gospodarske, obertnijske in narodske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
V Ljubljani v sredo 29. oktobra 1856.
Nekoliko o reji prešičev.
Mladi prasci ostanejo 6 do 8 tednov pri materi, in se scasoma odstavljajo po tem ko so se navadili jesti. Mleko, kruh, moćnik itd. so njih perva jéd in že odstavljeni tudi nekaj ćasa take reći većkrat na dan dobivajo, da bolj rastejo, potlej pa zelenjavo in terje reći.
Gorkota je prascem posebno potrebna, ker še odra-šeni mraz težko terpé; torej morajo dobro nastlano posteljo imeti, kjer se vkup vležejo, da se grejejo.
odstavo še bolj potrebno.
Kakor vsaka žival, nar bolj pa mlada, dobrega
ne
pridejo in morebiti kakošnega majhnega otroka ne
ogn
zejo, kar se je že večkrat zgodilo.
Pozimi naj bodo hlevi s kakošno rečjo, slamo
j
sir
kovno , korúzovno, terstovino itd. zapaženi, da sever in burja hleva ne premrazita, kar svinjem hudo dene; ampak da so na gorkem , in dajo se jim po trikrat na dan pomije s siratko.
olupki
in kaka repa ali drugo korenstvo vmes»
Da presice, ktere so breje in proti koncu zime ali v
To jim je pred ^ačetku pomladi mlade imajo
9
več krepkejšega živeža
po
trebujejo, nas pamet uci.
Koliko svinj naj redi gospodar? Toliko kolikor jih
zraka potřebuje, tako tudi prasci. Toraj je treba, daje prerediti more, in za kolikor mu dobiček kaže. Veliki
snažno v hlevu in v koritu, ker prasci za lezisce suh posestniki zamorejo več živali rediti; majhni posestniki naj in snažen kraj ljubijo in v mokrem ne zaspé. Tudi sprehoda je toliko redé, kolikor jim je brez škode mogoče. Dobicek in zunanje paše jim je treba, da zdravi ostanejo in rastejo. je zadnji in pravi namen živinoreje.
9
Odstavljeni prasci potrebujejo, kakor vse mlade zivali večkratne in boljše paše memo starih , da berž in bolj rastejo. Bolj odraščeni pa se redé, kakor stari, ali domá, ali pa zunaj na paši, ali pa na obojem. Dokler jih ne pitamo,
v
Ce imamo majhne prasce in se dobro plača jih že od matere prodati, jih prodamo. Tri, štiri tedne stari so dobri za mizo. Take je mati špitala.
v
je dosti , če jih tako redimo, da ne shujšajo, ker so silno
požresni, jedó, kar je, in jih je lahko rediti. 5. del pice v primeri do njih žive teže jim je takrat zadosti.
Pri svinski reji pa je treba sledeče vodila pred očmí imeti :
v	.	*
Ce svinje doma redimo, ne smejo biti vedno zapeřte v 8vinjaku, ampak pri hlevu bodi ograjen prostor, da se včasih sprehajajo. Tudi je dobro, ako se včasih koplje jo.
Odstavljeni prasci naj imajo od matere, da jo pozabijo.
Hlev in korita naj so snažni, in včs svinjak bodi enmalo zvikšan od tal, in tako n a r e j e n, d a se
tat
boh potrebujem
P
Ce hoćemo pa odrascene s svojim prizadevanjem s , je dobru prej presoditi: koliko popolnoma spitanih za
spitati zamoremo ; potlej pa preumeti
in jih
9
poseben hlev, naj so loceni
kaj se loze in bolj prodá: boh ali na pol spitano svinje? Včasih je gotoviši dobiček svinje na pol spitati, ker na pol pitanje terpi nar manj tretji del manj časa in je toraj manj nevarnosti, in navadno hitrejša in gotovša prodaja.
Vse zdrave svinje mlade in stare se dajo na pol ali popolnoma spitati, in sem vidil boh ne še leta starega prasca 6 pavcev debel. Lišpave svinje niso zdrave in se ne dajo dobro vpitati.	"
Vendar navadno mladiće le napol
pitajo, starce
pa po
mokrota ode ej a, da ne bode
živina
v m 1 a k i 1
polnoma ali na boh. Cez tri leta staro svinje ima terje
Torej naj se tudi vsaki dan nastilja, nar boljše z listjem, meso in ni već dobro napol vpitano.
da leze na suhem in na gorkem. Snažnost je tudi presi čem silno potrebna.
Merjasca in presico je treba prej kopiti, preden se pitata, ker se sicer ne dasta prav spitati, in merjasec ima
Daje se jim jesti siratke mleka v pomijah z otrobi neprijetno, smerdljivo meso in boh.
in obrezki, in vmes kakošno korenstvo itd. To se jim daje vsaki dan zjutraj, opoldne in z večer, vmes pa tudi še kaka zelenjava, salata, detelja itd. Ravno tako se jim dajè trikrat jésti, če tudi na pašo gredó, in opoldne in zvečer domu pridejo.
Ce se jim gorka jéd dajè, ker bi jim zlo škodovala.
v
Ce se svinje na dobri paši v gojzdih, v žiru ali kjer
bodi pasejo
?
se
večidel že na pol spitajo ali pa še' bolj, in se za peršute precej lahko iz paše prodajo; če jih pa hoćemo za boh oberniti. jih je treba z žitom ali drugo dobro
?
ne smé nikoli vroča biti,
rejo dognati.
Če so svinje v gojzdih v žiru
3
sicer po velikih dobrih spašnjah
4
Kadar svinje doma pitati začnemo, jih v hlev zaprema
in bolj poredkem iz hleva izpušamo. Po enega ali dva v en ali na planinah, ali jj]ev ďenemo. Dobro nastlano in malo mračno bodi v hlevu
tako, da vec mescev
y
domu ne pridejo, je dobro skerbeti, da se zvečer v kakošno ograjo zapró. da se ne zgubé, in če je moč, da v listji in
da rajsi lezijo in se tako bolj debelijo.
Od začetka dobé pitanci bolj redko in slabšo jéd; po
na suhem ležé.
Ker so svinje grozno požrešne, se ne smejo domá ni
časi pa gostejšo , in proti zadnjim nar boljso , ter zernje,
koli spred oči pustiti, da v škodo ne
zaidejo, ali
pa v hišo
i
2
3
4
Naj bi se svinjaki pac povsod tako narejali, da stoje enmalo nad ti ami, da se scavnica vedno iz njih lahko odteka! Ce se prešiči pitajo posebno s siratko, se štejejo na enoletnega prešica 3 krave.
30 vagánov žel od a, ki ga dobimo od 24 do 40 hrastov, ali pa 22 vagánov žira je zadosti za popolno spitanje prešica v gojzdu. Na pašnikih je treba jim rinke skozi rivec vtakniti ali porun-gelj privezati, da zemlje, deteljišč itd. ne zrijejo prevec.
koruzo ali kaj druzega. Ce se jim korenstvo daja, mora obloda bolj moknata biti, in dovolj je morajo dobivati. Pet krat na dan jim pokladati, imajo dosti.
Pervih šest ali sedem tednov zlo in veliko jedó, potlej pa manj, in na zadnje celo malo. Na pol se upitajo v S
do
12 tednih, popolnoma
v 15 do 18 tednih.
Nekteri s sirovim pitajo, nekteri pa s kuhanim Kuhano je tečniše in taka jéd bolj v meso in mast gré
Zernje pa se prej kuha je svinjam škodljiva.
kak dan namoči, da je
tečniše. Vroca
348
Ce bi se přiměřilo, da bi se z nerodnostjo kako svinje iztočnem bregu černega morja. verlo lepo sabljo. Poskusa-
joč izverstno jeklo vprašam Zelieznova: jo je li skopo
zapitalo, ga je treba en dan ali še več postiti.
Pitati se dajo svinje vsaki cas leta: vendar je od sv. plačal?

Mih e la nar bolji čas za to, ker imamo tačas že več zrelih reci, ki jih nar lože in z nar večim dobičkom za pitanje porabimo, in pa ker tudi mi imamo od takrat že več časa. deset rubljev
Trideset rubljev velja", mi odgovori.
Tako dober kupí Mislil sem, dal si za-njo saj sedem
u
„Mogoče, da je več vredna"
mi za
Perve tedne se pitanje svinjam nar bolj pozuá; takrat verne
rastejo in se sirijo, pozneje gre to bolj pocasi.
Ce hočemo vediti koliko dobička se pripita , je treba svinje pred pitanjem tehtati, in spet potlej ko je dopitano, in se bo preumelo , koliko da je zdaj težje, in koliko je vredno , kar se je za pitanje porabilo , in koliko da pravi dobiček z nese.
Jezikoslovne stvari.
Očenaš. Cešena si Marija. Véra. Sedem zakra meiitov. Sedem naglavnih grehov po vlaském
jeziku1).
se, da sem
„al meni so jo dali zato eenó in še radovali so jo vzel, ker je nihče ni hotel kupiti".

,Pa zakaj ne?" ,Iz zgolj vraže'
ga vprasam. odgovori Zelieznov.
„No, in ti je znana ta vraža?"
tišim dalje v njega
„Da i
u
mi zaverne
»
Pravijo, da vsaki, ki gré z
njo v boj, bo ubit ali saj smertno ranjen
u
„In ti si ku
pil tako nesrečno orožje?"
mu rečem. ,,Pač nisi pame
ten!
Ako bi bila tudi še bolji kup,jez bije ne bil vzel
za noben dnar".	.
„Na vraže ne stavim nobene vere
lieznov.
u
mi zaverne Že
Zapisal Jakob Saj
ekdanji namestnik fare Susnjevške
Malo
v Istri
i
Očenaš.
časa po tem razgovoru se prične turška vojska Bil sem z Zeli ez novo m na parobrodu „Wladimir" admiralu Kornilov-u, in jadrali smo,, zapustivši Varno, da
pri
Ćaće nostru, kar le šti en cer, neka se spuné ^ zedinimo z admiralom Nahimov-om. Na poti srečamo
m	«	v	v f	Vf	• g	f %	I) ^ K .. ^ k L	» * __„ ___11 ____ __ 1 n .. v
volja ate
kum
v*,*;** , »(*<» en cer, asa si pre pemint.	------- r-------- ------------- --------v— ----
no stre saka zi de nam astez. Odprosté nam dukan, P° vojskini šegi s kuglami, on nam ravno tako odgovarja. ka ši not odprostim alu nostri duknić. Neka nuna Kercali smo se tako eden druzega kako poldrugo uro. Po-
vredno, da že toliko
Pera
turski parobrod „Pervaz-Bahre".
Pozdravljamo ga
berz
tu vezi en napastovanje, neka na zbavest de zvaka
slednjic rece admiral Koru i lov: „Ni
slabé. Amen.
mlj • .J Vu 1 3 * f BiLV **
Cešena si Marija.
Jo ( jo) pozdravlesk tire, Maria ! kare šti pljire de milost. Domnu ću tire, tu šti srične entru mulier, si tu šti blagoslovite i plod dila te utrobe. Isus. /Jo-svetite Maria, maja lu isukerst, rogè za noi grišnic, akmo i kend ćaiste ure vrurmo mori. Amen.
<	' i	Véra.
casa zastonj butamo s topovi. Pospesimo parobrod in bli-žajmo se mu tako deleč, da se karteče ne dosežejo". Zelieznov zderčí v kajuto (barkno shrambo) na stražni strani, kjer smo imeli orožje. „Admiral zapoveduje , da se bližati imamo do kartečnega meta" treba orožja, ker zahvatili barko".
mi rece
i*'
„toraj nam je bomo gotovo sovražnikovo
Jez vzamem na te besede k sebi dva samokresa ( pi
štoli), on pa pripaše svojo kavkaško sabljo.
Jo (jo) kred en Domnu ćaće, karle pote tot, zabil prečudno lastnost svoje sablje?"

Si li po
karle fakut ceru ši pemintu. Si en Isukerst
filju
ga vprasam
-------/ ----- ----—	/----------------------------7	"»	V",kJV>"	'
alui ensnaskut, Domnu anostru. Karle fost zećnit ne verujem na kvante in vraže"
on pa odgovori: „nisem ne, ali še enkrat ti ponavljam : jez
in s temi besedami od-
de
et î
Duh
munćit su Poncie Pilatu
naskut de Maria fete. Karle fost hiti na ladijni pokrov. Jez grém za njim
?
a steže jt, mort, zekopejt
Mes av en cer, sede na desne ćaće, karle pote tot Dende are veri za sendi ćeli vi i ši ćeli morci. Jo
kred en sveti Duh, svete maja baserike kerstjanske.
Srete kompanije. Odprosté nam anostru pekat. votu ukivi. Življenje za vavek. Amen.
Zi
Sedem sv. zakramentov 3).
. Ker sti.
2.	Bermejt.
3.	Pričesti.
4.	tšpovedejt. • . Sr eto u lje.
6.	Posvetit prevtu ( p rev ci).
7.	Sorá.
Sedem naglavnih grehov.
. Oholejt (napuh). . Gr able jt ši stiskej t
(lakomnost.)
.	Bludejt (nečistost).
.	Invide jt (nevošljivost).
.	J a de j t (jeza).
.	Oude saturá (požrešu.)
. Lenejt.
Prebiraj in premisljuj, častiti bravec! za kratek cas, odkod ta ali una beseda, ali iz kterega jezika da je vzeta, pa izgovarjaj vsak e na sredi in na koncu kakor latinski ae (đ); na priliko fete
f®« i •• f a t a, veri
vari
itd.
Kladite kei
stoji
admiral K
na pokrovu
vidši pa moja samokresa, mi reče: „dajte mi svoje orožje. ker ne vé se , kaj vse utegne primeriti se pri zahvatanji. Vse je v božjih rokah, — rajši pa si vendar zapodim sam
kuglo nosti v
v serce, ko da bi padel ob dopolnovanji svoje dolž-soviažnikovo sužnost". — Dam mu svoja samokresa, ter odidem k svoji baterii, da vodim streljanje s kartečami in priprave k zahvatanji. Urno ko tica nas sopar približa sovražnikovemu parobrodu; čedalje bliže in bliže smo eden drugemu, šimi glavi
al
tudi T
niso leni. Kmali tudi nad na
zaverši pervi roj turških kartec
•	'.y,
Obernem se k Z e tam gré, pa kaj vidim? nika,
li ezi
nesrečno sabljo, in že so Urno skočim k njemu, pa
bater
f
da bi vidil. kako
mornarji vzdigujejo mertvega čast
kteremu je kri v potokih lila iz pers ov. Tri trenutke je preteklo komaj,
bil je
Z
kar
si je pripasal jovražne kugle zadale — smert. je dušo spustil. Do serca pre-sunjen mu odpašem sabljo in perva moja misel je bila, vreči jo v morje. Kmali se vendar premislim; bil je rajnki moj
Sablja.
Iz spisov ruskega mornarskega častnika J.
V	V	J ^ ,	' '
Castnik Zelieznov, poslan z važnimi listi v Tiflis vernivši se od ondot kupi v Suhum-Kalé, mestu na severo-
)
i
Kakor se ta jezik govori v S
in njenih podd
h
se vé pokvarjen od pravega vlaškega)
241etni župan, rojen
3
Tudi poterdil Tomaž Škrobe, ondašnji že Vlah, 62 let star uměn mož.
Sv. zakramenti kakor naglavni grehi se večidel izrazujejo z
1 1 ^ •	•	V »	Yfc*
nedolocivnim načinom
Pis
Zahvatiti, zahititi, zakuéiti brod, das Schiťf entern.
Marsikteremu bravcu „Novic" še morebiti niso bolj natanko znani boji na morji. Ne bo toraj odvec, če povém, da se pri takih bojih navadno iz začetka od deleč streljajo in se tako vedno bližej in blízej pomikujejo. Kakor boji na suhem, imajo tudi boji na vodi svoje zvijače in dolgo dolgo se včasih barke vertijo.
Na kermílo
preden ena drugi kaj hudega nakljuciti more. barke naj rajše mahajo. zato ga pa tudi barkovodja presneto
varuje in skriva. Če se vendar barke ena drugi približajo, navadno tisti, ki so močneji ali bolj gibčni, s pripravljenim orod-jem sovražno barko k svoji potegnejo , na-njo poskačejo in se mahajo tako dolgo. dokler niso ti ali uni premagani. Barko tako k svoji potegniti in je napasti se pravi: jo zahvatiti. Pis.
349 -
priserčni prijatel in želel sem ravno sabljo v spomin od njega imeti, toraj jo spravim.
djal, koliko baba vé! Poznate vse mojega očeta, da so še
zdravi in veseli, mati moja pa tukej zraven stojé. Je vredna Malo časa smo se še zatem borili in turški parobrod tedaj ta sleparica, da ji masla, jajc, slanine, moke in dnar-
v
Pervaz-Bahre
bil j
nas.
Admiral K
mi dá
jev nanašate?" „Matevž !'
• •
na glas zavpijem
u
skoči
nazaj moja samokresa in mi zapové, naj pregledam in po- mi naglo po beriča, da baburo vkljenemo, in jo do pravice
v v •
ubitega Z
písem zapuscmo
nadepolen mládenec, in toraj ljublj enem tudi naznani
Ker pa je bil rajni
odzenemo". Še nisem tega popolno izrekel, pobrala je
baba
admirala, mi ta ob kopita in šla je, ko bi jo bil spihal čez hrib in doline!
želj
njegovo kavka šk<
da bi rad imel v spomin rajnega Nikdar je potlej ni več mikalo v naše kraje hoditi in sle
bij
pariti svet; včs preroški duh jo je
bil hipoma zapustil.
Pripovedujem admiralu, da je to orozje znano zastran
svoje posebne nesreče; da slednj
Še eno imam, je tudi resnična in grozno smesna, pa jo
ki ga nosi v boji, bo ali bom drugipot povedal. (Konec sledí.)
ubit ali gotovo smertno ranjen ; da resnica se je prezalostno poterdila ravnokar nad Želieznovom, in zatorej ne želim, da bi on nesrečno sabljo vzel. Al merzlo mi odgovori:
„ne verujem
na kv
iu vraže!*4
Silno težko mi je bilo pri sercu izpolniti zelj
ljublj
nega admirala, in ježil sem se sam cez obderžal, namesti da bi jo bili koj, ko jo dala, vergel v morje.	** _ _
sebe, da sem sabljo mi ie osoda v roke
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Od sv. Antona v slovenskih gorieah 22. oktobra.
Imenitne reči so se to leto pri nas godile, in ker jih nihče drug ne omeni, jih hočem jez častitim bravcem naših ,,No-
naznaniti. Milostljivi sekavski knezoškof O tokar
vic
u
Marija grof Attems so zadnje dní julija in pervih pet
Prične se obséda Se vas to polj a. Za pervim bom- dní mesca augusta pri Kapeli, sv. Jurji na Savenci, Véliki
bardiranjem se vname 5. oktobra ljuti boj , kterega je od Nedelji,
straní Rusov vodil admiral K parobrod „Parvaz-Bahre". -hiti na nasipe; imel je pripasano
i . V
1
on , ki
v Ormožu, v Lutomeru in
je uplenil sv. birme
delili, in povsod pred
pri sv. Krizu zakrament po slovensko nagovor imeli
?
Koj v pricetku streljai
nesrečno sabljo Z
pri
Oce nas, Cesena si Marija in Véro molili, v šolah učence
u
1
novo. Znano je, kako je junaski vodja branil Ma lak
Kurgan v najstrašnejšem ognji sovražnih baterij, sevaje z besedo in lastnim izgledom vojake k brambi
nadu . Ju
naška
je
bila ta dan Rusom mila
sovražniki so se
po
kaj malega prasali in se od njih z besedami „z Bogom „srečno" poslovili. Kaj takega še do letos od naših krajev ni bilo slišati, in vse je veselo gledalo, ko je čulo in raz-umelo mili domači glas svojega višjega dušnega pastirja. Smo jih pa tadi povsod lepo sprejemali, daje bilo kaj, posebno pa v Lutomeru in pri sv. Jurji ; transparentov, kro-
• V
tepeni mogli odmakniti. Zadovoljen se poda Kornilov končanem boji k svojemu konju; ravno se je hotel vzdigniti nografikov in slavolokov ni bilo ne konca ne kraja; mož-
narji so pokali kakor takrat, ko nas je Percel strašil; godci so godli, in ovenčane Slovénke so prav mične pesmi péle; vse
na sedlo, ko prižvižga iz sovraznega topa kugla, in odbij
Korn
nogo
i
pa tud
sablj
Smertno ranjen se zgrudi admiral na tla stopolj!" so bile zadnje besede njegove -po njem.
razdrobi na drobne kosce
branite Seva-
11
je bilo židane volje.
12. dan t. m. je pa bila
in kmali je bilo fara sv. Antona tako srečna, da je drugikrat to leto imela
svojega knezoškofa Otokarja v svoji sredini. Farani sv.
Ne deleč od onega mesta sem stal. Britke solze mi Antona so namreč letos po prizadevi in velikem trudu svo-stopijo v oči in preklinjal sem v sercu nesrečno sabljo, za- jega gospoda župnika Jurja Kosterwein-a stari zvonik čez kaj dva hrabra vojaka sem vidil konec vzeti, ki sta jo pri- poldrugi seženj vzdignili, in mu novo lepo belokositerno streho pasano imela. Pobral sem njene kosce. Lastnina so zdaj bogato pozlaceno jabelko in križ z zvezdo
■ i
oskerbeli, in k tej
vdove Kornilovove.
Po „Sedmici" poslovenil J. Levičnik.
Drobtinice za kratek cas pa tudi za poduk.
Bog daj bebeom pamet! (Dalje.)
V
Se eno, akoravno že staro, imam za ušesom. Bil sem
slovesnosti, ko sta se križ in jabelko na zvonik djala, so milostljivega knezoškofa kot patrona te cerkve povabili, kteri so faranom velikodušno pripomogli. Otokar se ne dajo dolgo prositi; veseli obljubijo te želje faranom in okrožni duhov-
sini spolniti. Da smo jih prav slovesno praviti. Snidilo se je tudi pri
sprejeli, ni
mi treba
nas, kakor pri gori omenje
nih farah čez 30 duhovno v iz sosednih far, mnogo gospode
še v šolah, ko seje bila šolskih praznikih. Neki dan, zdí
zgodila, in ravno
domá sem bil o in pa ljudstva
brez
broja.
Gosp. knezoškof so nam péli
memo
sosedove hiše, kjer
se mi, neko nedeljo
i
grém véliko mešo, potem nam lepo slovensko pridigovali od sv.
sem svojega verstnika od mlađega
križa, kterega
so slednjič blagoslovili; in ko je križ srečno
že prijatla imel, in vidim , da je polna hiša ljudí. Mislil na svoj odločeni kraj přišel, so „Bog, Tebe hvalimo" zapeli.
sem si, kaj
more nek to biti? Ali je kdo umerl, ali pa v si od bližnje deklice molitvine knige
__ , a	• V 1	m v	1 • V	«	9 »	i i •«	i •	II	1	• •	I	«	m m	m	V
izposodili, in svoj
pa
Tecem v hiso, in na! ni bilo
smertno nevarnost přisel.
mogoče va-njo priti, ker polna je bila radovednih bab in ded cev. Poprašam neko od zad stoječo ženo: kaj pa imate? Da mi odgovor, da
i
stirski glas s svojimi slovenskimi ovčicami združili. Slovenci kaj porečete, ko bote to slišali! Jez za svojo stran velim,
Z letošnjo letino
porečete, ko bote da sta Ciril in Metud od smerti vstala.
je žena prišla, ki zna prerokovati in vse smo tudi pri nas prav zadovoljni; lajte imamo polně žita in
ve. zvediti.
Dobro, dobro!
si mislim
Prosim , pokličite
zelim tudi jez kaj sode dobrega vina. Pšenico oddajamo po 4
in 12 kr.
mi Matevza, sem djal, bi rad ž sr. drevenko, vino pa od 50 do 60 fl. sr. stertinjak. Srecno!
njim nekaj govoril. Matevz se pribaše. „Matevže! mu na
berž svojo oblcko", in dal mi jo
uho
poseptaje rečem, daj mi
je. Jez se naglo preblečeKi, in pritišim jo
Iz spodnje Idrije 12. okt.
Juri Šabot. Dva prav známe
do mize, kjer pre
nita dneva smo tukaj přetekli teden obhajali: pervi je bii
rokinja sedí. Pomignil sem babam, da bi jim smeh ne vha- dan roženkranske jal. Vzamem dva groša iz žepa, rekoč: „prosim, ljuba žena !
nedelje, ko
sta bila zopet dva nova
i
od
Luka Ceferina prav lično izdelana, stranska oltarja bla-povejte mi, sta li moj oče in pa mati v nebesih ali vicah?" goslovljena; drugi veseli dan je bil pa 9. t. m., ko so nas Prerokinja me sčrpo pogleda, gori in doli vsega premeri. preuzvišeni gospod grof Chorinski, visokozasluženi in vesvoljno Orozno čuden sem se ji pozdeval, in sumiti je jela, da bi ljubljeni deželni poglavar s svojo pričujočnostjo počastili. Se ji ne bil juhe preosolil. Se pa vendar velobrika, in jela je nikoli poprej ni spodnja Idrija sreče imela tako visokega
govoriti: „Tvoj oče so že v nebesih
li
pomoči več
bene so řešeni".
in ne potrebujejo no- gosta slovesno
sprejeti, kakor
ta dan. Gospod grof so nam
i
mati pa so v vicah, in s tremi sv. mašami reč večidel vso gorato okolico med
Cirkno, Loko
in Logat
Ljudjé
i
komej baba to izusti, sméh že v pe- cem, razgledovaje zastran naprave novih potov, peš ob
steh tišaje, zabruhnejo na včs glas. Baba se vstraši in hodili. Za blagor dežele vnetemu gospodu ni nič pretežav
vprasa za vzrok posmehovanja.
»
Glejte
>
ljube
sosede, sem
nega. Mili Bog naj nam jih ohrani še mnogo let!
350
Iz Ljubljane. V zboru zgodovinskega družtva 9. dan
t. m. je najpoprej družtvini tajnik gosp. dr. Etbin Costa besedo poprijel in zlasti od gosp. Hicingerjevih pre-iskav v i dri skem arhivu marsikaj povedal, kar je ocitno razodelo , da iz ondi shranjenih pišem se bo dalo za zgo-
dovino id risk eg
dn i k
îga i

pa tudi za povesti oda mnogo zanimivega
mikovanja nase
Ker se smémo obširnejšega popisa nadjati, naj bojo bomo za Celovčani in Gradčani ostali.
odo diti.
za zdaj sledeče čertice zadosti: Cesar Maks I. je poterdil rudarsko družbo, ktere deležniki so bili nekteri visoki gospodje , kakor baron Krištof Rauber, deželni glavar grof Auersperg, baron Lamberg, žlahni Dittrichstein, mestjani iz Belaka , Salcburga, Augsburga, in celó nadvojvoda Ferdi-
ker jo hočejo v Post oj no do prihoda Nju Veličanstev v Ljubljano tako dodelati, da se bojo mogli, ako bojo želeli, pervi po Ijubljansko-teržaški železnici do Postoj ne peljati. Sliši se sedaj, da pridejo cesar in cesarica 20. dan prihodnjega mesca. Kar smo dosedaj zvedili od mnogoverstnih priprav za slovesní sprejem Nju Veličanstev ne le v Ljubljani temuč po vsem Krajnskem , bi utegnili reči, da ne
nand in pa več drugih. Vsako leto so takrat přidělali 2500
stotov (centov) zivega je prodajal tačas po 20 oskerbniki se nahajajo
srebra in cenovara ali cinobra ; stot

rudarski sodniki in rudarski
od leta 1518
zijaln
odj
to
Potem je gimna-gosp. Nečase k razložil statistiko ljubljanske
; v tem popisu
časih i m e n o-
«•imnazije od leta 1770 do današnjega dnéva
• v
je povedal: kako so se te sole v razlicnih
vale, kakošen je bil
k med posamnimi dobami itd
Novičar iz raznih krajev.
Cesarski patent, veljaven za vse cesarske dežele, s kterim se razpisujejo davki za prihodnje leto 1857, je bil 25. dan t. m. oklican. Po tem oklicu ostanejo za prihodnje leto zemljišni, hišni, obertnijski in dohodkini davki z vsemi cesarskimi prikladami tolikšni kakor so bili to leto, le za nektere kraje na Ceskem in za Ogersko, Horvaško, Slavonsko, Vojvodino in Banat so vsled katastra nekteri pre-meni. Sicer so si cesar prideržali zastran imenovanih davkov med letom kaj prenarediti, ako bi potreba nanesla. Po naj novejšem številu je v našem cesarstvu 887 mest,
Mikavno je bilo zvediti, da naj več učencev so naše gimnazijalne šole, navadno „latinske šole"
2318 tergov in 67.308 vasi.
V tem, ko se mi lepega
imenovane, štele
j
od leta 1821 noter do 1826 (leta 1823 jih je bilo 700) in pa od leta 1844 do 1847 (leta 1846 jih je bilo 517) naj bolj prazne so bile pa te šole od leta 1788 do 1791 (v letu 1788 je bilo le 110 učencev). Po dvoje uči lnic za eni razred (Parallelklassen) je bilo od leta 1821 do do 1827 , in sicer za perva dva razreda, pozneje spet od
leta 1839 do 1849, in od leta 1850 do 1857. Leta 1809
(pod francozkim gospodstvom) so pisali kataloge v francozkem jeziku. V letu 1770 nahajamo
vremena veselimo in je bilo na Dunaji na sadnem tergu 24. dan t. m. celó napol, nekoliko pa popoinoma zrelih rudečih jagod na prodaj, se piše iz Anko ne od 21. t. m., da na Laškem že več dni neprenehoma dežuje in sicer tako, da so povodnji že veliko škodo napravile in mnogo mostov med Rimom in Lombardijo raztergale, da so pošte zastale. Neki
star brodnik , ki slovi za
vremenskega preroka
i
prerokuje
med učenci
v
s
d
* #
pre do va njem" (elassis media) našega pozneje
njim na
tako slovečega rojaka Jurja Vega-ta iz Moravč tošnje leto štejejo naše gimnazijalne šole 498 učencev. Potem je bral gosp. družtvini tajnik sostavek gosp. St
po brezah ojstro zimo; po njegovih vecletnih skušnjah pride "vselej huda in zgodnja zima, kadar brezovo lis tje, posebno na verhu drevés, hitro in zgodaj oruméni in odpade; letos
pravi
je pa taka. Moz je tega tako pre
• V
Le
pričan

da stavi kar kdo hoće na svoje prerokovanje.
Sliši se sedaj od viharjev, ki so po morji na vec krajih raz
sajali tisto noč tega mesca, ko je luna merknila.
Po
k
ta
i
novi d
svetovavca tukajšnega c. k. računarstva
bol
• V
>
o
ta
Id

ktero
vsled
nega pisma
od 8. marca 1553 kralj Ferdinand I. osnoval
rudokopi po ti milodarni napravi osker-
>
liti ka sedaj spet prav miruje; ko bi na La skem raz-lične stranke ne pihale žerjavice huje ko pred, bi mogli
začasno vse zlo upokojilo. — Napolitansko-
reci, da se je
onemogli
da bi se
bovali. Ustanova ta, ki je svoj čas marsikaj doživela
?
ie
edaj v rokah c. k. rudarske oblastnije idriške
Gosp
angležko-francozki razpor miruje; iz Spanj skega se nic posebnega ne sliši; rusovska vlada tolaži vlado francozko in angležko, da se nima svet nič bati, ako se Sevasto
prefekt E lij a Rebič je nadaljeval svoj popis pervotne
polj iznova sozida in se lahke vojne ladije v Nik o laje vu
zgodovine Slovanov, in sosebno je tabart od Skitov do Sar- napravijo
i
in avstrijanska vlada je franeozki na njeno
matov in Slovanov segel. V tem je skušal podreti napačno
misel tistih , ki terdijo , da Sarmatov nikdar ni bilo prizadjal dokazati, da Skiti in Sarmati so Slovani bili
5
?
čal je svoje preiskave s terdenj

da beseda SI
m si kon-a iz-
pismo zastran Moldave in Valahije odgovorila, da ima v teh knežijah svojo armado vsled posebne pogodbe s turško
vlado
da turška vlada kakor angležka se
zeli obsédé
j
vira iz narodov Skitov, Sarmatov in Jacigo

da ta beseda
in da bo obsedene kraje v Moldavi in Valahii berz spraz-nila, kakor hitro bo angležka in francozka armada zapustila
je pervikrat pod cesarjem Klaudijem na svetu, pod ces .Kon
G e r š k o. -
stantinom pa pervikrat na Krajnskem slišana prof. Metelko je v kratkem razloži! zgodo
bila
apostelj
C
Gosp. slovanskih
in Me tud a in je posebno o tem govoril
Vladni franeozki časnik „Moniteur" je razgla-
kteri
>
kaj sta ta dva Slovana krajnski deželi bila. Tudi je gosp. profesor dokazal, komu gré pred vsem zasluga, da sta
da
nam ta dva brata dobro znana
namreč N e s t o r j u, in
sil na povelje Napoleonovo popis maršala Vailant-a sošteva vojake, ki so v rusovski vojski smert storili, in iz kterega se vidi, da izmed 309.268 v vojsko poslanih
Francozov jih je padlo 69.229.
ki so okradli dnarnico severne železnice v Parizu, že pelje jo vjete iz Amerike nazaj na Francozko
_	....	V« , 1	1	• •	_	_ 1 I____
Tista novica, da tatove,
ravno nam Slovencem mora za Nestorja posebno mar biti
resniena; vjeli so jih večidel, to je res,
ni bila
al ker niso okradli
pervič zato, ker je p
slovenski zgodovinar, drugič zato
deržavne

kase, ampak
ker nam je on shranil poročilo , da so Slovani poprej se
N
on can i imenovali, in tretjic zato, ker je povestnico njegovo naš rojak baron Žiga Herberstein pred 298 leti v Moskvi najdel. Po popisu velikih zaslug, ki sta si jih mar-va in pobožna brata Ciril in Metud pridobila za véro in
le kaso privatne družbe, jih menda
po postavah amerikanskih ne bojo izročili nobeni ptuji
deržavi. — Neka žena iz kantona Blanzačkega , ki je bila
zadnjega sina hotli v vojake naj ga ji pusti, ker bi sicer ne mogla svojih druzih otrok rediti. „Koliko otrok pa
vdrugič omožena, gre, ko so ji vzeti, h generalu ter ga prosi,
jezik nas, je sklenil gosp. Metelko govor svoj z navede njem treh slavnih in zasluženih mož. namreč Maksim Moskvi. Galilei-
imate?"
jo vpraša general.
to
„34
U
mu odgovori. Ge
?
v
a in Harvey-a, ktei
im je svet kakor Cirilu in Metudu velike njih zasluge za človeštvo z gerdo nehvaležnostjo povračal.
Včeraj so nek pervo poskušnjo z vož-
neral, to slišati, sprevidi, daje prošnja uboge zene kaj pravična, ji daruje dva zlata in ji pusti sina.
lz Ljublj
ujo po z e lez n i ci iz Ljublj
proti Bar
pravili
Zavoljo sv. praznika v saboto pridejo prihodnje „Novice" že v petek na svetio.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweís
Natískar in založnik : JoŽef Blaznik