Kaj hočemo? V Maribora, dne 10. januvarija. Nikdo ne more o6itati štajarskim Slovencem, da bi ne razumevali teženj in potreb celega naroda slovenskega. Z ozirom na priprosto ljudstvo moramo celo re6i, da je ni slovenske dežele, kjer bi imel ravno priprosti narod toliko smisla za ob6eslovenski program kakor na Štajarskem. To je dokazal letos vstrajni boj štajarskih slovenskih ob6in za slovensko nadsodišče in slovensko vseu6ili§6e ter za jednakopravnost slovenskega jezika po vseh uradih. V tem oziru se niti kranjska dežela ne more primerjati z nami. Mi se veselimo tega lepega pojava v našem politi6nem življenju. Kakor dosedaj, bo naš list tudi zanaprej povspeševal napredovanje naših vrlih štajarskih Slovencev v razumevanju ob6eslovenskih zadev. Kajti naš vzor ostane vedno in vedno združena Slovenija, a za ta vzor pripravljarao naše priprosto ljudstvo ravno na ta na6in najvspešneje, ako mu vcepljamo smisel za skupne težnje. Toda dokler ne dobimo združene Slovenije, ostanemo Slovenci, ki živimo med Spielieldom in Zidanim mostom, še zmeraj štajarski Slovenci. Kot štajarski Slovenci pa imamo tudi svoj poseben program, ki sicer ne nasprotuje ob6eslovenskemu programu, a se nahajajo v njem zraven ob6eslovenskih tudi nekatere to6ke, ki nam jih napovedujejo naše krajevno razli6ne razmere. Nam se dozdeva, da se je naš spodnještajarsko-slovenski program dosedaj vse premalo upo- števal. Povdarjali smo sicer vedno posamezne želje in potrebe spodnještajarskih Slovencev, a do splošnega gibanja, do odločnega koraka Se nismo prišli. Sedaj smo povdarjali jedno to6ko glasneje, sedaj zopet drugo, a urejenega, strogo dolo6enega, programati6nega postopanja še nismo zapazili. To se mora predruga6iti! Najvažneja to6ka našega programa mora biti zahteva, ki je že znana med našim narodom z besedami: «Pro6 od Gradca.» V Gradcu je namre6 sedež onih uradov, ki imajo odlo6evati o usodi naSih deželnih zadev, to so v prvi vrsti deželna vlada, deželni odbor, deželni šolski svet. Vsi ti uradi so popolnoma nemški, 6eprav bi morala tretjina slovenskih prebivalcev imeti tudi v njih tretjino zastopnikov. Razmer na Spod. Štajarskem gospodje v Gradeu ne poznajo iz lastne izkušnje, ampak le iz poro6il spodnještajarskih uradnikov ir nemSkih listov, Mi pa dobro vemo, kako naklonjeno je nam Slovencem spodnještajarsko uradništvo in nemško 6asnikarstvo. Zato se ne 6udimo, ako dežela za nas nima skrbi, katero bi morala imeti. Slovenci smo ji le pastorki. Spodnještajarski Slovenec ve le iz šole, da je Gradec glavno mesto. štajarske dežele, iz delovanja omenjenih deželnih uradov tega ne more izvedeti. Vladajo6i uradi Stajarske dežele nas Slovencev no6ejo poznati. Vse službe, katere ima oddajati dežela, so skoro izklju6no v nemSkih rokah. Celo po Spodnjem Štajarskem nam vsiljujejo nemške uradnike, na pr. v Slatini. Za Štajarsko }e ustanovljena posebna kmetijska družba. Kaj stori družba za Slovence? Skoro ni6, ona nam je tuja. Korist od nje imajo le Nemci. Kaj stori deželni odbor za prometna sredstva med nami? Deželni odbor tega sam ne ve, ne da bi mi vedeli. Za izobrazbo Nemcev se ustanavljajo vse razli6ne šole. Za spodnještajarske nemške ostanke in vsiljence vzdržuje se v Ptuju sedaj celo popolna gimnazija. Za Slovence se ne ustanovi nobena gimnazija, niti paralelk nam v Ptuju ne dad6. Še ve6, celo paralelkam na državnih gimnazijah v Celju in Mariboru so stavili in še stavijo vse mogo6e ovire. Mi nimamo na Spodnjem Štajarskem nobenega slovenskega učiteljiš6a, nobene meš6anske šole, nobene vinarske, nobene sadjarske, nobene obrtne šole — mi Slovenci nimamo od dežele ni6esar dobrega, popolnoma ni6esar. Dežela nas pozna le kot davkopla6evalce! Zato pa kli6emo: «Pro6 od Gradca!» Slovenski Štajar se naj samostojno uredi, naj se ustanovijo za nas posebni deželni upravni oddelki s sedežem na Spodnjem Štajarskem, ki bi naj skrbeli za naš gospodarstveni in prosvetni napredek. To je glavna to6ka našega programa, od katere ne smemo pustiti, dokler se nam ne uresni6i. Ker pa bilo nemodro, mol6ati o drugih naših zahtevah ter 6akati ž njimi, da se nam izpolni prej najvažnejša, moramo povdarjati tudi druge to6ke našega programa. Slovenski zna6aj južnega Štajarja se mora strogo varovati. Za prosvetni razvitek naj se posloveni gimnazija v Ptuju in naj se skrbi, da postane tudi c. kr. u6iteljiš6e v Mariboru kmalu slovenski zavod. Za gospodarsko izobraženje naj se posloveni vinarska in sadjarska šola v Mariboru, naj se ustanovijo po ve6 krajih vini6arske šole, naj se uvede kje med nami uzorna gospodarska šola, naj se ne 6aka z gospodinjsko šolo in s te6ajem za ro6na dela. Nadalje pogrešamo podkovno šolo in razli6ne obrtne šole. S tem smo podali, rekli bi, okostje naSega spodnještajarskega programa. Držimo se tega programa ter ne odstopimo od njega niti za trohico. Kadar se nam uresni6i ta program, storjen bo odlo6ilen korak za naš vzor, za združeno Sloveniio.