GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 17. JUNIJA 1958 LETO V., ŠTEV. 47 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA 241. Na podlagi 1. in 42. člena temeljnega zakonu o proračunih (Ur. list *'l.ltJ št. 13/56) in 21 člena statutu občine Ljubijana-šiška je občinski ljudski odbor l.jubljana-Siška na seji občinskega zboru in na seji zbora proizvajalcev dne 18. aprila 1958 sprejel: ODLOK 0 proračunu občine l.jubljana-Siška za leto t958 1. člen Proračun občine l.jubljana-Siška *a leto 1958 s posebnimi prilogami obsega: I. OBČINSKI PRORAČUN 7 dohodki v znesku . 250,000.000 din 7 izdatki v znesku . 250,000.000 „ II. PREDRAČUNE FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV * dohodki v znesku . 82,080.000 din 7 izdatki v znesku 106,804.000 „ in presežkom izdatkov ......... 24,724.000 III. PREDRAČUNE PRORAČUNSKIH SKLADOV * dohodki v znesku . 7 izdatki v znesku in presežkom iz-izdutkov .... 5.418.000 din 6.618.000 1,200.000 „ 2. člen Presežki Izdatkov nad dohodki * predračunih finančno samostojnih *a vodov v skupnem znesku Din ‘*>724.000 se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna. 3. člen Presežki izdatkov nad dohodki v Predračunih proračunskih skladov v *#esku din 1,200.000 se krijejo z do-**cijami iz občinskega proračuna. 4. člen -. Svet za družbeni plan in finance u|»LO je pooblaščen, da finančno niostojtlim zavodom, ki bodo po rojem zaključnem računu za leto .'"j® dosegli presežek dohodkov nad *datki. odobrava, da vplačajo v iv°je sklade del doseženega presež-*?• ki so ga dosegli po prizadevanju delovnega kolektiva, ter da do-1°** odstotek iz tega dela presežka. J *e vplača v posamezne sklade. V **«d za nagrade se steka največ V*8 dvanajstina rednih osebnih iz-aJk°v, ki so bili izplačani v letu 8, vendar pa ne več kot 54/o ti-. (5ta dela presežkov, ki pride v (>štev za delitev. 1^. Presežek dohodkov nad izdatki, J. S« dosežejo finančno samostojni . r8vstveni zavodi, se porazdeli v l#lu odloka o financiranju in po-|f|ranju zdravstvenih zavodov (IIr. ,|( * I R1 št. 14-58) in odredbe o spre-nl^uibah in dopolnitvali odredbe o to plih zdravstvenih zavodov s sa-tn^lojnim financiranjem (Ur. 1. št. 16-74/56). 5. člen Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1958 na novo ustanovljeni, potrjuje svet za družbeni plan in finance ObLO Ljubljana-Siška. 6. člen Vse nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se morejo izvršiti le po prejšnji pritrditvi svetu za družbeni plan In finance ObLO Ljub-ljana-Šiška. Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene in nepredvidene izdatke do 1/4 letnega plana in sredstva za povečanje plač proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasnikni, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1958. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH 1. del — Dohodki iz gospodarstva . . 42.770.000 din 2. del — Dohodki od okraja Ljubljana prebivalstva . . . 197,203.000 3. del — Dohod. drž. org. in zav. . . . 2,900.000 4. del — Ostali do- hodki 1,800.000 5. del — Sredstva iz posojil 3,327.000 6. del — Proračunski presežek iz preteklega leta . 2.000.000 Skupaj . . . 250,000.000 din Izdatki t. del — Prosveta in kultura . . . 41,006.000 din 2. del — Socialno skrbstvo .... 19,725.000 3. del — Zdravstvena zaščita . . . 8,410.000 4. dol — Državna uprava .... 33,638.000 6. del — Komunalna dejavnost . . 30,893.000 7. del — Negospodarske investicije 8,636.000 8. del — Dotacije . 84,551.000 9. del — Obveznosti in garancije . 4,941.000 10. del — Proračunska rezerva . . 18,200.000 Skupaj 250,000.000 din 242. Na podlagi I. odstavka 4. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, štev. 52/57). 10. člena Statuta ObLO Ljubljana-Siška. v zvezi z določbami Zveznega družbenega plana za leto 1958 (Ur. list FLRJ, štev. 54-665/57), določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1958 (Ur. I. LRS, Štev. 3-7/58) ter določbami družbenega plana juouana za leto 1958 je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. aprilu 1958 DRUŽBENI PLAN Občine Ljubljana-Siška za leto 1958 PRVI DEL RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1958 V smernicah in ukrepih za nadaljnji razvoj gospodarstva v občini so tudi za leto 1958 upoštevane značilnosti zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana, ki imajo še vedno v ospredju stabilizacijo tržišču ob nadaljnjem porastu proizvodnje in v zvezi s teni porast narodnega dohodka. Družbeni plan občine predvideva nadaljno gradnjo stanovanj in komunalnih naprav ter nadaljnjo razširitev oziroma izpopolnitev trgovske mreže, uslužnostih, obrtnih delavnic in podobno. Narodni dohodek se bo povečal za 6°/e nasproti letu 1957, na kar bo v prvi vrsti vplivala povečana Industrija, prometna, obrtna in trgovinska dejavnost. Povprečni letni narodni dohodek na t prebivalca občine se bo predvidoma dvignil od 261.103 na 276.134 din ali za 6 */», Sredstva gospodarskih organizacij namenjena za investicije bodo zaradi stimulativnejše delitve dohodka In zaradi povečanja amortizacijskih skladov, večja od preteklih let. S temi sredstvi razpolagajo gospodarske organizacije samostojno. Občinski ljudski odbor pa pričakuje. da bodo gospodarske organizacije v letu 1958 prispevale del svojih sredstev tudi za komunalni, kulturno-prosvetni, zdravstveni in socialno varstveni razvoj občine, katere občani so tudi njihovi delavci in uslužbenci, ki vse te naprave in službe neposredno koristijo. Ker Stroke so stanovanjske skupnosti ena izmed družbenih funkcij komune na področju vsakdanjih potreb naših državljanov, je občina kot politično teritorialna organizacija tista, ki skupno z državljani ustanavlja stanovanjske skupnosti. Zato je občina v letu 1957 zagotovila primerna sredstva kot začetno materialno osnovo stanovanjskim skupnostim občine. Tudi v letu 1958 je zagotovljena nadaljna materialna podlaga teh skupnosti, in sicer z novo delitvijo stanovanjskih najemnin. Tudi proizvajalci morajo imeti polno razumevanje za potrebe stanovanjskih skupnosti. Podjetja so namreč v lastnem interesu dolžna, da skrbe za standard v naselju, kjer domujejo njihovi delavci in uslužbenci. Pomoč podjetij je poleg sredstev, ki jih bodo podjetja odvajala za potrebe naselja, tudi v strokovnem osebju, ki v servisni službi lahko mnogo doprinese. V ta namen je potrebno v to akcijo pritegniti delavske svete in upravne odbore, od katerih se upravičeno pričakuje, da ne bodo stali ob strani. 1. poglavje INDUSTRIJA Na osnovi dosežene ravni industrije v preteklih letih bo skupna količinska proizvodnja v letu 1958 brez upoštevanja podjetja »Litostroj«, predvidoma porastla nasproti doseženi realizaciji leta 1957 za 7,2 »/o, blagovna pa 6,9 •/». Z upoštevanjem podjetja »Litostroj* izkazuje celotna količinska proizvodnja padec napram realizaciji leta 1957 za 2,6 »/o. dočim blagovna proizvodnja poraste celo za 12,4 »/o, kajti podjetje »Litostroj« predstavlja približno 58*/« celotno industrijske proizvodnje občine. Izpad v skupni količinski proizvodnji tega podjetja nastaja zaradi specifičnosti proizvodnega procesa, ker proizvodnja nekaterih artiklov trnja po več let, čemur jo odraz, da je v posameznem letu skupna proizvodnja mnogo nižja od blagovne in obratno. Po posameznih strokah se bo obseg industrijske proizvodnje gibal takole: IndckH/rPfilizacija 17 — 100 Kovinska industrija ....... Elektroindustrija........................ Kemična industrija....................... Industrija gradbenega materiala . . . Lesna industrija......................... Tekstilna industrija..................... Industrija usnja in obutve............... Živilska industrija...................... Grafična industrija...................... Industrija skupaj Skupna proizvodnja 92 130 124 105 109 108 108 90 104 Blagovna proizvodnja 117 no 124 105 109 108 (08 67 104 Plan predvideva povečanje proizvodnje skoraj v vseh strokah industrijo. Pomembnejši porast proizvodnje je predviden zlasti v elektroindustriji. kemični industriji, lesni industriji, tekstilni industriji in industriji usnja in obutve. V elektroindustriji je predvideno povečanje predvsem pri obratu »Inštituta za elektrozveze«, ki povečuje proizvodnjo sestavnih delov telekomunikacijskih naprav za več kot 8 ton oziroma 391/«. Svojo proizvodnjo povišuje tudi obrat podjetja »Tiki«, ki bo proizvedel približno 9 ton bojlerjev več kol v preteklem letu. Podjetje »Lek* zvišuje proizvodnjo v obratu »Siškat zn 24*/« na osnovi razširitve kapacitet, ki jo bila dosežena v teku leta 1957. Povečanje proizvodnje temelji tudi na povečanih potrebah trgu, dr, katcrili prihaja zaradi porasta prebivalstva in vključevanja novih zavarovancev v sistem socialnega zavarovanja. V svoj asortiman bo podjetje v letu 1958 uvedlo tudi nove proizvode, kar tudi znatno zvišuje celotno vrednost proizvodnje. Plan izdelkov iz plute pri podjetju »Plutal« sloni na večji proizvodnji kronskih in alti zapork. Tovarna dekorativnih tkanin je nabavila nekaj starih strojev, izvršila nekatere racionalizacije ter uvedla boljšo organizacijo dela, kar ji je omogočilo zvišanje plana za približno 9%. Podjetje »Zvezda« zvišuje proizvodni plan za 8*/« in predvideva, da bo izdelalo 2500 parov čevljev več kot v letu 195". To bo doseglo s tem, ker je konec leta 1957 nabavilo nekaj novih strojev. Podjetje »Torbica« povečavo plan za 21 %, ker je pridobila nekaj novih delovnih prostorov, izvedla reorganizacijo dela in zaposlila več delavcev. Znižanje plana v živilski indu- striji se nanaša no podjetje »Alko«, pri katerem je bila realizacija v letu 1957 zelo visoka zaradi izredne vročine in velikega števila opravljenih nadur. Podjetje predvideva padec proizvodnje sadnih sirupov, lter zaradi slabe sadne letine ni moglo zbrati večjih količin sadja za predelavo. Nižja bo tudi pro- izvodnja umetnih alkoholnih pijač za približno 5200 hi zaradi visokih odkupnih cen vinu. Število zaposlenih v industrijski proizvodnji se bo v letu 1958 predvidoma povečalo za 156 oseb ali za približno 3,9%. V primerjavi z letom 1957 bo povečanje povprečnega števila zaposlenih naslednje: Kovinska industrija . . . Elektroindustrija . . . . Kemična industrija . . . Industrija gradb. materiala Lesno industrija .... Tekstilna industrija . . . Industrija usnja in obutve Živilska industrija . . . Grafična industrija . . . industrija skupaj Povprečno število zap. linlek* Realizacijo 1957 Plan 1918 Real. 17 - 100 2.493 2.635 100 73 83 114 242 242 100 49 49 100 99 98 99 438 453 103 '287 302 103 319 314 98 39 39 100 4.039 4.195 104 Na osnovi predvidenega povprečnega števila zaposlenih in povečanja fizičnega obsega proizvodnje bo produktivnost v industrijski proizvodnji predvidoma porušila zn 3%. V letu 1958 predvidevamo v industriji povečanje izvoza za 16,785.000 dinarjev ali za 6.5%. Po posameznih strokah bo gibanje izvoza naslednje: Strok* Kovinska industrija Rent. 1917 215.275 Plan ime 172.324 Real. 17 ” IDO 80,0 Struktur* Rcol. 17 83,6 Plan 58 62,8 Kemična indutsrija 5.000 10.000 200,0 2,0 3.7 Tekstilna industrija 2.328 46.592 2001.0 0,9 17,0 Ind. usnja in obutve 34.838 45.310 130,0 13.5 16,5 Industrija skupaj 257.441 274.226 106,5 100,0 100,0 V planu za leto 1958 je predviden pri kovinski industriji, t. j. pri podjetju »Litostroj« nižji izvoz od realizacije leta 1957, ker v letošnjem letu odpade izvoz turbinske opreme. Dobavni roki za to opremo so 20—24 mesecev, zarodi česar bo izvoz v letu 1957 zaključene turbinske opreme izvršen šele v letu 1959. Izvoz, turbin se v letu 1958 ne predvideva, ker podjetju zarodi substančnih kalkulacij ni uspelo zaključiti-nobenega posla. Povečan izvoz v tekstilni industriji predvideva Tovarno dekorativnih tkanin, to pa le v primeru, če bo podjetju uspelo realizirati kredit pri Jugobanki za nabavo strojev. Če bo te stroje podjetje prejelo, je zadolženo, da izvozi svojo artikle v planirani višini. Podjetje »Zvezda« predvideva izvoz 20.009 >n rov čevljev no Poljsko in v ZS<šp 3. poglavje GRADBENIŠTVO 2. poglavje KMETIJSTVO V letu 1958 bo občinski ljudski odbor nosDošcval razvoj kmetijstva In sadjarstva z dajanjem sredstev iz. proračuna za preventivne ukrepe pri zatironiu ameriškega kaparja in koloradskega hrošča, kar bosta izvajali podružnica zadruge »Sadjar in vrtnar« in Kmetijska zadruga Dravlje. Za zdravstveno zaščito živine in zatiranje kužnih in parazilarnih bolezni bo skrbela veterinarska služba. Gradbeno dejavnost v občini bodo izvrševala gradbena podjetja, ki imajo sedež v drugih občinah okraja. Gradbena dejavnost v občini se bo v letu 1958 razvijala v skladu plana gradenj stanovanjske izgradnje, katerega je priporočil Mestni svet in ga že sprejel ljudski odbor občine. Poleg tega pa se bodo gradili še objekti trgovskega, prosvetnega. upravnega in komunalnega značaja. Predvideno bo znašala vrednost gradbenih storitev v občini v letu 1958 775 milijonov ali povečanje za 200 milijonov oziroma zn 34% nasproti letu 1957. Na področju stanovanjske izgradnje se bo nadaljevalo oziroma začelo graditi 725 stanovanj, od katerih bo v letošnjem letu vseljivih 258 stanovanj ali zn 6,5% več nasproti letu 1957. Poleg gradnje stanovanjskih objektov se bo v letošnjem letu načini jevnln gradnja šole osemletke, upravno zgradbo, trgovski cen ter A, tržnica, pričelo pa tudi novogradnja trgovskega centra B. Poleg navedenih zgradb ho Gradbeno oodjefje »Megrad« pristopilo h graduii samskega doma za svoie delavce. Kovinska industrijska šola bo med Aljaževo in Goriško cesto v podaljšku Kettejeve ulice pričela z gradnjo svojega internntn. podjetje >Antoeomineree« bo pričelo z gradnjo remontnih delavnic. Komunalna dela se bodo izvršila na gradnji kanala na desni strani Celovške ceste od ceste Na jami do Gnleiovih blokov v dolžini 458 m in kanal v Lepodvorski ulici v dolžini 96 m. Na cesti Pod hribom se bo gradil vodovod v dolžini 520 m. Dokončno se bo v makadamu zgradila Sojerjeva ulica in asfaltiral hodnik ob Kebetovi ulici. »Elektro« Ljubi janu-mesto pa bo gradilo pet trafo postaj. 4. poglavje PROMET Obseg storitev in proizvodnje prometnih gospodarskih organizacij se bo v letu 1958 povečal za 50%. Povečanje se nanaša na železniška namenska podjetja, katerih delo in razvoj je povezan s potrebami železniškega transportnega podjetju. Plan bistveno povišuje Podjetje zn remont prog, ki je pričelo poslovali šele v drugi polovici leta 1957. Podjetje vrši kapitalni remont prog po naprej predvidenem planu rekonstrukcije železnic in je tudi kapaciteta podjetja prilagojena tem potrebam. Znižanje plan pri cestnem prometu se nanušit iiu obrat podjetje »Karoserija«, ki znižuje plan nasproti realizaciji leta 1957 za 16"/* ker je bilu lanskoletna realizacije dosežena zaradi velikega števila opravljenih nadur, medtem ko jih podjetje v letu 1958 ne bo smelo izvrševali. Podjetje »Prevozništvo« povišuje plan za 17.5% ker bo v letu 1958 postavljen v promet še en kamion, ki je bil dve leti v generalnem po« pravilu. število delovne sile bo v celotnem prometu v primerjavi z letom 1957 poraslo za 22,8%, tako da Im znašalo povprečno število zaposlenih 1225 oseb. 1. v notranji trgovini za a) v trgovini na veliko za b) v trgovini na drobno za 2. v zunanji trgovini zu . , 3. v ostali trgovini za . . . 16.9 % 10,0% 11,7% 6,2 % 2,8 % Predvideno povečanje blagovnega prometa je utemeljeno zaradi povečanja industrijske proizvodnje, predvsem blaga za široko potrošnjo, uvozom predmetov široke potrošnje, s povečanjem blagovne izmenjave zunanjetrgovinskih podjetij in z naraščanjem osebne potrošnje, ki bo posledica povečanja plač zaposlenih. Zunanjetrgovinska oziroma zastopniška podjetja . bodo v letošnjem letu imela pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju blagovnega prometa. Z boljšo organizacijo svojega poslovanja, razširjenjem trga za plasman blaga in prilagajanjem položaja na svetovnem tržišču bodo dosegla z usposabljanjem strokovnega kadra in večjega poudarka komercialni službi. V svoji dejavnosti pa seveda ne bodo smele zanemarjati potreb domačega tržišča. Povečanje blagovnega prometa v trgovini nn drobno bo zahtevalo nadaljnje povečanje trgovinskih kapacitet. zlasti v bodočem centru občine oziroma neposredni okolici, kjer obstoječi’ število prodajaln ne daje več možnosti za kulturno postrežbo. Obsoječe stanje bo delno izboljšano s tem, ker bodo najpozneje v lil. tromesečju letošnjega leta že odprte prodnialne zn šnecerijo z delikateso. sndiem in zelen in vo. mesnica ter mlekarna in zajtrkovalnica v novnzgrnlenem trnovskem nnvi-Ijonn ob Gelovškl-Kobetovi ulici Novi stnnovnn iški n redili nujno zahtevajo že v letošnjem letu ureditev ustrezne trgovinske mreže zn dnevno preskrbovanje nrebivalstvn. Predvsem v Zgornji ,Šiški iv"0-v7hod»o od Remize. med Celovško-Vodnikovo ter fiišensko-Tilgomer-ievo ulico, kjer ic pole" že zganjenih hiš v grndnii 8 blokov. To nodročie bo /e v teku dveh do troh let štelo okoli 5900 prebivalcev Ker je tako roko* brez lnknlov. jim ie nujno potrebno zagotoviti redno preskrbo. V In namen je že izdelan In notrien investicijski prodnim zn Izgradnjo osrednjega preskrbovalnem centra z lokali za "alanteriio, trgovino z mešanim blagom, zajtrkovalnico in mlekarno, trgovino zn sadie in zelo lavo mesarijo, l)ifč in trafiko. Začetek gradenj 5. poglavje TRGOVINA Blagovni promet se bo v letu 1958 v primerjavi z letom 1957 na področju občine povečal za 7,2% ter bo predvidoma znašal 6.248,419.006 dinarjev. Po posameznih vrstah trgovina bo predvideno povečanje blagovnega prometa v primerjavi z realizacijo 1957 naslednje: je odvisen od sredstev izven občinskega proračuna in skladov, ker bodo znašali stroški gradnje po investicijskem programu okoli 42 milijonov dinarjev. Občinski ljudski odbor bo moral preko svojih organov podvzeti vse možnosti za pridobitev teh sredstev. V letu 1958 se bo pričela v okviril gradnje stanovanjskih blokov tudi gradnja trgovsko-obrtnih lokalov v predelu med Drenikovo-Verovškovo in Černetovo ulico s sledečimi lokali: trgovino zn sadje in zelenjavo, mesarija in mlekarna s prodajo kruha, izvršene pa bodo tildi priprave z.a gradnjo potrošniškega centra med litostrojskimi in mestnimi bloki med Obirsko in Diakovičevo ulico. Na izboljšanje blagovnega prometa s kmetijskim pridelki bo vplivala tudi dokončna ureditev nove tržnice. Predvidena je še sledeča ureditev: asfaltiranje tržnega prostoru. dograditev stranišča, ribarnice in upravnega prostora, namestitev prndnjnih koj v enem delu pokritega prostora. Ustanovljena bo tudi nova proda inlnn z.a sndje in zelenjavo * Malgajevi ulici ter prva mlečna restavracija no Celovški cesti. Ustanovitev je predvidena v II. tromesečju. Trgovska podjetja bodo moral8 raznolož.Iiivn sredstva koristili ,a sodobnejšo onremn. zn nalinvo pre-voznih sredstev itd 7n tehnično popolnitev in ureditev obstoječi” proda ialn bodo morala predvsem 'skrbeti trgovska podietia sama v te ivimene uporabi lati sredslvfl svniih skladov Občinski liudski odbor bo v lef** 1959 imorabil investicijska sredstvu predvidoma zn onremo v novozgr8' jenom preskrbovalnem centru in 7,1 izbolišnnje opreme ostale Irgovsk -mr---"> V letu 1959 se predvideva P°* večanje zaposlenih v trgovini 5 5% I. j. nn 619. Povečnnic J° predvideno zaradi porasla blago*' neg« prometa in omeiilve n»o-nrnogn dela. knr bo imelo zn pO' sleilieo večjo zanoslilev nižje kval*' fielrnnegn osebja Tudi strokovnemu izponobiieVfl- nju osebja v trgovini in izboljšanj j^elifikaeijske sestave zaposlenih ('r Vsestranski vzgoji vajencev ozi-foina čim večjemu vključevanju va-kncev bo potrebno v letu 1958 polniti več pozornosti. Za strokovno lzl|opolnievanje svojih kadrov nio-taJ° skrbeti podjetja sama. , Povečanje dohodka bodo trgov-*e organizacije dosegle predvsem 1 Pritiskom na nabavne cene. V zvezi I *pin bodo morale gospodarske or-»•oizacijc posvetiti posebno skrb °l)8egn obratnih sredstev, ki bodo 0yisna od gibanja zalog, katere bo, !#hteval nadaljnji razvoj blngov- prometa. Se bolj utrditi bo potrebno oh-'°ječe potrošniške svete in postopna uvajati družbeno upravljanje Vsa področja naše trgovine. Bolj pogosto naj bo tudi sodelo-Ifll1 je med državljani in inšpekcijo II *>ied inšpekcijo in organi družnega upravljania oziroma družnimi organizacijami Mnogo bi *»ireč pridobili z neposrednejšim ^delovanjem inšpekcije s temi orni in organizacijami. Ustvarjanje pogojev, da se urešijo gornja predvidevanja, mora '» nenehna skrb skupnih prizadeni- Organi družbene skupnosti, "kor so zbornice, strokovna in osta- * združenja ter sindikalne organi-Jc>.ie, morajo s svojim vplivom in .vdevanjem svojih pravic spraviti javnost gospodarskih organizacij . 'klad z uresničevanjem nalog, fad viden ih v družbenem planu. 6. pogin v je gostinstvo in turizem , ' roinet v gostinstvu se bo v letu ™ predvidoma povečal za 3*/« v '»»erjavi z realizacijo leta 1957 I bo znašal 169.528.000 dinarjev. 5 Povečanje prometa bo vplivalo /»vsem povečanje sredstev za y»o potrošnjo. Ustanovitev novih gostinskih obrit- * se v tem letu ne predvideva in II Število obratov ostalo neizpre-'l‘»ieno. Tudi število zaposlenih bo plo isto kot v preteklem letu, običajnega povečanja v seskih mesecih. v-nradi več iega prometa v letu ho potrebna boljša organiza-dela in strokovnejše vodenje ,^8tov. Prav posebno skrb bodo /'»lo gospodarske organizacije po-. ®ti sistemu priučevanja nekvalitetno delovne sile in vajencev. Jpovnj delovni sili pa omogočiti i''»in ic izpopolnjevanje v kvali-'j;'iših gostinskih obratih. !, »glavitnn skrh gospodarskih or-ityaeij jn gostinske zbornice pn l,,1* biti razen izobrazbe gostin-,^8 kadra tudi v tem. dn z dobro r '.'»izaeiio dela in s pravilnim nn-^»vanjem dosega delovna tilu i .večjo storilnost. Lfndski odbor i,l»p tako kot doslei tudi v pri-posvečal še večjo pozornost v,f,1 vodilnega kadra in njegovi l^ jieti. tako v pogledu n logove y»e kot strokovne izobrazbe. ihfi, lefošniem letu bo razširjena i,v'8 mlečnih in brezalkoholnih relacij. Tako ie predvidena usta-y dveh takšnih obratov. rojUno potrohna je tudi rešitev » ’lpnio družbene nrehrnne. ker i|| ^shranjevanje delavcev manj-"sriodarskih organizacij in ustn-oereč problem. Izdelan je t "»tek investicijskega programa '(5r»dnio obrata družbene pre-i|jj in kina. 7.n uspešno delo in ‘I,, " koordinaeiio je predvidena i ^"vitov posebnega konzorcija 'vl(| »»nega odbora, ki na i ln" de-H , °t pooblaščeni predstavnik ' ^ investitor jev. t. J. podjetij, ki Vmleresirann ze grndnio teh °V. Lokacijo je predvidena v bodočem centru občine nn levi strani Celovške ceste, med gostilno »Mujolka« in tovarno »Lek«. Gostinska mreža ho morala stremeli za tem, da skladno z razvojem celotnega gospodarstva doseže ustrezen napredek in uveljavlja poslovanje po ekonomskih načelih ter v še večji meri kot doslej upošteva povečanje potreb delovnega človeka in v zvezi s tem razvijajočega se turističnega prometa. V letošnjem letu bo po priporočilu 01.0 treba zagotoviti potrebna sredstva za izboljšanje družbene preskrbe. I. j. za gostinstvo, turizem in vzdrževanje športnih in telesno-vzgojnih naprav. To bo doseženo s povišanjem prometnega davka na alkoholne pijače od dosedanjih 10 na 20®/o. Tako zbrana sredstva se bodo uporabljala po planu potreb, ki gu bo določil in priporočil Mestni svet. Posebno skrb je v prihodnosti posvetiti krepitvi dela organov samoupravljanju, ki imajo zelo pomembne naloge glede na funkcijo te gospodarske panoge. 7. poglavje OBRT Družbena in zasebna obrtna delavnost še vedno zaostajata za razvojem ostalih gospodarskih panog. Nadaljnje preusmerjanje investicij v korist družbenega standarda, nadaljnja sprememba strukture prebivalstva zaradi stanovanjske izgradnje v občini in povečanje sredstev osebne potrošnje nujno zahtevajo pospešeni razvoj obrtništva. Plan predvideva, da se bo obseg obrtne proizvodnje in storitev v letu 1958 povečal v družbenem sektorju zn 15«/o in da se bo število obratov povečalo za okoli IO»/o. Predvideva se povečanje delavnosti tudi v zasebnem sektorju do 5*/* zaradi povečane proizvodn je in izda jan in novih obrtnih dovoljenj, katerih bo izdanih okoli 30. Na i več ji porast proizvodnje se predvideva v izdelovali in tapeciranega pohištvo in opravlioniu vlek-trokov inskih, inštalaterskih in gradbenih uslug. Povprečno število zaposlenih v družbenem sektorju se bo povečalo za 5*/e, t. j. 24 delavcev in bo predvidoma znašalo 511 delavcev. Zadovoljevanje potreb prebivalstvu po obrtnih uslugah bo v letu 1958 še vedno pereče, ker razpoložljive kapacitete niso zadostne. Ze v letošnjem letu pn sc bo pričelo odpravljati nesorazmerju, kj so v preteklih letih nastala med razvojem obrti Jn drugimi gospodarskimi pa-nognmi. Osnovna ovira za povečanje obrtnih kapacitet pa i e še vedno pomanjkanje lokalov. Kritično sta-nie obrti bo rešeno z izgrndnio novih delavnic, posebno servisnih, za vzdrževanje stanovanjskih poslopij in zn pomoč zaposlenim ženam. Potrjen je že investieiiski program za izgrndnio »služnostnih obratov med Colovško-Voditlkovo-Sišen-sko in Tugouierovo ulico v novo-nusta jnjočem predelu. Določena ie gradu in centralne pralnice. Čevljarske delavnice, kroinške delavnice zn moška in ženska oblačila ter brivsko - frizerski salon. Začetek gradu ie je odvisen od sredstev izven občinskega proračuna in skladov ter bo moral zato ljudski odbor preko svojih organov podvzeti vse možnosti zn pridobitev teli sredstev. Stroški gradnje po investicijskem programu bodo znašali okoli 48 milijonov dinarjev. Znrndi potrebe po izpopolnitvi obrtniške mreže in večje pestrosti v obrtni delavnosti bodo morala tudi industrijska podjetni, ki imajo za to pogoje, ustanavljati lastne servisne delavnice oziroma obrate zn popravilo in vzdrževanje lastnih proizvodov. Podjetja bodo morala sama poskrbeti za izdelavo programov in načrtov za nove delavnice in sodelovati na natečajih za investicijska posojila, da bodo lahko pričela z gradnjo v naslednjih letih. Strokovnemu izpopolnjevanju kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev bo treba posvetiti posebno skrb, prav tako pa tudi vzgoji vodilnega kadra. Te naloge mora prevzeti obrtna zbornica in pododbor obrtne zbornice za občino Šiška v sodelovanju s pristojnimi organi občinskega ljudskega odbora. Zagotoviti bo treba tudi večji dotok vajenskega kadra in podvzeti administrativne ukrepe, da se število vajencev v družbenem in zasebnem sektorju poveča na takšno število, da ho v pravilnem odnosu na kvalificirano in visokokvalificirano delovno silo. Dela pri večjih objektih, ki so jih doslej opravljali zasebni obrtniki, morajo prevzemati industrijska in obrtna podjetja družbenega sektorja. Zasebni sektor obrtništvo mora sprostiti obstoječe kapacitete predvsem za opravljanje individualnih »služnostnih storitev. Občinski ljudski odbor bo izdajal obrtna dovoljenja vsem prosilcem, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in pri tem posvetil skrb »služnostni obrti. 8 noglnvje KOMUNALA Vrednost komunalnih storitev in proizvodnje se ho v letu 1958 predvidoma povečala za 55 ®A>. V tem letu bodo namreč v smislu novih zveznih predpisov poslovale kot komunalno podjetje Ljubljanska mleku me. katerega obrati so na novo vključeni v plan. V letu 1958 bo podjetje EC2 nadaljevalo z rekonstrukcijo mestnega prometa. V nadomestilo za tramvajsko krožno progo Moste —Zule bo uvedlo avtobusno zvezo. Zn radi racionalnejšega izkoriščanja voznega parka in za dosego boljšega ekonomskega efekta bo podjetje vršilo potniške prevoze tudi v medkrajevnem prometu in bo tako povečalo svojo dejavnost zn 22®/». Pekarne ne predvidevajo povečanja plana, ker jim obstoječe kapacitete tega ne dovoljujem. Kino Šiška se je v letu 1958 priključil h Kinematografskemu podjetju Ljubljana. To podjetje bo iz svojih skladov finansiralo renovi-ranie Kina Šiška v vrednosti ea. 6.000 000 dinarjev. Nabavljena bo nova kinonnurntura. prenovljena kino dvorana, izboljšane sanitarije, montirana centralna kurjava in izboljšana ventilacija dvorane. Dimci DEL ekonomski instrumenti OBČINE Llimi IANA-SISKA ZA LETO 1958 9. poglavje AMORTIZACIJA Na podlagi določilu Vlil. razdelka odloku o omejitvi uporabe amortizacijskih sredstev in o nižjih amortizacijskih stopnjah zn gospodarske organizacije določenih dejavnosti ter na podlagi X. razdelka istega odloka, obračunavajo vse gospodarske organizacije amortizacijo po stopnjah, ki jo določajo zvezni predpisi. 10. poglavje OBRESTI OD SKLADA OSNOVNIH SREDSTEV Nn podlagi 5. točke odloka o obrestnih merah zn sredstva gospodarskih organizacij, za Sredstva, na- ložena pri banki, in za kratkoročne kredite (Ur. list FLRJ št. 54/57) plačujejo trgovska podjetja in trgovine na drobno, ki pretežno trgujejo s prehrambenimi artikli, iz-vzeinfii alkoholne pijače, gostinska podjetja in gostišča ter obrtna podjetju in obrtne delavnice, ki pretežno opravljajo storitve, pa niso pavšalirane, obresti od osnovnih sredstev po stopnji 2•/». Obrtno podjetje »Tapo« plačuje obresti od osnovnih sredstev po stopnji 6*/if. Komunalno podjetje ECZ se v celoti oprosti plačevanja obresti od sklada osnovnih sredstev. Pavšalirane obrtne, gostinske iu komunalne organizacije plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po pavšalni pogodbi. 11. poglavje OBRESTI OD SKLADA OBRATNIH SREDSTEV Komunalno podjetje ECZ se oprosti plačevanja obresti od obratnih sredstev. Pavšalirane obrtne, gostinske in komunalne gospodarske organizacije plučuiejo te obresti po pavšalni pogodbi. 12. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA Nn nodlagi 34. člena zakona o prisnevku iz dohodku (Ur. list FLRJ št. 52/57) se podjetje ECZ v reloti oprošča plačevanja prispevka iz dohodka. Pavšalirane obrtne, gostinske in komunalne gospodarske organizacije plačil ie jo prisnevek iz dohodka po pavšalni pogodbi. Prispevek iz dohodka pavšnlirn-nih gostinskih in obrtnih gospodarskih organizacij se deli med zvezo in občino v razmerju 60 : 40. Prispevek iz dohodka komunalnih podjetij prinndn 80®/o občinskemu investicijskemu skladu 13. poglavje PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA Na podlagi 2. odstavka 11. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. list FLRJ št. 52/57) se podjetje ECZ oprosti plačevanja dela prispevka, ki pripada občini. Pavšalirane gospodarske organizacije plačujejo ta prispevek v višini in nn način, ki je določen v pogodbi o pavšalu in se deli med zvezo in občino v razmerju 20 : 80. 14. poglavje DOPOLNILNI OBČINSKI PRORAČUNSKI PRISPEVEK Nu podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev plačujejo !0®/o-ni dopolnilni .proračunski prispevek: a) vsa industrijska podjetja in obrali, ki poslujejo nn območju občine; b) vsa prometno podjetja: c) vsa zunanjetrgovinska podjetja in obrati, ki poslujejo na območju občine; č) obrtna podjetja »Topo« in »Agroservis«. 15. poglavje SKLADI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Pavšali runa obrtna, gostinska in komunalna podjetja plačujejo v svoi sklad skupne potrošnje višino sredstev, ki jih določa individualna pogodim o pavšalu. Gornic določilo velja tudi za rezervni sklad. VSEBINA 241 Odlok o proračunu u leto 1918 občine l.jubl iuna-Sisku. 242 Družbeni plan *a leto 1958 občine Ljub-Ijana-Si8ka. 16. pogluvjc OBČINSKI PROMETNI DAVEK Glede pobiranja občinskega prometnega davka od prometa z izdelki in storitvami veljajo do izdaje občinskega odloka o občinskem prometnem davku tarife okrajnega odloka o pobiranju občinskega prometnega davka za območje okraja Ljubljana (»Glasnik« štev. 50/56 in štev. 53/57). Občinski prometni davek od prometa na drobno se plačuje po odloku OLO Ljubljana o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljane (»Glasnik« št. 50/56 in št. 53/57) oziroma po odloku Mestnega sveta mesta Ljubljane (»Glasnik« št. 31/58). Občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gosliščili družbenega in zasebnega sektorja ter pri individualnih proizvajalcih pa se obračunava in plačuje z veljavnostjo od 20. IV. 1057 dalje po posebnem odloku ObLO Ljubijanu-Siška. 17. poglavje ZEMLJARINA Na podlagi 107. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij se plačuje zemljarinu po stopnji, ki znaša 10% letnega katastrskega dohodka od zemljišča, z izjemo zemljišč, ki so navedena v 106. členu istega zakona. Zemljarina je v celoti dohodek občinskega investicijskega skladu. 18. poglavje OBČINSKE DOKLADE Zavezanci dohodnine od kmetijstva plačujejo doklade po katastrskem dohodku v višini 26•/• katastrskega dohodka zn leto 1058. Zavezanemu dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, izvzem ši zavezancev proračunskega prispevka od osebnega dohodka, se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj po sledečih stopnjah: a) brivcem, frizerjem, čevljarjem, čistilcem čevljev, barvarjein oblačil, pralcem in čistilcem oblačil, čistilcem pohištva, čuvajem lokalov, stanovanj, vozil in prtljage, dežni-karjem, dimnikarjem, garderoberjem, fotografom, izdelovalcem perila, izdajateljem prenočišč, krojačem, šiviljam, veziljam, krpulccm vreč, krznarjem, mesarjem, pediker-jem, modistkam, pleskarjem, likari-cam, popravljalcem glasbil, popravljalcem nogavic, preprog in drugih tkanin, snažilcem oken, urarjem, žagarjem drv in osebam, ki se ukvarjajo s prepisovanjem, razmnoževanjem, plakatiranjem ter sestavljanjem oglasov in reklam, pod pogojeni, da se pretežno bavijo z uslužnostnimi opravili — 3%, b) vsem ostalim zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in zavezancem dohodnine od premoženj — 16 ®/o. Občinska doklada se ne odmeri zavezancem, ki se pretežno bavijo z uslužnostnimi opravili in katerih celokupni letni čisti dohodek ne presega 160.000 dinarjev, in zavezancem na dohodke od stavb. Občinska doklada so odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor ustrezajoča dohodnina. Določbo uredbe o dohodnini z vsemi spremembami in dopolnitvami odloka o stopnjah dohodnine ter uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov se uporabi iajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. Davčne olajšave, ki so določeno za dohodnino, veljajo tudi za občinske doklade. 19. poglavje TURISTIČNA TAKSA 20% dosežene turistične takse so obvezno odvaja na poseben račun stalne Mestne turistične konference. — 90% stanovanjskega prispevka izven gospodarstva in od proračunskih ustanov in zavodov.............. — Dohodki od najemnin in od prodaje hiš SLP , . , — Vrnjene anuitete od danih posojil — Obresti od posojil.......................... Skupaj . , , — Prenos sredstev iz leta 1957 .................... Skupaj sredstva , , , Razpoložljiva sredstva v letu 1958 ............. , , Občinski cestni sklad — 30*/« takse na vprežna cestna vozilo............. — Prometni davek od prevoznih uslug zasebnikov . « — Občinske takse na motorna cestna vozila .... — Ostali dohodki................................. Skupaj . . . — Prenos sredstev iz leta 1957 .................... Skupaj sredstva , . , 43.300 6.43B 83.000 5.000 267.770 64.124 331.894 264.951 Razpoložljiva sredstva v letu 1958 2.260 Od razpoložljivih srdestev občinskega družbenega investicijskega sklada v letu 1958 se uporabi 25% kot posojilo za negospodarske investicije. Preostala sredstva občinskega družbenega investicijskega skladi! se bodo uporabila za dajanje investicijskih posojil trgovskim, gostinskim in (tortnim podjetjem po izkazani potrebi. Preostala sredstva občinskega cestnega sklada se bodo uporabila za ureditev Vodnikove ceste. Iz sredstev občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš se bo porabilo za gradnjo šol nu območju mesta L,j ubij«11 15%. Preostala sredstva občinske?' kreditnega sklada za zidanje stan0 vanjskih hiš bodo služila za p°s°’ jila gospodarskim organizacijam 1 zavodom, stanovanjskim zadrugo'0 hišnim svetom, politično teritorij’ nim enotam ter delavcem in uslm' bencem, po predračunu upravne? odbora občinskega kreditnega sk'4 da za zidanje stanovanjskih hi?-Poseben poudarek pri dodeli6-vanju kreditov iz sredstev, na®6' njenih za gospodarske organzaCjJ bo dan gradbenim podjetjem za l,r' če tek reševanja stanovanjskega P1^ blema in s tem stalnosti gradben' delavcev. 20. poglavje SREDSTVA OBČINSKIH SKLADOV V L. 1958 1. Sredstva skladov bodo znašala: Sredstva skladov bodo znašala (v 000 Naziv sklada 1. Občinski družbeni investicijski dinarjih): od blokirana sredstva tega razpoložljive sredstva — sklad 2. Občinski kreditni sklad za zi- 83.300 69.992 13.308 — dan je stanovanjskih lii.Š 331.894 66.943 264.951 3. Občinski cestni sklad . . . . 2.980 720 2.260 — Skupaj . 2. 418.174 137.655 280.519 — 21. poglavje SREDSTVA PRORAČUNA V letu 1958 bodo znašala sredstva občinskega proračuna 250 mil ir nov in bodo zagotovljena iz naslednjih virov (v 000 dinarjih): — Delež na proračunskem prispevku Iz osebnega dohodka delavcev, zaposlenih v gospodarstvu: u) gospodarske organizacije............. 34.770 b) pavšal isti.......................... 8.000 — Delež na proračunskem prispevku iz oseb- nega dohodka delavcev, zaposlenih izven gospodarstva............................. — Delež, na dohodnini od kmetijstva . . , — Delež na dohodnini ostalih poklicev . . . — Občinski prometni davek................. — Delež na davku na maloprodajni promet Sredstva skladov se formirajo iz teh virov: a) Občinski družbeni investicijski sklad — 25% prispevka od dohodka gospodarskih organizacij politično teritorialnim enotam................. — 42 */o obvezene doklade od kmetijstva............. — občinske takse na pse ............................ — 45% taks od priprav za proizvodnjo................ — Zemljarina gospodarskih organizacij............... — Prispevek od dohodka pavšaliranih podjetij . . . — Obresti od sklada osnovnih sredstev gostinstva, obrti in komunale.................................... — Obresti od sklada obratnih sredstev gostinstva, obrti in komunale.................................... — Anuitete.......................................... Prenos sredstev iz leta 1957 Skupaj . Skupaj sredstva . 54.233 312 137 25 260 3.88» 2.222 3.254 5.669 69.992 13,308 83.30» Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka ........................... Obvezna doklada na dohodek od kmetijstva Doklada na dohodek od kmetijstva nad 4% Ostale doklade ......................... Občinske takse.......................... Dohodki državnih organov in zavodov . . Ostali dohodki ... 7.................... Posojila iz skladov..................... Presežek proračunskih dohodkov iz, preteklega leta............................ Sredstva občinskega proračuna se bodo uporabila namene (v 000 dinarjih): — Administrativni proračun.................. — Negospodarske investicijo................. — Dotacije u) finančno samostojnim zavodom .... b) Mestnemu svetu . . ............... ' c) Skladu za preprečevanje alkoholizma za potrebi- družbene prehrane in rekreacije 7.184 2.6 ir 43.484 89.359 3.714 4.14» 23.745 430 3.700 16.000 830 2.900 1.800 3.327 zn n« 2.000 sled "J 24.724 42.278 11.859 d) ostale dotacije..........................5.690 133.672 8.636 84.551 Razpoložljiva sredstva v letu 1958 ................ 13.308 b) Občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš — 90% stanovanjskega prispevka iz gospodarstva brez gradbišč 2TP in pavšal isto v.................115.278 — 50% stanovanjskega prispevka 2TP................ 4.670 — 100% stanovanjskega prispevka pavšalislov . . . 8.084 — Obveznosti in garancije u) anuitete.............................. 441 . b) obvezna 2 % rezerva . ................4.5QQ_________4 94» — Proračunska rezerva................ . . . 18.200 — Proračun občine skupaj.................. 250.000 22. poglavje ^ Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, urad" vestniku okraju Ljubljana, uporablja pa se od I. januarja 1958. Predsednik „ Občinskega ljudskega odl>° Ljubi janu-Siška Marijan Jenko 1. r