je miza, stoli in otroški voziček, po nizki ceni. Vprašajte na 1110 E. 64th St. zgoraj. (89) ODDAJO SE dve sobi za 3 fante, kopališče. Vzame se tudi več fantov. na hrano. 5409 Standard ave. (90) DELO DOBIJO delavci za Cleveland-sko avtomobilsko tvrdko. Tovarna je na London Rd. in Euclid ave. Vzemite East Cleveland karo. Crowell-Lundoff and Little Co. (90) DELO DOBI mesarski pomočnik. Nastopi lahko takoj. Oglasi naj se pri Frank Ažman, 6216 St. Clair ave. (89) DR. SLOVENSKI DOM AT «. Opozarjam vse člane in članice, da se udeležijo mesečne seje 3. avgusta, ker imamo več važnih stvari za rešiti, da fte bo potem se kak član ali članica ieril-a, kar se pri seji sklene, toraj naj prfde 3. avgusta vssk na aejo. John Kortitčtf, tajnik, dr. št. 6. SDZ. Nottingham. RAD BI ZVEDEL za aaalov Antona GerMc, po domače Meten Iz Verhpolj pri Kamniku Slišal sem, da ae nahaja nekie v Cleveland«. Prosim cenjene roiakt v Ameriki, če kateri ve zanj, da ml farijo nfegov naslov, ali če sam bere te vrstice, da ae oglaai, ker imam važne norice zanj iz stkre domovine. Louie Šimenc, 15016 Saranac Rd Oe-▼eland, O. (90) LEPA SOBA se odda v najem za 1 ali 2 fanta. 1075 E. 64tb St. NOVICA! NOVICA! [ Is pravega pristnega hmelja in PUITAN MALT EX- i TRAKTA ai vnk lahko naredi doma • galonov najboljšega haolovea r aa $1.50. Poakuite enkrat, da ae prepričate. Natančna navodila po- [ šHemo a aerečahra. Naročaiaa sa msnj kot ae ne pošilja. Z « F ročaiao vred pošljite money order, bančni ček sli draft — Iščemo zastopnikov. Vse pošiljatve naj se naslovijo na f M. Mladič, J. Verderbar Company L & *___________ ___ . i ... . * ' "''lif'iffiM »H-1 •> V» ii ' < '"••<• 'AMERIŠKA DOMOVINA", FRI. AUppST Ut, 1910. it 8 ; AvV i \ S je polMna potožba. Id iahaja iz ras- j | I nih vzrokov. Mnogokrat ima svoje i > f varoke vsled vživanja nacrelsga sa- < 1 X dja ali zelenjave. V vsakem slučaju ' i f jato znak mizefttL Id je bolestna i In nbfnjttn*. Ustavite jo. Rabite ; 1 Severa'« | Diarrhoea,Remedy j 8 ZSZJ^*; I X potožb, želodčnih krčev in raznih X § ssatearoafM« { X davka. Naprodaj v vseh lekarnah. S S Odklonita imitacije. X g V\ j v o f ■ 1 O V 1 »^Jt 1--W PREMOG ARJI. Hazel Premogovnik, v mestu Canon-sburg, Pa, s 15.000 prebivalcev in samo 29 milj od Pittsburga, potrebuje takoj 100 nakladalcev. Mnogo Slovencev je v tem mestu. Potrebuje zanesljive može, ki hočejo stalno delo. Nekaj dobrih hiš s 4 ali 5 sobami je za vnajem po $7 $9 na mesec. Vzemite Panhandle vlak do Canonsburga ali Washington Street karo, ki gre iz Pittsburga vsako uro. Izstopite na Ashland and Pike St. Vprašajte za Richard Wilson, forman premogovnika. HAMMING, Canonsburg, Pa. NAPRODAJ je nemška harmonika, 3 vrstna in trikrat uglašena. 1234 Norwood Rd. (88) B ALI ate se pridružili legiji S ■ kadilcev, ki kadijo cigarete ■ 5 a LIBERTY CLUB papir- «» | Je«. | m Najfinejši in najbolj čiati » m papir za dober OKUS in M M RAZVEDRILO. 6 ZAHTEVAJTE, da ga ima S ■ vaš prodajalec v zalogi. S 5 Cena zavojčku ' $4.25. ■ . 109 kosov v zavojčku. 6 ' Edini razpošiljale! £ ■ National Importing M 2 Company Inc. 717 nFTH AVE. fi Pittsburg, Ps. 2 S POPUST PRODAJALCEM B iiiiairaml POZOR ROJAKI! Naznanim vsem Slovencem, da strižemo v naši moderni brivnici z električnim strojem lase. Nadalje imamo fino sredstvo proti prah-Ijaju (Dandruff) in izpadanju las. Ne zamudite te prilike. Sedaj je čas, da si prihranite in ohranite vaše la-M. Prodajam tudi raznovrstne ne-alkoholne pijače, tobak, cigarete, cigare. Cigare prej 15c. sedaj 10c. Se priporočam za obilen obisk Louis Upanje, 6111 St. Clair ave (90) AVTOMOBIL v prav dobrem stanju za 5 oseb, se proda ali zamenja za lot. Vprašajte A. Toner, 2016 Ontario St. (90) NAPRODAJ je hiša za 2 dru-iini, 8 sob, kopališče. Kdor kupi hitro, dobi prav poceni. Poizve j te na 1217 E. eOth St. (00) i-- Dr. J. V. I ŽUPNIK,:! SLOVENSKI ,, ZOBOZDRAVNIK, f • 6127 St Clair Ave. < ' Koaaeovo poslopje nad Grdi. I novo trgovino. j , Najbolj!« zoboxdrav- ' ! nilko dalo po nix- Idh conah. , > Ura^aoaem dUO^Šs T J^^L^^i I I Dr. | Semolunas i ; o. d. ; j SPECIALIST ZA OCI. ; ! 8115 ST. CLAIR AVENUE. I * 2. nadstropje. j Zdravimo oči in jih praii- ' čemo. Preskrbimo prava očala, jj iiiiiiiniiiiiiiiiimiir Najboljši ekstrakt " hmelja in sladi. Doma narejeno elvo, ZA M AN JE tOT S CENTE STEKLENICA. Mi prodamo dovolj hmelja in aladl, la naredite ZA 91.5* NAD 60 STEK- ' LENIČ DOBRE PIVE. Po naših priprostlh navodilih dobite »ripravo kot zamaške, kapice, guiaije-ro cev in s top perje po eeni na debelo, j Home Brew Supply Co. L105 WALMUT AVE. blizu E. 9th St. Zastopniki se iščejo. Prospect 2768 Tudi t grocerijah in lekarnah. Dr. S. Hollander, i zobozdravnik : ' :: I : 1355E.55diSt.vog.St.aair j: : Vstop oa 55. cesti ud Mam :: iJro od 9. zjutraj do 8. zvečer. ; Zaprto ob arodah pop. ; ; tudi v nedelo zjutraj. i I I I MHMMMMUMMMH PODPIRAJTE DOMAČINA. Spodaj podpisani Jugoslovan se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom za vsakovrstna plumberska dela, kakor upeljavanje toilets, sinkov, boilers, in tako dalje. Vse delo izvršujem v vašo popolno zado-voljnost in garantirano, po zmernih cenah. Priporočam se vsem rojakom v obilna naročila. Podpirajte domačega človeka, ki vam pošteno postreže. NICK DAVIDOVICH, 6620 St. Clair ave. Tel. Princeton 1173 W. POZOR! Ako hočete kupiti ali prodati hišo ali zemljišče, ogla site se pri Jakob Tisovec, Ako potrebujete odvetnika, da se pogovorite v slovenskem jeziku, oglasite se pri Harry F. Glick, odvetnik. Jakob Tisovec 1366 Marquette Rd. nasproti Lake Shore Banke.— Cen-tral 6026 L._(105) PROTI VROČINI! Otvoril sem novo KOPALIŠČE, z vročo ali hladno vodo, kakor tudi "shower baths", kakor želite. Brisače i milo 20c za kopelj. 921 St. Oair ave. blizu 9. ceste._(101) 2iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiuiiiiii& I "AMERIŠKA DOMOVI- | I NA" v JUGOSLAVIJO. § Cenjenim Slovencem pri- s S poročamo, da naročijo nai | I list za svoje sorodnike in = | prijatelje v domovini. Po- | | sebno tisti, ki imate tam | I sorodnike in prijatelje, ki i | so bili že kdaj v Ameriki. | g Nič druzega jih ne bo ta- S s ko razveselilo kot čitati : s novice o gibanju Sloven- = cev v Ameriki. Razveselite I svoje domače s tem, da jim | naročite nai list, ki se je | vseskozi potegoval za svo- I bodno Jugoslavijo. Cena | listu za staro domovino je: S $4.00 za celo leto, $3.35 za i pol leta, $1.35 m tri mese- S ce. Mi garantiramo, da do- 3 bijo naročniki točno l in i lili '' ^fcMA'Sedbi^ailae^^udlSjSiil^ Lake Shore Banking I Trust Co. C j * iS tjM « i**' J.f| čtffe iS1 ST. CLAIR4AVE. VOGAL 5 CESTE I " y—u— d 11 »i, i w 11 Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamčena. Prodajamo iifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proč. obresti Pišite trn mu 4ljne Informacija slovensko aH hrvatsko. J. B. MIHALJEVIC, upravitelj Inozemskega oddelka. >i:illlllllllllllllMIINIIII>IMII>lll»lliniJIIIMinilllllMIIIMIIIMtllttT!rtlll>lllllllMltllli PRI NAS ODPRTO VSAK VEČER OD 7. URE DO 8. URE ZVEČER. TU DOBITE VSA POJASNILA. MI KUPUJEMO IN PRODA JEMO LIBERTY BONDE. TO NAZNANILO VELJA, DOKLER NISO NASI PROSTORI PREUREJENI LEO. SCHWALB, 6131 St Clair Ave. iftitt«iitti»iiii»t>Mij»Niii«iiiiiiiiiniiiii>iiiiiiiiiiiiiiiw»iiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiuiini»nn i dr. l. e. siegelstein Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša posebnost 308 PERMANENT BLDG. 746 EUCLID AVE. NEAR E. 9th ST. Uradne ure ▼ pisarni: od 9. zjutraj do 4. popoldne od 7. ure do 8. ireter Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. "S električni perilnik skraj-sna letne perilne dane. Električni perilnik je največja pomoč hišni gospodinji v poletnih mesecih, ko je mnogo več perila kot po zimi. Nepotrebno je porabiti dolge, črne ure, sklonjenim nad pralnim Škafom. Električni pe- [ rilnik tako čisto in hitro opere, da si prihranite najmanj pol dneva pri tem. Poleg tega hranite čas in energijo in ta ' stroj ohrani marsikatero delikatno obleko, ki bi se sicer strgala, če bi prali po starih metodah. Sedaj je idealni čas, da kupite ta električni stroj za vaš dom. Vam bo v največjo pomoč v vročih letnih mesecih. THE ILLUMINATING CO. ' - H ILLUMINATING BLDG. PUBLIC SQUARE mSSSSSSSSSSSSSSaBSSS^ - - IT -- -----' 5^1 Igog ' Avtoriziran kapital ^^' II $100.000 [r Nobena banka vam ne plačuje tako visoke obresti kakor SLOVENSKO STA VBINSHO IN POSOJILNO DRUŠTVO 6313 ST. CLAIR AVE. Vloge nosijo po S odst. in delnice lepe diridende. Nai sa* rod je pod driarnim nadzorstvom. Ves denar se poeojuje samo na prve vknjižbe, in je najbolj rarno naloien. Obiščite nas in dali vam bodemo _ vse potrebne informacije. _ mL i > ■ «■ g ■ 1 <: HENRY J. SCHNITZER STATE BANL i y ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD ] y STALNO RDŽAVNO KONTROLO. / , RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO ^ < ► GARANCIJO. <► PRODAJA VOZNfi LISTKE ZA VSE ČRTE PO O- < ' RIGINALNI CENI. S ! IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU. , > fc Ki Mi potovati ▼ stara dosiovino, ki ieU pehati denar aH kateri faw , <► £ Sk^kfSdf014 jSf^Jak gUy ^^r iTTj Tr/^jTadTrS" ^ > VSESTRAN^K^ftAVODILA IN POJASNILA dobi vsakdo takoj ▼ j A Materinakeni jexikn. A uiwiwixrrml'Jr^ Schnitzer Sta to -^^MyLg^fcM f- "AMERIŠKA bOMOVINA", FRf. AtJGUST 1st, 1919. Najnovejši SI. Pogrebni Zavod. ' 1 ■ i n Cenjenemu slovenskemu občinstvu naznanjala spodaj podpisana, da sVa otVorila najnovejši sloVensKj pogrebni zaVod V CleVelandu,, Katerega prvi in največji princip bo: Jiajboljsa postrežba rojaKom V pogrebnih zadevah po zmernih cenah. JVas pogrebni zaVod se lah Ko meri z najboljštmi V AmeriKi, in VsaKdo je uljudno Vabljen, da si ogleda nase prostore. JVismo se ustrasili ne truda ne strosKpV, da opremimo to sL podjetje, Kije lah Ko ponos celi naselbini. mmmmm7 iimhi—i mm^r^mKmm^mmmmm^^mmm Na tej oliki dobite stranski pogled na mrtvašnico in vhod v kapelo. Poslopje v ozadju je moderna mrtvašnica, ki je edina te vrste v Cleve-landu. Snaga in red vlada povsod ter je dostojen prostor za ureditev trupel naših dragih. Od strani je vhod v kapelo, kjer počivajo trupla do dneva pokopa. Nad kapelo pa se nahajajo obširni prostori in izložbe rakov, katere si lahko ogledate in izberete po vašem okusu. Slika vam predočuje sobo za balzamiranje trupel. V njej vlada največja čistost in je v takem redu in snagi kot najboljša operacijska soba v kaki bolnišnici. Tu truplo vašega ljubljenega ranjkega spodobno pripravi za položitev na mrtvaški oder. Mr. Frank Zakrajšek, sin ranjkega Zakrajšeka, prvega slovenskega pogrebnika v Clevelandu, je državno izprašan balzamist in vam garantira točno izvršitev vseh vaših naročil. Ta slika predstavlja notranjščino kapele s krasnim mrtvaškim odrom, kjer počiva truplo ranjkega. Prostor je velik 20x20 in v njej je prostora udobno za 75 oseb s sedeži za vsakogar. Marsikateri nima doma pripravnega prostora, kjer bi ležalo truplo, in tu je prostor, čisto opremljen, okusno , okrašen, kjer lahko čujete noč in dan pri truplu vašega dragega in je dovolj prostora za vse prijatelje in znance, da poslednjič obiščejo ranjkega. \ , t Na tej sliki vidite del izložbe, kjer so spravljene mrtvaške krste, katerih imamo vedno večje štvilo v zalogi. Vsi notranji okraski rake v so narejeni doma od iskušne roke, in raditega smo v položaju, da vam krasne rakve lahko ponudimo po veliko nižji ceni, kakor jih morete dobiti drugje. Ne pozabite si ogledati te prostore, da vidite kaj premore domača umetnost V zalogi imamo vedno krste raznega izdelka, za mladino ali odrastle po primerno nizkih cenah. k flfl^^. miHH flH ttk HHB flHBH^I^. flflHHIHHMB a ^mm mm - ^^^^ _ ^^^^^^^ ^^ I ■ I fl 111 IH fl i J I H I k M II ■ I Hj jj ii II fl j H t fl ▼ ^j^ly ^^ IA n r:, mtm IK BI H • .l^v.'m. wl 'IVVI' Ih I I I 111 I ■■■ f I ' HH 'B %^ I ■■ I II Poleg pogrebnega zavoda smo upeljali tudi krasno ambulančno postajo s posebnim invalidnim vozom ter avtomobili za vse prilike. Pokličite nas lahko po noči in po dnevu, in smo vedno točno na razpolago in se takoj odzovemo. Vsi naši vozovi so čisti in snažni ter se lahko vselej za-nesete na pošteno postrežbo. Imamo na razpolago tudi lepe avtomobile za vse prilike, kakor ženi-t o vanje, krste, izlete. Cene so jako zmerne, potrežba prve vrste. Naš pogrebni zavod. , .. . (.„ V m- -.- y • Lastnika tega najnovejšega slovenskega pogrebnega zavoda sta vsem rojakom v Clevelandu dobro poznana Frank Zakrajšek in Anton Kau-šek. Frank Zakrajšek je podeloval še po svojem ranjkem očetu, ki je bil prvi slovenski pogrebnik Iv Clevelandu poseben talent v pogrebnem delu. Mr. Zakrajšek je od države izprašan pogrebnik in balzamist ter se razume na svoje delo popolnoma. Vsa trupla se opremijo z največjo skrbjo, snago in točnostjo, tako da ste lahko popolnoma brez skrbi, da se skaže dolžno spoštovanje mrtvecu in se zgodi vse natančno po vaši želji in naročilu. Poznan pa je tudi vsem Slovencem Mr. Anton Kaušek, kot podjeten trgovec, ki je dolga leta, odkar deluje v naši naselbini, neprestano deloval za napredek in pomagal po svojih močeh. Vodstvo pogrebnega zavoda je torej v dobrih rokah, in lahko garantira cen j. rojakom natančno izvršitev vseh njih naročil v pogrebnih zadevah. Naša ambulan-čna postaja. S pogrebnim zavodom je združena krasna am-bulančna postaja, edina te vrste v naselbini. Za vožnjo bolnikov v bolnišnico in iz bolnišnice imamo na razpolago krasen avtomobil, ki je mo jstor-sko delo in nudi največjo udobnost in olajšanje bolniku na vožnji. Ta ambulančni voz rabimo samo za prevažanje bolnikov in za nobeno drugo stvar ne, kakor n. pr. za prevažanje mrtvih trupel, ker imamo za to na razpolago druge vozove. Za vsakim bolnikom, ki je v vozu, se voz popolnoma očisti, osnaži in vse blazine preoMečejo, tako da uživa vsak bolnik največjo snago in udobnost. Pokličite nas kadarkoli imate svojega prijatelja ali sorodnika peljati kam v bolnišnico. Mi smo takoj na mestu. Poleg tega pa imamo druge, fine avtomobile na razpolago za vse prilike, kot kadar potrebujete avtomobile za poroke, krste in izlete v prosto naravo. Mi smo vselej tu, da vam postrežemo. > i I Na sliki vidite glavni vhod k mrtvašnici in kapeli, in sicer v ozadju a spredaj na levo je vhod v naš urad. Poslopje je popolnoma moderno predelano in odgovarja vsem sanitetnim in drugim predpisom. Rojaki so lahko prepričani, da bodejo pri našem zavodu vselej najbolj točno postrežem z veliko manjšimi stroški kot kje drugje. TELEFONI: Princeton 1735-W Rosedale - 4983 Rojakom se priporočamo za vse slučaje. Kadar vam umrje vaš dragi, kadar potrebujete voz za bolnišnico, ambulanco, avtomobile za izlete in druge prilike. Mi smo vedno točno na razpolago vam in hočemo urediti vse po vaših točnih željah in v zadovoljstvo. Vam udam I Slika predstavlja naše avtomobile in ambulačni voz. Vsi stroji so | popolnoma novi Prizor je vzet pred vhodom našega podjetja na Nor- | wood Road. Oglejte si našo krasno ambulanco, ki je v resnici krasno B delo. iDtobrodošli ste vselej, kadar nas obiščete.. p Sj * 3 Slika predstavi ia bolniški ali invalidni voz, B I ki se rabi samo za prepeljavanje bolnikov v bol-1 nišnico ali domu. Ta voz se ne rabi za ambulance s ali za prevažanje mrtvecev. Tako so bolniki brez skrbi, da se vedno vozijo v največji snagi. ZAKRAJŠEK & KAUŠEK NAJNOVEJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD IN AMBULANCNA POSTAJA. 1105 NORWOOD RD. NASPROTI SLOVENSKE CERKVE SV. VDA. LMJrM S M Sledeče pismo je dobil Mr. Bernot, slovenski trgovec v Collinwoodu. Pismo je jako zanimivo, ker točno opisuje dobo vojne med Slovenci. Glasi se: Stranje, 17. junija. Po toli-koietnem molčanju in toliki < spremembi rvedi tudi kaj od mene, in sicer bom safel a letom 1914, ko se je *ačcl krvavi 1 svetovni ples, katerega grenko kupo sem spraznil do dna. Seveda slika ne bode popolna, ker < trpljenje in grozote, ki smo jih ' prestali sploh ni mogoče popi- 1 sati! . 1 K vojakom sem prišel prvi dan mobilizacije, dne 39. julija, 1 1914. Pri svojem polku v Lju- 1 bljani sem ostal le 13 dni, toliko časa, da sem dobil opremo. < S prvim poljskim oddelkom J sem odšel na rusko bojišče. Pot I je trajala 16 dni, prehodil sem < vso Galicijo, in tako prišel 26. « avgusta, 1914, v boj pri Bro- 1 diju na ruski meji. Prvi spopad bil je na nož, bilo < je grozno klanje, kar ni moč po- ' pisati. Bili smo že popolnoma 1 izmučeni, hrane nismo prejeli J ie dolge tri dneve nikake. < Že pri tem spopadu smo zgu- 1 bili polovico moštva, a smo vseeno zdržali še celi dan v boju, . v naljutejšem ognju brez naše- 1 ga topništva in brez kritja na 1 planem, proti ogromni premo- < či sovražnika, ki je bil zelo do- < bro pripravljen in najboljše 1 oborožen. Mi smo imeli samo 1 pehoto in dve strojnici, a sovražnik nas je obsipal na 800 kora- ' kov razdalje od vseh strani s j šrapneli in granatami iz avo- > jega skrbno pripravljenega kri- 1 tja. Seveda smo popolno podle- : gli, moštvo je bilo pobito ali 1 vjeto. Ranjenci so pa brez po- : moči poginili, ker do nas ni pri- 1 šla nobena sanitetna kolona. Od 1 mojega voja 60 mož in dva čast- 1 nika ostala sva samo jaz in en < četovodja, jaz sem bil tudi še J pozneje ranjen, četovodja pa ' ubit, dobil je strel v glavo, jaz i pa v ledje. Kako sem se jaz re- J lil ujetništva mi je še danes 1 uganjka. Celo noč sem blodil ' po Šumah in močvirju, ranjen ( in izmučen do smrti, med mrtveci in stokajočniml ranjenci, < obkoljen od vseh strani od so- 1 vražnika, bil sem sam, ker moj ] četovodja je našel že preje 1 smrt. t { Vse prestano trplenje in gro- 1 aote sem že skoro pozabil, le ! tega dneva si ne morem zbri- 5 sati iz spomina. Vedno se mi ' zdi, da še vedno duham kri, ki ( je tekla ta dan. Pri jurišu sem j se boril s kozakom, hotel me je ' prebosti s svojo sulico, a mož ' je bil neokreten, zabodel sem 1 mu bajonet v ledje, da se mi je bajonet ob kosti zlomil, moj to- 1 variš ga je pa po glavi udaril < s puškinim kopitom tako, da so « kri in možgani meni brizgnili v 1 obraz, in to me še danes navda- ' ja m gnjusom) Najhujše je bilo, ' ker nismo imeli nobene vode, \ ker glad se veliko lažje prenese ; kot žeja, posebno če je človek < ranjen, to žge in peče do blaznosti. Voda iz močvirja na pra- 1 zen želodec je pa strup, ker < kdor se jo je napil, je poginil v \ groznih bolečinah. i Proti jutru 27. avgusta sem 1 naletel na razpuščeno četo 30 s mož z enim Častnikom, katere- | ga so pa spotoma kozaki ubili, < S preostankom te čete sem pri- 1 šel popoldne okoli 3. ure do 1 mesta Pržemislany, kjer je div- j jal ljut boj, seveda smo se m o- i raii takoj udeležiti boja. Tekom 1 . 3 minut smo bili popolnoma | premagani, mesto je zapadlo 1 ognju, naša vojska je bila pobi- 1 ta, vjeta in razpršena, le peščica 1 se nas je rešila proti Lvovu. Kar je ostalo je drvilo po 1 glavni cesti v Lvov. Tu so se 1 nam pridružili drugi oddelki in s ubežni civilisti. Kaj tako gi oz- I nega nisem potem več doživel, c Med odmorom, posebno pono- 1 či, smo bili od posameznih ko- r zaških oddelkov napadeni, in t smo imeli velike zgube, ker naš g odpor je bil popolnoma zlom- v ljen, nihče nas ni bil sposoben p za boj, prepustili smo se popol- š noma usodi! Smrt je imela l prosto roko. Ranjenci in mrtvi s so ležali na velikih kupih po n cesti, in mi smo drvili čez nje, b ker vsak je gledal, da se reši. It Vozniki sanitetnih voz so izpre- I gli konje in jih zasedli, vozove s z ranjenci pa so prepustili uso- 2 di, kaj se je z njimi zgodilo, c nismo zvedeli, najbrž so vsi po- p Iginili. Dne 3. sept. sem prišel v iLvov v bolnišnico, a to nisem bil več jas, bila je le moja senca. Čeravno sem bil prestradan, nisem mogel užiti nobene hrane. Tu aem ostal lc en dan, poslali so v Ljubljano, ker mesto •Lvov so čez dva dni že vzeli Rusi. V Ljubljano sem prišel 7. sept. kot prvi ranjenec. Šele tu so mi očistili rano in sem dobil pravo obveso. Po okrevanju tekom meseca sem bil zopet dodeljen svojemu polku kot okrevanec to je, zaenkrat nesposoben za boj. Postal sem računski podčasnik. Prvega junija 1915 sem pa moral zopet odriniti na bojiše, in sicer sedaj na koroško-itaiijansko fronto, in tii se je znova »začel krvavi ples. A tu je bilo že boljše, bili smo že bolj privajeni in tudi drugače boljše preskrbljeni, bil sem dodeljen vojnemu brzojavnemu oddelku, dobil sem 70 mož, 2 častnika, 28 konj in 14 voz. Dne 11. junija smo prišli na fronto, a predno smo prišli v bojno črto zgubili smo že 4 konje in 2 voza. Razbili so nam jih Italijani, ki so nas obstreljevali z dalekosežnimi topovi, a od moštva je bil samo eden ranjen. Ker se je tu vršil boj v gorovju in smo imeli izvrstna kritja, in smo bili takorekoČ zakopani v zemljo, nismo imeli zgub, toda trplenje je bilo grozno, vendar se človek vsemu privadi. Največ škode so nam prizadja-le mine in pa letalske bombe. Imel sem svojo barako v neki šumi blizu bojne črte, toda letalci so jo nekega jutra zapazili, in v teku deset minut je bilo vse razdejano, odnesel sem le golo življenje, in dobil sem prvo "odlikovanje". Pozneje enkrat sem zopet jahal po gozdni poti do svoje postojanke, kar naenkrat 1 prileti granata in se razpoči par korakov od mene, a ni se zgodilo meni nič niti konju, pač pa je ravno ta konj Čez dva dni ubil vojaka, ki ga je snažil. Udaril ga je z zadnjo nogo v prša, da ^ je bil na mestu mrtev. Konj je 1 bil zaplenjen na ruskem bojišču | kozakom, in je bil krasna živali- , ca. ( iDne 3. oktobra so Italijani obstreljevali s topovi velikega * kalibra kraje ob fronti, posebno veliko je trpela vas, kjer sem 1 imel jaz svoja skladišča. Bilo je ob 1. uri popoldne, bil sem tam s 30 možmi v službi. Fantje so se držali res hrabro, tako, da smo skoro vse rešili, in bil sem že drugič "odlikovan". Dne 18. oktobra sem zaplenil sovražni zrakoplov, ujel dva častnika, za kar mi je bilo pripoznanih sto kron nagrade, katere pa še danes nisem prejel. Tu sem ostal dve leti v več- ! nem ognju in blizu smrti. Tudi ! oženil sem se tu, a imel sem ' smolo. Osem dni po poroki sem moral odriti s svojim oddelkom na ru6ko fronto. Sedaj pa veš s kakšnimi občutki sem zapuščal svojo mlado, ljubljeno ženo. Poročil sem se na fronti ob grmenju topov. 1. avgusta, 1917 sem naložil v Kočah na Koroškem svoj oddelek na posebni .vlak in se odpeljal potrt na duši v Galicijo, kjer sem že pred tremi leti vžil toliko gorja. A tudi sedaj nisem imel sreče. 13. avgusta sem prišel v mesto Bržežany in tu sem dobil nalog korakati peš s svojim oddelkom po 180 kilometrov dolgi poti na rusko mejo. Radi nezadostne hrane in velike vročine obolelo mi je že med potjo skoro vse .moštvo, poginilo 9 konj. Obolelo moštvo sem oddal v bolnišnico, s preostalim sem pa dospel 3. sept. na rusko mejo .pri Bukovini. Ker pa so bili tu boji že končani sem dobil povelje, da .odkorakam po isti poti nazaj v Stani-sav, kamor sem dospel 7. oktobra, 1917. Tu sem s svojim oddelkom uredil brzojavno in telefonsko postajo, a sem moral radi velikih naporov 10. dec. v bolnišnico, katero aem zapustil 9. januarja 1918. In tako nisem več prišel k svojemu oddelku, pri katerem sem bil tri leta, odšel je pod drugim vodstvom na Rusko Poljsko, in od tam, kakor sem zvedel v Italijo, potem pa nisem več čul o njem. Jaz sem bil poslan iz Stanislava v mesto Kovel v Rusijo, in od tu zopet v Karpate, kjer sem prevzel vodstvo vojaške žage, ker sem bil j za boj nesposoben. Tu sem | ostal do junija, 1918, ko sem zopet zbolel, so me poslali v bol-j j in po okrevanju k svojemu ka-dru v Tolmezzo, v Italiji, kamoi sem dospel 24. oktobra, ravne , pred polomom avstrijske arm* de. Ker sem bil pa ie slab in vsi štiri leta nisem imel nikakegi dopusta, sem dobil tri mesečni dopust, nakar sem se odpeljal k svoji ženi. A zopet sem imel smolo. 28. oktobra je bil splošni polom, in takrat se je tudi ust* novila Jugoslavija. Ker so s< se začele sovražnosti .med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, in jaz kot pripadnik sovražne države sem bil na Koroškem interniran, a sem 8. januarja 1919 pobegnil peš čez hribe in doline v snegu, in tako sem pri« šel 23. januarja v Stranje. Od takrat tudi ne vem nič od svoje žene, ker sovražnosti še trajajo. Ravno danes so naše in srbske čete zasedle Celovec, a boj še vedno divja. Nemško vojaštvo uganja po slovenskem delu Koroške veliko hujša grozodejstva kakor nekdaj Turki. Razdirajo in os-krunjajo cerkve, morijo prebivalstvo, ranjenim vojakom režejo posamezne ude in jih mesarijo. Kdaj bo konec tega trpljenja? Tvoj brat VINKO BERNOT. -o- — Cleevelandska mestna vlada je povabila angleškega prestolonaslednika, ki pride v avgustu v Ameriko, da obišče Cleveland. Bomo videli kakšna "zverina' je ta princi BULGARI NAPADU FRANCOZE. Geneva, 24. julija. Francoska vlada je poslala vSofijo en regiment francoskega vojaštva, kpr so bulgarske čete pri Lom Palanki napadle francoske vojake, ki so se izkrcali. Kadar kupite kake potrebščine pri kakem trgovcu, kupite* le tedaj, če ste videli oglas v našem listu. Ako ga ne vidite, povejte takemu trgovcu, da naj oglašuje v listu, ker sicer bodete kupovali pri trgovdh, ld z vašim denarjem pomagajo podpirati vaš list Podpirajte slovensko trgo vino in slovenska podjetja. Hrbtobol ■e mnogokrat pripeti radi nereda v obistih. Iz tega bi morali najti preiskati vir bolezni, in če se nahaja v obistih, tedaj rabite Severovo zdravilo za obisti in jetra. (Severa's Kidney and Liver Remedy) ki naj se redni jemlje po predpisih. Znano je, da povzroči odpomoč v vseh bolestih povzročenih v obistih ali pri odvajanju vode, pomaga pa tudi pri oteklih nogah, hrbtobolu, vrtoglavosti, teškemu uriniranju in bruhanju. To zdravilo je blagoslov za družine, ki trpijo na močenju postelje. Poskusite ga. Cena 75c in $1.25 ter 3 in 5c davka. Zaprtje )e direkten vzrok mnogih in različnih boleznij. Nikar ne prezrite tega dejstva. Popravite ta položaj s tem, da pravočasno rabite Severov Življenski Balzam (Severa's Balsam of Life) ki je dokazan, da je uspešno zdravil mnoge bolesti prebavljalnih or-I ganov, gaterim je podvrženo človeštvo. Cena 85c in 4c davka. Kot liniment da ustavite hrbtobol in razne dru (i ge bolesti v posameznih vaših jf bi morali dolgo iskati, da najdete |{| boljše zdravilo kot je Severovo Gothardsko Olje j (Severa's Cothard Oil) To je zdravilo, ki bi moralo biti na vašem domu za zunanje zdravljenje revmatičnihh efektov. Cena 30 in 60c, z 2 ali 3 centi davka, n Seserova družinska zdravila se prodajajo po lekarnah vsepovsod Zahtevajte Severova družinska zdravila, zavrnite ponaredbe. če jih ne morete dobiti v vašem mestu, naročite naravnost in priložite svoto zajedno z davkom. W. F. SEVERA CO. Cedar Rapids. Ia. —J) avo) piknik, članice na) M te sej* vdeleže, da ee reii vsem v zadovoljstvo. Pozdrav FVncea Hodorernlk, (00) " V NAJEM se odda »oba za 1 ali 2fantt, b ret hrane. 9724 Bonna ave. _________(90) flTsS tflXnU I Najboljše zdravilo na svetu zoper zaprtje, dispepsijo, nepreba-vnočt, obistne neprillke. Laxcarin je krlčistilec. Vzorec zastonj. Pošljite lOc za poštorino. Sest zavojev $5.00 in 24c vojnega davka. En zavoj $1.00 in 4e vojnega davka. Prodaja se samo pri Laxal Medicino Co. Laxal Bldg. Box »63, Pittsburg, Pa. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVANSKEGA, St. 138 C. K. of O. Ima sejo vsako 4. nedeljo ob 2. popoldne v stari šoli sv. Vida. Predsednik: Anton Skulj, 1139 E. 74 St. Podpredsednik: j os. Glavich 6210 Shade ave. Zapisnikar: Anthony Skulj, 1139 E. 74th St. Finančni tajnik: Josip Perko, 828 E. 76 St. Blagajnik J. Ogrinc, 6026 Glass a. BolniSka podpora $5.00 na teden; posmrtnina $500.00, $1000, in $2000. Sprejemajo se praktični katoličani, društvo si je omislilo tudi uniformo. (Fri) MESNICA na proda) z jako7o-brim prometom, zelo pripravna za Slovenca, blizu 55. ceste. Proda se radi bolehnosti gospodarja. Več »e izve na 1065 B. 6flth St. _ (00) NAPRODAJ je skoro nova hiša za dve družini. Moderna v vseh ozi-rih v bližini Slovenskega Doma na 15026 Holmes ave. Cena $5650, teko} $1COO, ostalo kot rent. (80) Central iU* W Prospect 2699 M. Jung AGENTURl ZA PAROBRODNE LISTKE IN POŠILJANJE DENARJA. 2403 ST. CLAIR AVE. Pošiljamo denar na vse strani sveta po najnižjih dnevnih cenah. Zastopnik za The First National Bank, Cleveland, Ohio. NAZNANJAM, DA PRODAJAM ROZINE katere imate lahko za različno uporabo. Rozini so zmljeti v 25 funtov za-bojčkih, fine velike rozine. Ne oddajam manj kot 100 funtov skupaj. Priporočam se tudi za naročila za Californijsko grozdje. Oglasite se pri Geo Travnikar, 10112 Shawnee-av. Stop 125 Shore Line, Cuy, Wood 603 W._(03) IAčE SE stanovanje s 3 sobami, kopališče, od 53. do 65. ceste, med St. Clair ave. in Superior ave. Kdor ima kaj naznani upravništvu tega Usta. (80) 1 6104 St Clair ave. .1 Izdelujem vaa notazska opra-B t vila v slovenskem in angleškem " jeziku, tudi v zadevi odškodni-> ne sem vedno pripravljen vse i potrebno ukreniti Ako potrebu-( jete tolmača za rama zadeve na sodnijl» sem pripravljen po vali šel ji narediti (Fri) TPEČE ŽENSKE. Potrebujejo zdravila, ki pomaga naravi povrniti pravo delovanje njih slabega sistema, da jim prinese novo življenje, živahnost in zdravje. Tu je naš nasvet trpečim ženska: Vzemite Severov regulator (Severas Regulator) in prejmite dobrote tega zdravila. To je pravi prijatelj vseh trpečih žensk v slučaju bolehnosti. Cena $1.25 in 5 centov davka, po vseh lekarnah. W. F. Severa Co. Cedar Rapids Ia. ČLANOM DR. SV. ALOJZIJA. Vsem onim članom, ki niso bili prisotni na seji, ki se je vršila 27. julija ■ se naznanja, da so stopila nova pravi-^ Ia v veljavo. Posebno se opozarja člane na točko, ki predpisuje, da se mora mesečni asesment plačati do zadnjega vsakega meseca; ako se ta asesment ne plača pravočasno, ni dotični član deležen podpore, ampak je tako) sus- ' pendiran. Plačati morate asesment pri i tajniku Louis Eršte, 4027 St. Clair ave. zadnji dan vsakega meseca ali pa na " redni seji vsako 4. nedeljo v mesecu v . Slov. Nsr. Domu, soba št. 3. Nadalje se tudi nsznsnja, da se mora vsak bol-1 nik javiti samo pri tajniku, drugo jav- • >ieni!«neboupoštev.lo: (80) 1 Dobro obiskana gostilna 5 se proda radi bolezni. Poiz-" ve se v upravništvu. • ____(88) 1 — ; FRANK • WAHfrCH M Slovenska trgovina : Z ŽENSKIM BLAGOM ! IN OPRAVO. 1 I ■ j .746 E. 152nd St. 'i v Collinwoodu, i I z. Začnite hraniti pri First Trust and Savings Company sedaj. 2. Vložite eno desetino vaše plače vsak plačilni dan, dokler nimate svote, ki oe vam zdi primerna. 3. Dajte, da vam pomagamo investirati ta denar, kjer je zagotovljena varnost in dobiček. 4. Nadaljujte s hranitvijo in ponavljajte investiranje vašega denarja. Kadar spolnujete ta pravilo kot svojo navado, ee bodete začudili, kako dobite iz malega začetka s 4 procenti obresti, z vztrajnostjo množine dolarjev in svojo neodvisnost. rinct trust & savings co rifvol national bank 247-303 EUCLID AVE. BLIZU SQUARE • • v........... J ' J Skupno premoženje nad $120.000.000. — Ali ste se spomnili sorod- B nikov preko oceana. E Mnogi pofiijjajo zaboje, obleko, čevlje, blanket« in dr. svojim j prijateljem in sorodnikom v atari domovini, da jih obvarjejo tiple-§ nja prihodnjo zimo. Mnogo odjemalcev "Havre" trgovine se je po-I služilo te prilike, tako da Mr. Havre, od The Havre Co. 7776 Broad-| way, Id Je največja department trgovina v tem delu mesta, ieli na-I znaniti, da zna hvaležno ceniti naklonjenost odjemalcev, in da bo od I sedaj naprej dal poseben popust za vse kupljeno blago, katerega na-| meravate poelaU v staro domovino, In bo tndi sapokal in sdreairal I vse blago v močnih zabojih, namenjeno za staro domovino vsem odje-| malcem POPOLNOMA ZASTONJ. Ta postrežba se daje vsem, ki nameravajo poslaU blago v staro I domovino, če so naši bivši odjemalci sil ne. Ssmo pridite v trgovino I in povejte Mr. Havre-u kaj želite. Mr. Havre tudi želi naznaniti, da g ima tri osebe v trgovini, ki so služile v svetovni vojni v Evropi in j so prej ta mžieli, predno so postali državljani, in Id razumejo potre-g be ljudi, katerim vi pošiljate blago in vam bodejo z veseljem pomagali I pri pošiljanju. The Havre Co. nudi izvanredne vrednosti v ženskih in moških ( j I suknjah, deških oblekah, Čevljih, in dr. ki ao posebno pripravne za I potrebe, kot jih imate vi. ateW/.Mtf.Hfffflik mi. wWWWMWflfriWW^re^ wtr luif "g^JLLak X-žarki preiskava za $1.00 ^gan JjjJUP^jyiy če ste bolni, brez odra kaj je^vate bolezen, ali koliko ste že obupali mm W Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni Jaz zdravim vaakovrstne Specialne bolezni moških in žensk, zajedno pa bolezni krvi, kože želodca,, obisti, jeter, pljuč, mišic, srca, nosu in grlu. S pomočjo X žarkov, elektricitete in mojega najbolj modernega zdravljenja, bodete postali boljši v najkrajšem mogočem času. Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojega uspeha je moja skrbna metoda preiskave, da doženera, kaj vas boli. Jaz rabim X žarke stroj, mikroskop in kemično analizo ter vse znanstvene metode, da pronajdem vzrok vašega trubla. Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam! Moje posebno proučevanje metod, ki re rabijo na evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Parizu in Rimu in moja dvajsetletna skušnja v zdravljenju akutnih in kroničnih boleznih moških in žensk mt daje prednost pri zdravljenju in moji uspehi ao bili jako zadovoljivi. Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914. Vse zdravljenje absolutno brez bolečin. Vi se lahko zanesete na pošteno mnenje, pošteno postrežbo ia najbojše zdravljenje za ceno, ki jo morate plačati. Ce je vaša bolezen neozdravljiva, vam takoj povem. Ce je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajšem času. Govorimo slovensko. DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST" 5511 Euclid Ave. blizu 55. ceste Room 222. Drugo nadstropje. Cleveland, Ohi* Uradne ure od 9:30 zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. do 1. ) ! The Cleveland Liberty Bank I 7625 A Vprašajte njega za svet - , Mi prodajamo in kupujemo hiše in zemljiš- ( ča. Vsak nasvet v tem oziru je zastonj. __ I t ' HHP 1 • i , URADNE URE OD DEVET DO 3. POP. 1 Ob sobotah od devet zjutraj do 12. op. in do 6—8 zv. ODPRTO ZVEČER OD 6. DO 8. - I PRIHRANITE DENAR Vi si prihranite od 35 do 33 procentov, če kupite svoje j f pohištvo, kakor preproge, peči in drugo od 1 Stem Furniture Co. i I 7636 BROADWAY 1 > Ena naših posebnosti: ček dobite pri nas za \ i vi m Odprto vsak večer do pol devetih. V sobotah do desetih