CELJSKI TEDNIK GLASILO 8 0CIALISTIČNB ZVEZB DELOVNIMA LJV»STVA «KLJ8ICK«A OKHAJA Riii^oror s predsednihmm Olirafnega sindikalnega srefa tov, Ivanom Žmaherlem Dve važni nalogi pred delavsltim razredom VOLITVE DELAVSBlIH SVETOV IN PRIPRAVE NA KONGRES fli^iikalne organizacije imajo pred ^lx> dvoje izredno pomiemibnih nalog, bodo terjale najširše sodelovanje ygega članstva: volilve novih delavskih jvetov in upravnih odborov ter pripra- ve na prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije. Obrnili smo se na pred- sednika Okrajnega sindikalnega sveta, tov. Ivana Zmaherja, ki nam je v kraj- ietn pogovoru povedal nekaj najvaž- Predsednik OSS tov. Zmaher nejgih stvari v zveei s predstojettmi na- bgami. Strnjeni izvlečki iz tega raz- govora bi bili naslednji: Volitve delavskih svetov so že osme po vrstnem redu. Delavsko upravljanje pri nas je spet za leto starejše" in boga- tejše na izkušnjah. Številnim uspehom in izkušnjam bomo priključili nove. Predvsem pa bomo morali temeljito analizirati razvoj delavskega upravlja- nja v preteklosti, zlasti še pomanjklji- vosti, da bomo v bodoče na temelj^tejši osnovi razvijali to najvažnejšo prido- bitev družbenega razvoja. Podatki o razvofju delavskega upravljanja nam bodo v veliko korist kot material za bližnji kongres delavskih svetov iz vse Jugoslavije. Naloga sindikalnih organizacij je, da izpolnijo politični del predpriprav za volitve delavskih svetov, viipravnih od- borov ter priprav na kongres, medtem ko bodo delavski sveti s pomočjo iz- voljenih komisij opravili ves tehnični del. Delavski sveti naj na svojih sejah predvsem sešita vi jo analize razvoja de- lavskega upravljanja in gospodarjenja v kolektivih na splošno, hkrati pa naj lazpišejo volitve za nove svete. Predvi- deno je, da morajo biti volitve novih delavi-lkih svetov v vseh panogah za- ključene do 30. aprila, razen v gradbe- ništvu, kjer morajo volitve zaključiti do 15. aprila, medtem ko je rok za go- -stinska in turistična podjetja podalj- šan do 30. maja. Tov. Zmaher je povedal, da je števi- lo udeležencev pri upravljanju naših gospodarskih organizacij sicer že do- kaj visoko, da pa bo le^o postalo še večje. V 190 podjetjih našega okraja je 2.002 članov delavskih -svetov. Od tega je 1.692 delavcev. V upravnih od- borih dela 60 članov. To je razmeroma zelo lepa številka, ki se bo še ix>večala. Delavski sveti so šola delovnih ljudi za upravljanje in ker iz teh vrst odhajajo stard in prihajajo novi ljudje, je šte- vilo usiposObLjenih upravljavcev vedno večje. Nadalje je tov. Zmaher dejal, da so predstojeće naloge toliko bolj važne, ker je treba računati na troše poglavit- nih nalog: Novi delavski sveti morajo ddbiti v svoje vrste sposobne, predane in za- vedne člane, kajti iz njihovih vrst bomo izvolili delegate za kongres. Na- dalje stojijo pred nami odločnejše spre- membe v našem gospodarskem razvoju, ki bodo terjale več dela in večjo spo- sobnost od upravljavcev. Tretjič pa bodo morali delavski sveti v bodoče prestopiti ozek notranji okvir kolekti- va in se p>o svoji dolžnosti vključiti v reševanje in soodločanje problemov svojih občin. Na nedavni konferenci predsedstva OSS so se temeljito ^pomenili o pred- pripravah za kongres delavskih svetov Jugoslavije in za izvolitev novih v okraju. Priporočili so, naj se sindikalne organizacije, delavski sveti in komisije (Nadaljevanje na 2. strani) Novi predsednik Zvezne ljudske skupščine Peter Stambolic Na cakupni seji obeh domov Zvezne ljudske skupščine so v torek izvolili za novega predsednika ljudskega po- slanca tovairiša Petra Stamibolića, pred- sedrtika Lijudske skupščine Srbije in člatia Izvršnega komiteja CK ZKJ. Njegovo izvolitev je predlagal v imenu 20 poslancev IjudisIM poelaDec Jakov Blaževič. Novi predsednic Zvezne ljudske skupščine tovaozdravnih govorih zibomici uspešno delo, zelo skopa pa je bila razjprava de- legatov, saj je vanjo poseglo le nekaj delegatov. Problemov, o kater'h bi bilo vredno razpravljati, je v gostinstvu več kot preveč, delegati pa z njimi le niso prišli na dan, čeprav so v odmoru med ix>govorom iznesli marsikatero pikro iz svoje stroke. Morda je temu vzrok ob- širno in skrbno sestavljeno pismeno f)0- ročilo upravnega odfbora, katerega so delegati sprejeli že prej, pa niso hoteli zavlačevali: zibora z vpr^anji, ki so bila že v poročilu zajeta. Kljuib tej pomanj- kljivosti pa lahko trdimo, da je obČni zbor nakazal glavne probleme v go- stinstvu ter dal koristne smernice za bodoče delo. Zbornica je na splošno v lanskem letu svojo nalogo v redu, izpolnila, od- bori ziborrnice pa so se piremalo sestaja- li, saj je n. pr. odfbor za turizem in propagando imel komaj tri seje. Tudi stiki s članstvom so bili preši'bkt, kar bo treba v bodoče popraviti. Za razvoj turizma naše gosltnstvo š^ ni napravilo dovolj. Ziato bi morala go- stišča bolj kot doslej skrbeti, da bi za- dovoljila potr^ibe inozemskega gosta. Na tem področju bi se še dalo s prid- nostjo, iznajdljivostjo in dobro voljo marsikaj napraviti. Gre predvsem za to, da bi gostišča približali vsaj po- vprečni evropski ravni, da bodo estet-' sko in higiensko urejena. Gostišča bi morala imeti povsod tekočo vodo 'ia urediti zanemarjena stranišča. Na gosta tudi vpliva osebna oprema in snažnost ljudi, ki delajo v gostnstvu, ter priku- pen nastop. Gostišča bi morala zlasti skrbeti, da si pridobijo renome s kak- šno speciaji.'teto, kot n. pr. gostišče na Trojanah, ki po svojih pečenicah slovi celo izven m&ja naše države. V tem po- gledu bi se morali gostinski obrati bolj nasloniti na turistična društva ter se njihove pomoči in nasvetov v polni meri posluževati. Tako pa žal mnogi naši gostinski obrati še zdaleka ne odgovarjajo vsem potrebam sodobnega gostinstva, saj je v sanitarnem čn estetskem pogledu ša veliko pripomb. Zlasti so neurejena stranižča, kuhinje in shrambe živil. V gostišču »Pri pošti« v Moziirju n. pr. kljub neštetim pripombam, v enem letu še niso nič uredili. Takih primerov bi lahko našteLi še več. Delegati so bili mnenja, da bo morala zbornica in sa- nitarna inšpekcija proti takim pomanj- kljivostim, ki bi se dale odpraviti z dobro voljo, bolj ostro nastopiti. Pri- pomnili so pa, da bi naj imela sani- tarna inšp>ekcija več razum^evanja v primerih, kjer so vzrok neurejenosti objektivne ekonomske težave. Častna sodišča naj bd obravnavala take prime- re, kjer nudijo gostom le pijačo, saj je osnovna dejavnost gostinstva v nuđenju cenene in dobre prehrane. V razpravi o gostiščih .zaprtega tipa so menili, da p>ogosto ne služijo svoje- mu namenu, saj nudijo hrano in pi- jažo večkrat tudi ljudem izven svojega kolektiva. To pa je nepravilno, ker s tem zmanjšujejo promet gostiščem, ki imajo večje družbene dajatve. V go- strščih za družbeno prehrano so zasle- dili tudi primere, da so nekateri spre- jemali hrano prepoocni ali pa celo za- stonj v nekako zamenjavo za nadurno delo. Tako plačevanje v naturi j,e po veljavnih predpisih nezakonito. Občni žtoor je ugotovil še vrsto po- manjkljivosti in nepravilnosti v go- stinslvu. Obsodiihi so zlasti,gospodarski kriminal, ki se največkrat pojavi v manjših gostinskih obratih. Tudi pri- merov mešanja vin z vedo je bilo in v nekem primeru so celo odkrili 25% vode v vinu. Delavsko upravljanje r gostinstvu še tudi ni prišlo do F>opolne- ga izraza. Gostinski kader je še vpdno premalo strokovno izobražen. Kljub opravljenim izpitem je čutiti pomanj- kanje panak&e. Zato bi bilo koria;no, da (Nadaljevanje na 2. strani) Osnovni pogoj za pocenitev stanovanjske izgradnje je pocenitev gradbenega materiala (S posvetovanja Stalne konference mest v Rogaški Slatini) Da bi proučili lanske izkušnje stanovanjske izgradnje, je Stalna konferenca mest Jugoslavije skli- cala ta teden v Zdravilišču Rogaške Slatine posvetovanje, katerega se je udeležilo preko 300 predstavnikov jugoslovanskih mest. Razpravljali so največ o pocenitvi gradenj, o kre- ditnih stanovanjskih skladih, o na- činu in namenu gradenj, o gradbe- nih podjetjih in obrtniških uslugah, o najemninah itd. K^iuib zviSanj-'m sredstvom za krediti- ranje stanovanjskih gradenj — (za 276% napram letu 1955) — se v mestih v zadnjih letih stanovanjski standard ne izboljšuje. V sedanjih stanovanjskih razmerah sredstva kreditnega sklada ne kriiejo niti dveh petin potreb, ki jih terja nov dotok prebivalstva v me- sta. Ce bi hoteli z ozirom na prirodni in mehanični prirastek prebivalstva za- dostiti vsaj nainujnejšim potrebam, bi moraU v bodočih petih letih v Jugo- siaviii zgraditi 257 mo stanovanj. Za to pa bi v tem obdobju potrebovaM 350 milijard dinarjev. Ker pa doserianii s+anova"iski prisnevp>k ta^^e f?radbene delavnosti ne dovoljuje. Stalna kon- ferenca mest vTfraia nn svo^p^ DrM- logu, da je nujno treba povečati ob- vezni stanoT'^aniski prispevek najmanj na 15 odstotkov. lan^^Vi krpHitni sklad, ki le znašal 40 miliiard dinarjev, so naiveč potro- vor^^n presta in i n H11 stri i »^ka sredi- šča, najmanj pa manjše občine. Go- spodarske orpanjzaciie od te^a skla- da izkoristile 38%, politično teritorialne enote 37%. ii<;+anove. s+anovaniske za- druge in hišni sveti 15%, delavci in uslužbenci pa le 10 odstotkov. Naiveč kreditov so dobila trgovska podjetja, ki so v mnogih primerih gradila ze^o draga, dostikrat tudi luksuzna stano- vanja. Tai^o so lanske izkušnje poka- zale, da ima lahko mehanično uporab- ljanje instrumentov za razdelitev sred- stev kvarne posledice. Večja trgovska podjetja, ki so imela dovolj skladov za svobodno razpolaganje, so v posamez- nih mestih v glavnem reševala stano- vanjsko vprašanje za svoje osebje, ve- liko število industrijskih kolektivov pa je imelo zaradi rekonstrukcij manj skladov za svobodno razpolaganje. Po- sledica tega je bila, da neposredni ustvarjalci, to je, industrijski delavci, niso mogli priti do stanovanj, ker so bila njihova podjetja skromnejši po- trošniki kreditov iz namembnih skla- dov za stanovanjsko izgradnjo. lansko leto so se že pokazali prvi vidni uspehi pri pocenitvi stanovanj- ske izgradnje. Gradbeni stroški za 1 m^ stanovanjske površine so se v primer- javi z letom 1955 povprečno zmanjšali od 32.000 din na 22.000. Vsekakor pa bo potrebno še mnogo naporov za poceni- tev gradnje stanovanj. Za to borbo pa bo treba predvsem poceniti gradbeni (Nadaljevanje na 2. strani) Del^ati med poročilom na Stalni kAinferenci meast v Ros:a«ki Sl&tini V NEDELJO BODO CELJANI V PRVI VOLILNI ENOTI Izvolili svojega zastopnika v republiško skup&čino Priprave za nadomestne volitve v re- publiško skupščino v prvi volilni enoti J^^ljii se približujejo h kraju. Pre- ^Kli petek se je svojim volivcem pred- ^avU tudi sam kandidat za poslanca, lov. M, tja Ribičič, katerega so na ne- davnih zborih volivcev predlagali za ^ndidata. V nabito polni dvorani jim 1^ govoril o gospodarskem pazvoju pri *p6 ter o naši zunanj-i politiki in stanju v svetu. Njegovim prepričljivim bese- aam so volivci z zanimanjem sledili. volitve čim hitreje in z naj- ^^nm volilnim rezultatom zaklijučili, dni organizacije SZDL v Celju iz- bile poslednje predpriprave. V ta na- bodo organizacije s primerno pro- ^ando vplivale na volivce predvsem lia ^^^-"^ ila^e, da bodo svojo držav- jansko dolžnost izvršili že v dopoldan- urah. Celjani bodo s polnoštevilno udeležbo ^ voUtvah v nedeljo, 31. marca prav syiovo dokazali svojo visoko državljan- zavest. T jJJSKi 2ELEZARJI SE PRIPRAV- ••AJO NA VOLITVE DELAVSKEGA SVETA aruhi kapitalističnega sveta pričakujejo. Socializem raste, prodira, osvaja, kljub T?sem težavam in kljub lastnim napakam. Se težji mlinski kamen si obeša na vrat Francija, ki v Alžiru noče načeti druge poti. Mendes-France je ponovno izjavil, da je alžirska vojna glavni vzrok gospodarskih težav francoske re- publike, vendar se Molletova vlada za- naša na socialista Lacosta, alžirskega guvernerja, ki prerokuje skorajšen zlom alžirske ' osvobodilne vojske. Več kot ^polovico štaba da je že interniranega, m.aro§ka in tuniška moralna pomoč da nič ne hasne, Egipt pa je bil ukročen in prestrašen. Vendar se Lacostove ob- ljube nekam počasi izpolnjujejo, fran- coska politika pa je senilna. N.i čuda, če je v Franciji vedTio več glasov, da Je treba obrniti krmilo v zadevah Se- verne Afrike. Desnica obenem z Bi- daultom seveda podpira vlado in La- costa in to je tudi vzrok, da se Molle- tova vlada toliko časa drži, vlada, ki smo jo pred dvema letoma pozdravili tudi mi kot najnaprednejšo vlado fran- coske republike po zadnji vojni. Kako malo pa je v tej vladi sodobnega duha, se vidi iz ponovne potuhe, ki so jo dali Izraelu z obljubo, da bodo spet poma- gali Izraelcem, če bo treba napasti Egipt, vsaj z letalskimi enotami. Alžirr ski osvobodilci so sporočili, da prista- . nejo na pogovore, če se Alžiru prizna neodvisnost, Franco2i pa terjajo brez- pogojno kapitulacijo. Ce je stvar taka, ti se morala dobiti znotraj Francije do- ločena politična sila, ki bi delala vsaj za kompromisen sporazum o federalni zvezi meS, obema strankama. V Indiji so bile volitve. Kongresna stranka je zmagala, čeprav je v neka- terih državah narastel vpliv maha- radŽ, radž in veleposestnikov. Kongres- na stranka se bori nedvomno z velikimi težavami, saj mora iz največje zaosta- losti dvigniti to veliko državo na stop- njo moderne države, da bo v resnici . svobodna. Njena vloga v svetu je v kratkem času zrasla prav zaradi tega, ker dosledno zastopa načelo ohranitve miru, ki ga rabi za svojo izgradnjo. Vprašanje razorožitve se izčrpava in rešuje v »poizkusnih vožnjah na izvo- ženi pisti«. Obe strani, ZDA in SZ sta izstrelili^ spet najnovejše predloge, ki se v bistvu ne razlikujejo in tudi ni važno, če se. Gre le zato, kdo ho to- ■ liko pogumen, da bo začel s politiko zaupanja. Amerikanci, na priliko, pred- lagajo, — kdo še tega ni predlagal — naj se atomska energija uporablja sa- mo v miroljubne namene, poskusne eksplozije naj se ustavijo, kopna voj- ska ZDA in SZ naj se zmanjša na 2,5 milijona za vsako stran, angleška in francoska pa na 750.000 mož, uredi naj se mednarodno nadzorstvo med dirigi- ranimi izstrelki, zajamči naj se med- narodno varstvo pred nenadnim napa- dom. Vendar nam zmotni krog, v kate- rem hlodi razorožitvena akcija, ne sme vzeti poguma. V zgodovini modernega sveta je zabeležen tudi pri tem vpra- šanju že manikak pomemben uspeh. Na Cipru se je ura pomaknila na 5 minut pred dvanajsto. EOKA bi pre- nehala 2 oboroženo akcijo, če hi Angle- ži izpustili Makariosa, Angleži pa od- govarjajo, da hodo to storili, če ho Ma- karios izjavil, da je zoper upor na Ci- pru. Ob tem se spomnim na tisto, kar Gorki piše o svoji mladosti v romanu »Med ljudmi«. Štacunar bi Gorkemu dolg odpustil, če hi mu bil poljubil mesnato roko — kar pred. ljudmi čez prodajalni pult. To je težko, a prav zato se menda zahteva. Zaradi prestiža^ oblasti in časti in zaradi pokoritve. Bulganin je pisal drugo pismo Ade- nauerju. Kaže, da tudi druga lastovka ne bo prinesla pomladi v obliki nemške združitve, pravijo pa, da utegne priti do gospodarske izmenjave med obema nasprotnikoma, Rusi ppnujajo surovi-* ne, Nemci pa imajo hipertrofijo stroj- () nih izdelkov. O Vzhodni Nemčiji je tudi govora, ni pa seveda govora o tem, da bi SZ izpustila to ozemlje iz rok. 2u- kov je ponovno izjavil, da ho sovjet- ska vojska ostola med Laho in Odro, da ho varovala sociolistićni »lager*. T. O. Gradnja^šole na Sp. Hudinji S šefe ohčinshega sveta za šolstvo v Cel/u POPRAVILA STARIH SOL Minulo sredo je Svet za šolstvo ob- čine Celje razpravljal o važnih šolskih vprašanjih. Na vrsti je gradnja nove šole na Sp. Hudinji. Zanjo je zagotov- ljenih 50 milijonov dinarjev in jo bodo začeli graditi, brž ko bodo opravljene §6 zadnje formalnosti. Pred tremi leti odobreni gradbeni prograin predvide- va dva velika enonadstropna trakta z 12 oziroma 14 učilnicami. Oba trakta bo vezal skupen osrednji trakt. V vsa- kem tralitu je predvidena po ena sa- mostojna šola — osemletka. Vsaka bo lahko sprejela okrog 500 učencev. Sele dograditev te šole bo lahko razbreme- nila prenapolnjene mestne šole. Znano je, da so nekatere šole izven mesta potrebne nujnih popravil in manjših adaptacij. Najprej bodo izbolj- šali stanje na šoli v Kompolah in nižje gimnazije v Storah. Za ta dela so že predvidena proračunska sredstva. ŠOLSKI VRTOVI Načrtna akcija za sodobno ureditev šolskih vrtov v celjskem okraju je za- jela tudi celjsko občino. V ta namen je posebna strokovna komisija pregle- dala vse šolske vrtove, ugotovila nji- hovo stanje in sestavila navodila za njihovo ureditev. Tako iz gospodar- skega kakor vzgojnega vidika so šol- ski vrtovi važno vzgojno sredstvo, zato naj bodo tudi vzorno urejeni. DRUŽBENO UPRAVLJANJE NA ŠOLAH LEPO NAPREDUJE Šolski odbori družbenega upravlja- nja se poleg gospodarskih vprašanj za- nimajo tudi za vzgojo mladine. Pred kratkim so ugotovili število socialno šibkih, moralno ogroženih in težko vzgojljivih otrok. VAJENSKA ŠOLA V BARAKAH IN STANOVANJSKO VPRAŠANJE Pri obravnavi predloga, po katerem bi naj tromesečna vajenska šola za ko- vinarsko stroko na Dečkovi cesti, ki je sedaj v barakah, dobila prostore v Ho- telu Savinja, so bili člani sveta mne- nja, da je treba ta predlog vsestransko proučiti. 2e d ve. leti odprto pereče vprašanje upraviteljevega stanovanja pri osnovni šoli ha Polulah bi naj rešila posebna stanovanjska komisija. -nik Potrebe po investicijah v celjsicem okraju so velilce Pred dnevi je bila seja Sveta za industrijo, obrt in blagovni promet pri okrajnem ljudskem odboru, na kateri so že tretjič ra2spravljali o vlogah go- spodarskimi organizaciij za investicij-i ske kredite ter končno sestavili okvir- no prioritetno listo. Sestava prioritete je bila delno otež- kočena zaradi tega, ker nekatera pod- jetja še vedno niso poslala potrebnih utemeljitev. Za investicijske kredite je prosilo preko dvajset podjetij celjske- ga okraja. Od teh bodo med drugimi dobili investicije: »Juteks« Žalec in Teksitlna tovarna Prebold za nakup novih strojev, LIP »Savinja« Celje za razširitve obratnih prostorov, Železar- na Store za zgraditev laboratorija, »Ko- nus« Slovenske Konjice za rekonstruk- cije in strojno opremo ter Tovarna no- gavic Polzela za nakup novih strojev. Investicije iz okrajnega investicijskega sklada bo dobil še »IDRO« Celje, ETOL, Kostroj ia izgradnjo montažne hale, Rudnik rjavega premoga Zabukovca, Tekstilna tovarna Šempeter za gradnjo skladišč, Tovarna organskih barvil, To- varna lesne galanterije v Rimskih To- plicah ter Tovarna emajlirane posode i. dr. Člani sveta so poudarili, da je to samo okvirna prioritetna lista, ki pa še ni dokončna, ker še niso točno do- ločena sredstva okrajnega investicij- skega sklada. Dve važni nalogi... za diružlbeno rupravlijanje po občinah tesneje povežejo. Sestavili so kcmisijo za ipri'praive na kongres in volitev de- legatov, ki bo najtesneje povezana s komisijo za dnužbeno utpravljanje pri OOSZDL. Ta komisija ibo siknbela, da bodo po kolektivih izdelai; čim pre- glcidnejše analize razivoja delavskega vipravljanja;, da bodo pregledali vse te-. zave, ojgolovili precibremenijenasit članov delav&kih svetov in upraroun'h odborov itd. Ker pa v našem okraiju samo v petih največjih podjetjih volijo nepo- sredno za konigires, bodo z.a ostale pa- noge morali sklicevaili okrajne konfe- rence predstavnikov delavsikih sveitov. Na teih konferencah bodo 'izvolili še preositalih 24 delegatov. Da ne bo spet kaikšnih težav, je de- jal tov. Zmaher, je prav, če še enkrat poudarim, da morajo biti izvoljeni člani za kongres edino člani delavsikih svetov in niihiče drugi. Da pa bodo delegate nos častno zasitapali kolektive našega okra- ja, je treiba na to misliti pri izvolitvi novuh delavskih svetov. Svoje delegate za kongres ibodo iizvoHli edino v Tovar- ni emajlirane posode, v Cinkarni, Že- lezarni Store, rudniku Velenje in pri šošlanjskem »Gradisu«. V industriji'bo- do t!!2\'ic^ili skupaj 17 delegatov, polje- delstvo enega, zadroižniki enega, grad- beniki tri, trgovci in gostinci dva, dbrt- nild dva, gozdarji, prometni delaivci in osta'li pa po enega delegata. Pravzaprav bodo obe akciji — volitve delavskih svetov in priprave za kongres zdnjžene z voli'tvami delegatov — po- tekali vzporedno. Delegati za kongres mioirajo bitd izvoljeni do 15. maja. Ni odveč, če se zavedamo, da dve taki nalogi zahtevata ogromno temeljitega dela, tako ,politiiči>ega kakor tehničnega. Zato se morajo sindikalne organizacije na te naloge dobro pripraviti, časa pa, kot. vidimo, ni več veliko. CINEMASCOP: BO ALI NE? Kino dvorana Union bo zaradi pre- urejevanja za cinemascopskl sistem od 1. aprila pa do prvega maja zaprta. Otvoritev cinemascopa bo 1. maja. Zvedeli smo, da je kinopodjetje kupilo že potrebne aparature, da pa je treba postaviti v dvorano širše platno. Na otvoritvi cinemascopske dvorane bodo verjetno predvajali ameriški barvni film Carmen Johnes. IZBIRA BLAGA IN KREDITI V TRGOVli^, ELljub povečanju blagovnih k>g, doiM)lnjenili z uvoženimi ptr©. izvodi, je trgovsko omrežje drobno še vedno ozko založeno , blagom, ki ga potrošnik želi ugotovitev velja tembolj za manj, še kraje, ki bi zaradi svojega za. iedja morali razširiti izbiro im tuOj povečati blagovne zaloge. Ne sa. mo, da primanjkuje n. pr. določe. nega tektilnega blaga, konfekcije, obutve, kovinske galanterije ifai reprodukcijskega materiala obrtništvo, je obstoječa izbira > mnogočem nesodobna, bolje reče- no, nemodna. Liberalnejša km dltna politika, uveljavljena lanj ni dositi vzpodbudila trgovino, i bi svoj sortiment dopolnila. Trg vina celo odklanja kredite in in raje na račun dobaviteljev, izog bajoč se obrestne mere in posloi wh izgub spričo nihanja cen. Vsakdanja komercialna praksi kaže, da med proizvodnjo in trgo vino ni tistega sodelovanja, Id iz vira iz prirodnega zakona ponu^ be In povpraševanja, pa čepra povečana proizvodnja blaga za i roko potrošnjo takšne odnose ter ja, posebno v tistih strokah, ki jim i konkurenčni boj otežkoča prodajo na tržišču. Ko govoriono o vlogi; trgovine in običajno ocenjujemo to gospodarsko pano^ro kot po- daljšano roko proizvcKlnje, pa se kot potroSikiiki vprašujemo, ali ni v večji meri realizator zahtev po- trošnika napram proizvodiui. Vlo- ga trgovine torej ne more biti omejena samo na podaljšek pro- izvodnje, marveč je s stališča po- trošnje alternativna glede na po- goje, ki j'ih tržišče ustvarja. Tem- bo^ bi morala trgovina po&tati orodje poftrošnikov za komercialni prirtisk na proizvodnjo, ker je pro- izvodnja do nedavnega z lahkoto prodala vse tisto, kar je po svo- jem okusu proizvedla. Subjektiv- ne sile v proizvodnji so danes gle- de na trg še vedno alabo razvite, čeprav sfta se komercialna služba in okus že premaknila iz mrtve točke. Vendar je sugesiij od stra- ni trgovine še malo, še manj pa neposrednega ekonomiskega vpli- va (in pritiska, ki je značilen za priirodni odnos ponudbe in po- vpraševanja. Majorizacija proiz- vodnje kot posledica naših napo- rov za izgradnjo solidnega in ne- odvisnega gospodarstva je posita-^ Vlila trgovino v vlogo raadelje^ valoa za račun proizvajalca ter jo deplasirala tudi glede na njen go- spodarski pomen. Takšnemu go- spodarskemu konceptu je sledilo tudi bančništvo, ki je zaradi ome- jene blagovne proizvodnje moralo protežirati s kredJti v prvi vrsti industriiiisko proizvodnio. Poveča- na blagovna proizvodnja pa nuj- no zahteva povečano vlogo trgo- vine kot gospodarske organizacije, zahteva razširitev trgovinskega omrežja po številu in kapacitetah, sicer se odnosi dejansko ne mo- rejo spremeniti, kajti le z raz- širitvijo trgovskega onvrežja mo- remo računati s konkurenčnim bojem in s posledico tega boja, Id prinaša potrošniku sortiment, uravnovešene cene ki kulturho postrežbo. Vsaka trgovina v pre- hodnem obdobju socialističnega gospodarstva trguje z blagom, ki ima vrednost in uporabno vred- nost. Vrednost, ki je lastnost bla^ ga, se ustvarja na tržišču, tržišče pa skozi ta »ostanek preteklosti« pospešuje sortiment in proizvod- njo. Vsak blagovni promet po- vzroča trgovini (seveda tudd pro- izvajalcu) riziko. Ker pa je v na- sprotju s kapitalLstLčnimi lastnost- mi trga trgovina pogojena « instrumenti plana, je neobhodno potrebno tudi V sedanjih pogojib ustvariti dovolj široke ekonomske možnositi za premostitev porajajo čih se poslovnih izgub. To veU* posebno za prodajne enote z re- lativno malim obsegom poslova- nja, ki trgujejo s hitro pokvarlji- vim blagom (špecerijske in živil- ske trgovine sploh). Dobiček pro- izvajalca hi moral kot elemeo* lastne in družbene akumulacije delovati tudi v trgovini s funkoi- Jo pokrivanja poslovnih izgub, bolje, kar predstavljajo pri pro' izvaialou rezerve iz dobička, mO' rajo tudi ▼ trgovini v sorazmer- nem odnosiu predstavljati rezerv« I iz razlike r cenL Tem predpO" stavkam bi moralo siledifci krediti- ranje, in »icea- od potrošnika na- zaj k proizvajalcu a usfereznlini obrestnimi merami, v oilju izboIJ' sanja fiortimeanta in vpliva na osnovne ptroizvajakne proporce. - Rlsto Ga^ek Cenena in dobra prehrana... (Nadaljevanje s 1. strani) bi gostinski delavci iz manjših go- stišč odhajali na prakso v večja go- stišča, kj«r je obseg in kvaliteta go- stinkih sVoritev večja. Delegati so Ibill mnenja, da bi n.aj trgovine prodajale de žgane pijače, ostale alkoholne pijače pa naj bi prodajali le v gosUiščih. Ravno tako so se izretkli proti praksi, ki se vedno bolj uveljavlja, da mlekarne in zajtrkovalnice prodajajo tu- iatki: V delokrog celjske Šolske poliklinike jpadajo vse osnovne, srednje in stro- kovne šole v mestu ter osnovni šoli Šmartno v Rožni dolini in Ljubečna. 3d skupnega števila 6^300 učencev je dUo preteklo leto sistematično pregle- danih 2916 otrok. Razen sistematskih in kontrolnih pregledov so opravljali Se druge preventivne ukrepe (kontrolo ad higiensko sanitarnimi napravami V alah in internatih, ugotavljali stanje sebne higiene učencev, podvzemali strežne epidemiološke ukrepe ob iz- ruhu nalezljivih bolezni v šoli, nad- irali delo in higieno v dijaških kuhi- jah in internatih, ugotavljali kalorič- 0 vrednost hrane v teh kuhinjah In ajali potrebne nasvete, obiskovali bol- e otroke na domovih itd., itd.). Kar težko je verjeti, da je vsemu smu delu bil kos tako majhen kolek- iv — 1 sam zdravnik (dr. Veber), medicinske sestre, 1 dentist in 1 zob- la asistentka. , Tako je bilo lani na Šolski polikli- uki sistematskih, ambulantnih, kon- rolnih pregledov ter posvetov s starši n dijaki skupno 30.006. Obiskov zdrav- nika in sester na šolah in domovih je 'ilo 742, predavanj šolskega zdravnika a 127. Razen omenjeneija dela so v oletnih mesecih pregledali okoli 700 trok, ki so bili določeni v počitniške 1 zdravstvene kolonije. Pri sistematskih pregledih je bil ugo- >vljcn precejšen padec aktivne tuber- uloze pri mladini, na drugi strani pa orast akutnega sklepnef^a revmatizma obolenjem srca ter razne živčne mot- )e (nevroza otrok). Porazno sliko so ukazali pregledi zobovja — preko 50% >Iske mladine ima zanemarjeno zo- ^vjo in so pri tem zajete tudi že »še- ^ce«. Zato so na šolski zobni ambu- riti lansko leto nastavili šc enega te- 'Pevta, ki dela tudi popoldne. Poleg f^a so lani na oddaljenejših šolah >^anovili 3 šolske ambulante, kjer bo -ntistka popravljala zobovje. Nadalje so pri sistematskih pregle- na šolah odkrili vrsto fizičnih de- rmacij pri šolski mladini, zato so z to^niim februarjem začeli na šolski 'hkhniki s korektivno gimnastiko. Zelo pereč problem celjske šolske •'ikhnike predstavljajo tesni prostori. jo to preventivno-kurativna usta- '^a, je že iz zdravstvenih vidikov ne- pravilno, da se v isti čakalnici zbirajo bolni in zdravi otroci, s čemer je po- dana možnost infekcije. Ista čakalnica služi obenem tudi kot čakalnica za zob- no ambulanto. Sicer pa upamo, da bo Dr. Marijan Veiber pregleduje malo Irenoo — s skorajšno dograditvijo novega trakta v Zdravstvenem domu tudi ta problem odpadel. Medtem, ko je vajenska mladina pre- gledana sistematsko vsako leto, pride ostala šolska mladina na vrsto le vsako drugo leto. Letos, pravi dr. Veber, bodo verjetno pregledani vsi šolski otroci, da bomo tako imeli pregled zdravstve- nega stanja vseh otrok v celjski občini. Dejstvo je, da je od skupnega števila šolske mladine bilo doslej v celjski ob- čini pregledanih le pičla polovica otrok. Toda spričo tako majhnega kolektiva zdravstvenih delavcev — in če upošte- vamo še najrazličnejše preventivno delo — številka 2916 pove, da je kolektiv skoroda delal čudeže in je zato družba požrtvovalnemu dr, Vebru in njegove- mu prav tako požrtvovalnemu osebju dolžna vso zahvalo in priznanje. In kar ni povedal dr. Veber sam, vedo povedati drugi — da so namreč pre- gledi šolskih otrok pri nas izredno te- meljiti in natančni. Pomanjlianje socialistične morale Do tegra čudneiga poJc(va je iprišlo ravno sedaj, v času, ko sprejemamo nove tarifne pravilnike. Plače so brez dvoma najbolj občut- ljiv problem, ob katerem najrajo pride do trenj. Toda tokrat ne bomo govorili o pojavih med delavci, ki dostikrat niso feami krivii, da našega gospodarsikega razvoja ne znajo gledati dovolj široko. Gre za ljudi, od katerih bi prioaikorvali vse kaj drugega, le tega ne. Stvar je namreč tale: Vemo, da tarifne pravilnike pregle- duje OkravJini sindikalni svet, ki daje svoje pripombe na taiiilifne postavke. Komisija, ki to delo opravlja, naleti na 4 primere, ko so tazponi neupravičeno preveč napeiti. Zgodi ae, da komisija eavme prevelike postavke za vodilne uslužbence. Seveda tudi popravki za delavce niso redku Toda reagii-ali so doslej skoraj vodno le vodilni usluž- bencu Direktorji, ki so jim komisije priškmile kakšno malenkost, prihajajo na sindikalni forum in intervenirajo. Ti primeri sicer niso preveč pogosti, toda koliikoT Jiih je, so nerazumljivi. Morda je ravno kdo od teh direktor- jev šel mimo primerov, ko so nižjim postaivkam kratkomalo črtali dinar ali dva, češ, to se ne pozna. Ce pa se je kdo dotaknil njihovih dohodkov, so re- agirali in protestirali. Temu pojavu lahko rečemo samo po- manjkanje socialistične morale pri člo- veku, ki bi je moral imeti največ, saj je bil po takih kriterijih na tako važen položaj tudi p<»tavUen. Vodilni usluž- benci so prav tako člani kolektivov in čemu ne povedo pred vsemi, da se jim zdijo njihove plače prenizke. Ce bi biji prepričani, da so upravičeni na višje dohodke, bd to lahko brez skrbi storili, kajti kolektivi bi jih prav gotovo ra- zumelL Tako pa preostaja samo misel, da iščejo »podporo« izven svojega ko- lektiva le zato, ker vedo, da med delav- ci verjetno padle v vodo. KORISTEN POMEilEK KOMUNISTOV V CINKARNI Pred kratkim je bila v Cinkarni konferenca organizacije ZK, na kateri so^ razpravljali o sprejemu novih čla- nov, o ideološki izobrazbi in vzgoji ter ugotovili, da bi morali člani Zveze ko- munistov močneje sodelovati v delav- skem upravljanju, gospodarjenju, sin- dikalnem delu in v mladinski organi- zaciji. Med drugim so tudi ugotovili, da imajo nekateri člani po dvanajst funkcij hkrati in da zaradi tega ne zmorejo vsega dela. Sklenili so, da bo- do sprejeli medse nove člane. Na konferenci so razpravljali tudi o kongresu delavskih svetov ter o volit- vah. V ta namen nameravajo organi- zirati sestanke, na katerih bodo govo- rili o odnosu tehnično-upravnega apa- rata, o delu raznih komisij, pripraviti pa nameravajo tudi tečaj za bodoče upravljavce. V času predvolilnih priprav namera- vajo izdelati analizo dosedanjega dela delavskega sveta, razpravljati o ljudeh, ki bodo kandidirali pri volitvah v de- lavski svet. Člani organizacije ZK Cinkarne so razpravljali še o vprašanju mladine, posebno tiste, ki je zaposlena v to- varni. V laški občini je premalo uslužnostnih obrti Na zadnji seji sveta za gospodarstvo Občinkega ljudskega odbora Lašlko 30 med drugim razipravljali tudi o kritič- nem stanju obrtništva v občini. Naj- slabše J3 v tem pogledu stanje v Rim- skih Toplicah, Ce urpoištevamo, da so Rimske Tca tistega, kar je za naravno usnje karaikteristič- no, to je sposobnost »dihanja«, Ce bi naravno usnje ne imelo te lastnosti, bi bila nošnja obutve silno neprijetna — noge bi se preveč znojile in bi nas za- radi tega tudi neprijetno pek'e. Po dolgotrajnih proučevanjih in po- izkusih se je Nemcem prvim posrečilo izdelfiti snov, k! je naravnemu usnju na1 bližja. Nemcem so sledile ostale države zahodne Evrope in Amerika. Ameriška, posebno pa čevljarska in- dustrija zahodnoevropskih držav, upo- rablja danes ogromne količine umetne- ga usnja, ki se prvenstveno uporablja za vmesne ix>dplate, za podplate hišne obutve, notranjke, opetnike itd. Z uvedbo umetnega usnja so tako dosegli znatno znižanje cen obutvi, poleig tega pa je obutev občutno lažja. Galanterij- sko umetno usnje se lahko uporablja kot svinjsko galanterijsko usnje. Kva- liteta obeh je enaka, cena umetnega usnja pa je znatno nižja. Pri nas je tovarna umetnega usnja v Slovenskih Konjicah, ki je edina te vrste vdržavi. Njena letna zmogljdvost je 30O ton, kar pa še zdaleč ne zado- šča za vse potrebe naše usnjarsko-pre*- delovalne industrije. Zato bodo še le- tos povečali in modernizirali sedanje obrate. Predvidevajo, da bo novi obrat pričel z obratovanjem že leta 1959. Izdelki umetnega usnja usnjarskega kombinata Konus v Slovenskih Konji- cah so po kvaliteti enakovredni ino- zemskim, kar dokazujejo primerjalne analize. S povečanjem proizvodnje umetnega usnja bomo dosegli znatno znižanje ceh obutvi, hkrati pa dablli lažjo in sodobnejšo obutev. Živahne priprave za volitve ČS v konjiški občini Na posvetovanju sindikalnega aktiva iso te dni v Konjicah obravnavali pri- prave za volitve delavskih svetov. V nekaterih podjetjih so bile volitve že razpisane. Na posvetovanju so pouda- rili predvsem potrebo po analizah o dosedanjem delu (o uspehih in napa- kah teh organov), ki jih bodo morale sestaviti sindikalne organizacije. Od- borniki so tudi predlagali, da bo treba letos več mladine voliti v DS in uprav- ne odbore. V usnjarskem kombinatu KONUS so s pripravami za volitve^ ki bodo 18. aprila, že pričeli. V nov delavski svet nameravajo poleg nekaterih do- sedanjih članov kandidirati tudi več novih iz vrst mladih delavcev. Te dni bo sestanek odborov vseh političnih or- ganizacij v podjetju, na katerem bodo obravnavali predlagane kandidate, prav tako pa bodo o predlogih razpravljali ŠG na sestankih po proizvodnih oddel- k'ih in obratih. V DS bodo izvolOi 25 članov. Na volitve delavskih svetov se pa marljivo pripravljajo tudi v LIP Ko- njice v Tovarni kovanega orodja v Vi- tanju ter v opekarni Loče. OSEML-ETKE V CELJSKI OBCINI Razprave o šolski reformi so pri- vedle že do precej jasne slike novega šolskega sistema. Namesto dosedanjih nižjih gimnazij bodo v vseh krajih, kjer je le mogoče, uvedli obvezne osemletne šole — osemletke. Taka reforma bo zla- sti v mestih, kjer je ena ali več popol- nih gimnazij, terjala precejšnje spre- membe v razporejanju učencev in uč- nega osebja v obstoječih šolskih z??rad- bah. O tem vprašanju so že razprav- ljali v Mariboru in drugod. Osnovni pogoj za ustanovitev popolne osemlet- ke so v^ai 4 učilnice. V celj.ski občini bodo lahko uf^tano- vili popolne osemletke na obeh celjskih osnovnih šolah, na Hudinji. ko bo do- grajen prvi trakt, v Storah jn deiro tudi na Polupah. Zelo potr'^bni bi bili osemletki v Smartnem v Ro^.ni dolini in na Svetini: to na zara'li oHHaiieno'^ti otrok od bodočih of^em^etk. tnviro vra- lem bo treba nor" a pati z vpčjim S^ovi- lom učiteljstva, čonrav bo^^o. po'ičev,i''i v razredih z manjšim številom učpncev. CELJSKI JEDNIK Proračuiska razprava v občini Šoštanj f^r^tekli teden so vsi sveti pri Občin- ^jt^ ljudskem odboru Šoštanj raz- ^vlja^i o letošnjem proračiinu. Svet šolstvo je predlagal zvišanje sred- ■^^3 redno vzdrževanje šol, ker mno- solske stavbe propadajo in nimajo -dstev niti za najnujnejše nabavke, ^^nieno je bilo, da se bodo letos iz -Ostev za negospodarske investicije ^^vsem popravila razna šolska po- P^a. prosvetni in telovadni domovi, ^^}^ pa se bo tudi šolski inventar ^ciia. Za dovršitev osnovne šole v ^'^lu je predvidenih 40 milijonov dinariev. V kolikor bo občina lahko najela kredit, pa bodo pričeli graditi šolo tudi na Paki pri Velenju in v Be- lih vodah, za katere so načrti že pri- pravljeni. Svet za telesno vzgojo in svet za kul- turo sta tudi predlagala zvišanje sred- stev za telesno vzgojo, za knjižnice »in prostena društva. Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo pa je zahteval, da se odobrijo vsaj najpotrebnejša sredstva za počitniške kolonije, ki v prvotnem predlogu sploh niso bila predvidena. Pod dobrim vodstvom tudi malhno pod/elje lepo uspeva Da gornja trditev drži, nam je naj- bolj zgovorni primer »Krojaštvo Šent- jur«, ki je bilo leta 1947 ustanovljeno kot naslednik zapuščenih zasebnih de- Skarje mojstrov režejo... lavnic. Začetek je bil težak in bilo je treba dobro in pametno gospodariti. Do prihoda novega upravnika tov. Salobir- ja (leta 1953), je to majhno podjetje komaj da životarilo in je bilo dvakrat tik pred razpustit vi j oOrganizirano Pofflcd v krojaško delavnico delo, dobra volja celotnega kolektiva, razumno vodstvo ter dober upravni odbor z delavskim svetom je podjetje kmalu spravilo na zeleno vejo kljub velikim izgubam, ki so jih podedovali od prejšnjega vodstva. Tako je pod- jetje dobro uspevalo vse do marca 1956, dokler niso tov. Salobirja zaradi neza- dostne kvalifikacije razrešili dolžnosti upravnika podjetja. Podjetje je ostala brez pravega vodstva in je zabredlo v silne težkoče. V teh mesecih je beležilo kar 345.000 dinariev izgube. Ko je bilo tako podjetje znova tik pred propadom in ko je v tem času tudi tov. Salobir položil mojstrski izpit, je bila težnja celotnega kolektiva z delavskim sve- tom na čelu, da tov. Salobir znova prevzame vodstvo podjetja — kar se je tudi zgodilo. 22 članski kolektiv se je zagrizel v delo, upravni odbor in DS s+a odip'-a^a svo^o vior;o, tako, da so lahko tudi to pot »mojstrsko« rešili si- tuacijo. Izguba je bila kmalu pokrita v celoti, v letošnjem letu pa se je po^o-> žai žo toMko zboljšal, da imaio dela kar za pol leta naprej. Samo v januar- ju je bilo prometa za 3 milijone. Tak- šna naročila gotovo dovolj jasno potr- jiijejo, da podjetje solidno in poceni izvršuje usluge. Sam upravnik tov. Salobir pri teh uspehih poudarja veliko vlogo delav- skega sveta in upravnega odbora, ki dajeta smernice, katere celoten kolek- tiv 7. veseljem, izvršuje. V tem primeru spet lahko vidimo, kako važni so or- gani delavskega upravljanja tudi v malih podjetjih. Renesansa na celjskem odru Ob generalki (19. 3.), premieri (20. 3.) m drugi ponovitvi (23. 3.) Zweigovega ▼OLPONA po Benu Jonsonu v CG Režija: Branko Gombač; scena: Marijan Pliberšek; prvi sluga: Cveto Vernik; drugi ^luga:' Tone Vrabl; Volpone: Janez Skof; Mosca: Pavle Jeršin; Voltore: Tone Terpin: Corvino: Avgust .Sedej; Corbaccio: Slavko Strnad- Canina: Marija Goršićeva; Colomba: Nada Božičeva; Corbaccio v sluga: Slatko Belak; Leone: Albin Penko; poglavar sbirrov: Janez Eržen; sluga na sodišču: Marijan Do- linar; sodnik: Vlado Novak. Sodelovali so ■Se Maks Bukovec, Vlado Kalapati in Franjo Klobučar. Samo mimogrede se bom dotaknil vprašanja: Štefan Zweig — Volpone — Ben Jonson. Ne da bi se spuščal v div- ji boj o lastniški pravici do Volpona, bi se odločil za misel, da je denar iz- časa-v-časna tema, lasti si jo lahko vsak rod posebej in denarno vprašanje rojeva ljudi, ki so močno tipizirani značaji. Ljudje so si na ta račun pri- voščili že obilo pikre šale, toda šalili so se v vsakem obdobju po svoje. Ben Jonson se je norčeval po svoje: njegov Volpone je mračen, vzvišen, morali- stično-grotesken, filozofski in vendar komedijantsko napihnjen; njegova dra- ma bi bila za nas neužitna antikvar- ska zanimivost. Zweigov Volpone je zabavi j iva satira, pretkana s prisrčno hudomušnostjo, prav lahko bi jo na videz zamenjali z izumetničeno kome- dijo, ki bi nam ne predstavila dosti ▼eč kot moderno koreografijo plesa sa- tirov in nimf okoli boga Mamona. Režiser se je spretno izognil oboje- mu. Sprejel je Zweigovo besedilo, sprejel je tudi njegov prisrčno hudo- mušni smeh, dodal pa mu je mračnja- štvo Jonsonovih tipov in tako je na- stala svojevrstna komedija, kjer pod igrivostjo in zabavnostjo življenjskih skopuških značajev čutimo ostuden hlad zlata; zlata, ki je nekomu »silni bog, gospod vse zemlje«, drugemu »zlati sok«, in mu ni »več gospod, ne hlapec«. In kakor si je režiser igro zamislil, tako jo je izvedel. Liki so izdelani, akcija razgibana, skupine žive. Med vsem vlada načelno ravnovesje: med giba- njem oseb na odru, kakor med življe- njem in karikaturo, med preteklostjo in sedanjostjo. In vse dogajanje živi pestro v bo- gati sceni. Četudi so scenski elementi povzeti s predstave v ljubljanski dra- mi (1950/51), so oživili celjski oder v novi koncepciji in z vsebino dahnili primerno okolje. Zanimiva je uporaba proskeniuma in prepletanje stiliziranih scenskih elementov s sodobnim zaves- nim slogom. Ponoven poudarek Jonso- novi preteklosti in Zweigovi sodob- nosti. Igralskemu zboru je potrebno prizna- ti veliko in uspešno prizadevnost. Kljub precejšnjemu tempu je bil tekst zelo razumljiv, drobne karakterne geste iz- brušene in igra, ki terja hud napor, od pričetka do konca živahna. Delno je živahnost popustila samo na premieri v prizoru med Volponom in Mosco pro- ti koncu drugega dejanja. Vernik in Vrabl sta s pesmijo o de- narju načela vzdušje, toda žal so se kljub naporom njuni glasovi precej iz- gubljali. Njuno petje bi prav lahko spremljala godba na magnetofonskem traku ali zbor za odrom, kar bi učin- kovalo dosti bolj plastično. Dejanje pričneta Janez Skof in Pavle Jeršin. Škofov Volpone, čeprav naslovna vlo- ga, v koncepciji ni prvenstvena vloga: bogatemu Levantincu gre samo za za- bavo, norčuje se z beneškimi skopuhi, ker že ne ve, kaj naj bi drugega po- čel, in vedno huje se zapleta v lastne mreže; izživlja se v svoji zabavi in bolf ko se zabava, bolj je smešen, še bolj smešen zato, ker je tako strastno skopušen. In Skof je takšen. S hinav- skim pogumom bogatega grabeža in smešnim strahom lažnivega bolnika učinkuje vseskozi, samo malo prepo- ceni efekti so njegova igra za zaveso, ker je nekajkrat premalo previden do siogralcev. Pavle Jeršin je imel hudo zahtevno vlogo. Kljub naporu, ki ga vloga zahteva, jo je odigral s primemo lahkoto, s tankim občutkom za situa- cijo se je prepletal med množico kot spiritus agens in gibal dejanje. Tone Terpin je močno presenetil. Do podrob- nosti premišljene kretnje, izbrana dik- cija, velika uigranost pride do izraza predvsem v prizoru pred sodiščem, kjer je Terpinova igra vodilna in navduši. Sploh pa je prizor pred sodiščem naj- bolj uspel. Avgust Sedej je igral z do- slej neopaženim zagonom, ni bil poča- sen, ni bil neroden: bil je Corvino. Do najtanjših podrobnosti je svojo vlogo izbrusil Slavko Strnad. Njegova maska, drža, starčevsko živčne kretnje, predvsem pa pedantno izdelani falzet so drobni elementi, ki jih je združil v starega Corbaccia, v lik, kakor da bi oživela podoba renesančnega skopu- ha, ki ji je Strnad vdihnil tempera- ment in dušo. Marija Goršičeva je bila to pot nevsakdanjost na celjskih deskah. Pokazala je, da zmore tudi v vlogah, kakršna je Canina, za- igrati z občutkom za odrsko mero lik, ki kljub spotakljivosti ni spotakljiv. Predstavila nam je Canino v vsej go- loti propadle ženske. Nada Božičeva je bila njeno lirično nasprotje, zaigrala je Colombo kakor plaha golobica, nespre- jemljiva pa je režijska zamisel njene- ga spogledovanja z Mosco. Slavko Be- lak je zapustil kot Corbacciov sluga v drobni sceni zelo močan vtis. To vlo- gico bi stavil za primer, kako potrebho bi bilo vedno paziti na izdelanost naj- manjših prizorov, če bi hoteli doseči povsem dovršeno predstavo. Albin Pen- ko je robat vojščak, mogoče malo pre- več gizdalinski v prvem dejanju, a svoj monolog pred sodiščem zaigra veliko- potezno in da s tem igri svojevrsten poudarek. Tudi Janez Eržen kot pogla- var sbirrov in Vlado Novak kot sod- nik beneške republike sta izbrušena, prvi, vinski bratec, primemo brezobzi- ren in top, prepušča" odločitev druge- mu, morda malo preveč očetovsko do- brodušnemu sodniku. Marijan Dolinar ima kot sodni j ski sluga dobro masko, a skupaj z Belakom njuni drobni vlo- gi ne dosezata Belakove vloge kot sluga. Se enkrat: predstava je izbrušena, čeprav bi sčasoma lahko nekatere drob- narije še bolj izpili Ji; niisel je zaklju- čena in primerno uokvirjena. Odmore dopolnjuje glasba Oskarja Danona v izvedbi tamburaškega zbora »France Prešeren« pod vodstvom J. Hočevarja, pevski pouk pa je prevzel z veliko skrbjo Jože Kores. Bert Zavodnik NAŠ TEDENSKI RAZGOVOR Literarna revija ali „Celjski zbornik"? Ime Tineta Orla ni neznano našim bralcem, zato ga danes ne bomo pose- bej predstavljali. Omenimo naj le na kratko, kje se vse udejstvuje »s pere- som in drevesom«, kakor pravi sam. 2e nekaj let sem je ravnatelj celj- ske prve gimnazije — se pravi: vzgoj- no ubadanje z mladino ali: posel, ki v naših časih — kljub vsem lepim teori- jam — ni posebno hvaležen. Osem let ureja »Planinski vestnik« — republi- ško glasilo Planinske zveze Slovenije, ki je naš najstarejši list, saj izhaja 62 let. Zvesto spremlja celjsko gleda- liško življenje, o čemer priča dolga vrsta člankov in razprav v Celjskem tedniku, v Naši sodobnosti in drugod. Celjska kulturna problematika mu je torej dobro znana, zato smo mu tokrat zastavili nekaj vprašanj s tega pod- ročja. KAKO MISLIM O CELJSKI LITERARNI REVIJI? Pred leti, morebiti je bilo to leta 1993, se je o njej v ožjem krogu prav resno govorilo. Meni so zaupali uvodni čla- nek, ki'sem ga tudi napisal, revija pa seveda ni izšla. Nekak nadomestek naj bi bi Celjsiki zibomik, ki nao bi iz- hajal od časa do časa. Ni treba pre- mišljati: Za mesečno ali dvomesečno li- terarno revijo v Celju ni moči. Revija tudi ne nasi;aja iz nekJh ipovršnih amibi- cij, marveč iz ipotrebe, da se v njej določeno kulturno gibanje izraža in iz- kazuje. Revirja mora torej imeti svoje korenine v družb: in zavetsti posamez- nikov, ker samo tako utegne biti po- membno kulturno dejanje za naš čas in naš prostor. Ce so tu ljudje, ne sa- mo sposobni stilisti, marveč zraven tudi polne osebnosti, ki hočejo s svo; osebnim svetom vplivati na širšo nosi. izrazili sebe in s %.em duha,"^ naj bi bil splošno značilen in poml ben, potem se ne hi smelo govoriti t:£m, ali je celjska revija potorebna ,■ ne. Mcoe mnenje je, da bi že tudi stala, če bi takih ljudi blo, p^osebno i( bi jih bilo dovolj. Precej znano pa jt dejstvo, da se za pestrostjo sodelavce* celo drugod večkrat zastonj oziraja Revija končno ne bi smela biti saim magazin, kamor bi redlci celjski Ijudljt »od pera« odlagali svoje znanstven«, poljudno znanstvene in literarne do. sežike, marveč mora imeti tudi svoji idejno orientacijo, svojo perspektivo t okviru našega družbenega žVljenja svojo aktivno vlogo pri urejanju tegii življenja. Medtem ko bd življenj« spremljala, bi ga morala tudi usmer- jati. KAJ PA DRUŽABNO ŽIVLJENJE IZOBRAŽENCEV V SAVINJSKI ^ METROPOLI? Čeprav diriža'bno življenije ni prvi pogoj za nastanek" nekega kulttun-e© kroga ali kultuime plašiti, si vendai težko predstavljamo, da bi brez nekih tr'(^h družaibnih oblik intelektualnega sloja utegnilo priti do bolj intenzivne- ga, globljega kulturnega delovanja. To lahko zraste samo iz prepričanja, da j« tako delovanje upravičeno, da so za t delo potrebne žrtve, da mora za to bi, na delu stanovitna, živa volja. Dosle; so poskusi za tako družaibno sožitji propadli, postavim, celjski književnišiki fcluib. Možnosti za ožje in širše okvire sodelovanja pa so v Celju nedvomno večje, kot so bile včasih. Število izo . bražencev, ki bi lahko aktivneje posegi v javne kulturne probleme, je mnogo večje kot pred vojno, večje je ttidi šle vilo intelektualcev, ki se posvečajo te- mu ali onemu področju našega kultur-1 nega in umetniškega tvorsitva. I Cesa torerj manjka? Volje? Časa?! Organizatoi-ja? Vodilne privlačne osetj nost;? Nekega življenškega sloga, |jl smo se mu odrekli popolnoma in aM zmerom? Priložnosti za tvorno kiiltUM| no sodelovanje imamo po izvršeni ku>J tumi revoluciji več kot prej. Celje ima' zdaj Studijsko knjižnico s 'kulturno či* talnico in okusno urejenimi osnovnimi I>rosrtori, ima ambiciozno poklicno gle- dališče, muzej z velikimi perspektiva- mi, deželni arhiv, ki prav tako utegne postati neko širše žarišče lokalne kui- tumo-znanslvene delavnosti, je center široko zasnovane Ijudke prosvete v Svobodi, za vsem tem pa ima vrsto dru- štev, ki predstavljajo stotine intelefe- tualcev vseh ved in strok efcsaktnega tehničnega in humanLst'ičnega značaja- Vprašujem se, zakaj nam vse to ni do- volj. Cemu si želimo še posebnega dru- žalbnega življenja, ki naj bi bilo tudi izraz kulturne mo6: celjskega območja? Ali zato, ker se nam po njem toži, ali pa zato, ker upamo, da 'bo iz oejiega družaibnega stika vzniklo nekag kvali- tetnejšega, nekak cvet in sad tega, kar je mesto po osvoboditvi s kultumiTni ustanovami doseglo. Drugo bo najbrž« bolj veljalo. U mm predstavo ■ polivala (Ob premieri Zweigovega Volpona 20. marca 1957) Premiere Zweigovega Volpona, ki je bila 20. marca, sta se kot gosta udele- žila tudi gospod V. E. Blomfield, pred- stavnik The British Councila- v Jugo- slaviji ter gospod P. Dummond Thomp- son, predstavnik B. C. v Zagrebu. Gospod Blomfield je o predstavi med dmf^im zapisal: »Volpone, v verziji Štefana Zv^eiga in režiji Branka Gom- bača, je bila izredno zanimiva pred- stava v pravem renesančnem stilu. Igra je bila razgibana in je pritegovala ob- činstvo od začetka do kraja. Igra je dosegla zelo visoko raven in človek je občutil, da je bilo delo med igralci in režiserjem izredno dobro. Režiser Gombač in igralci zaslužijo naj- višjo pohvalo za izvirno in sijajno predstavo.« Gospod Thompson, ki je v celjskem gledališču skoraj že redni gost, je videl tu že Othella, Osebnega tajnika. Mac- beta in sedaj. Volpona, je študiral v Shakespearovi šoli v Stratfordu on Avon. Po vsej verjetnosti je bil prav v razredu, v katerem je bil pred stoletji Shakespeare, na kar je gospod Thomp- son zelo p6nosen. Tu je igral leta 1921. svojo prvo vlogo — kralja Duncala v Macbetu. Dejal je, da vedno uživa, kadar pride v Celje. »Vedno sicer ne soglašam,« je dej^l gospod Thompson, »s tem kar vi- dim, a zanimivo je kljub temu. Pri celjskem gledališču je pohvalno poseb- no to, da ima širok repertoar, zato ved- no preseneti. Pri Macbetu sem videl nekaj takega, kar še doslej nisem vi- del nikjer. Sicer me je to zanimalo, s tem pa ni rečeno, da sem z izvedbo soglašal.« Na vprašanje, katera predstava mu je v Celju najbolj ugajala, je dejal, da se je težko odločiti. Nazadnje je izbral Othella, pri tem pa je rekel: »Ne bi Odlomek iz ooririnalnega pisma rad delal razlike, zato poudarjam, da mi je Othello kot delo posebej všeč.« Gospod Thompson je bil na nek na- čin zadovoljen, da je videl v Celju Volpona samo z rahlim pridihom Jon- sonove atmosfere, kajti: »Johnsonov Vol- pone je preveč akademičen in celo an- gleško občinstvo se mu po sili smeje. Razen tega je Jonson težak za preva- janje, Zweig pa je povsem sodoben.« Gospod Blomfield > na koncu napisal tudi nekaj vrst v pcKodraiv našim , bralcem CELJE ZAOSTAJA? Letos januarja je Ljudska univerza v Ljubljani organizirala filmsko gleda- liSče na Gospodarskem razstavišču. Me- sec kasneje ji je sledil tudi Kamnik, kjer ima ta filmska ustanova enkrat na teden redne predstave z istim reper- toarjem kot ljubljansko gledališče. Po- leg umetniških vrtijo tudi kratke kul- turne filme, ob vsaki predstavi pa iz- dajajo tudi poseben Filmski list. Na repertoar so postavili filmske umet- nine, ki so šle večinoma bežno prek platen in si jih zato marsikdo ni mo- gel ogledati. Verjetno bodo ustanovili podobna gledališča tudi v Mariboru, Litiji in Vrhniki. Prav bi bilo, če bi tudi Ce- ljani kdaj pomislili na kaj takega. Morda malo kasneje, ko bi se začetne težave z Jugoslovansko kinoteko neko- liko izravnale. Verjetno bi bilo za mnoge koristno, da bi se poučili o ža- rišču dela za filmsko kulturo... V ŠTIRIH VRSTAH Član celjskega mestnega gledališča Marjan Dolinar je pred dnevi gosto- val v Storah. Interpretiral je nekaj Cankarjevih črtic, ki jih je povezal v cikl »Ob svetem grobu.« 6. marca bodo celjski učiteljiščniki priredili samostojen recitacijski večer v dvorani nekdanjega kino Doma. « Celjska akademska skupina gostuje s Skvzu-kmovim Tujim detetom v Ljub- ljani. iDo sedaj je imela na deskah Obrtniškega gledališča že dve pred- Zvedeli smo, da bo Celjsko gledališče v kratkem gostovalo v ljubljanski dra- mi z Mikelnovo komedijo Petra Seme pozna poroka. Deveta premiera Celjskega gledališča Diego Fabhri: ZAPELJIVEC V naglem zaporedju treh komedij predstavlja Fabbrijev Zapeljivec novo varianto smeha: po lirični otožnosti je- senske veselosti (Petra Seme pozna po- roka), po grenki in ljudomrzniški sa- tiri (Volpone) zdaj še neobtežen, spro- ščen in igračkast smeh nezahtevne so- dobne komedij antske igračke. Diegfo Fabbri gotovo ni avtor, ki bi obteže- val svoje gledalce s kdove kakimi pro- blemi, kot njegov sodobnik in rojak, prvak današnje italijanske drame Ugo Betti, niti ne sega v folkloro današnje- ga malega sveta kot Eduardo de Fi- lippo, temveč ostaja kar skromno v mejah svoje precivilizirane mestne so- dobnosti in v preprostem okviru za- bavne, bulvame, konverzacijske kome- dije brez višjih ciljev. Edini cilj mu je teatralna zabava, le tu pa tam za- soljena s kako drobceno satirično ali moralistično ostjo. Zgodbica malega uradnika, ki je s širokim srcem enako ljubil tri različne ženske — bi ne bila prav nič pomemb- na ne kdove kako zanimiva, če ji ne bi znal spretni odrski praktik Fabbri izvabiti imenitno odrsko vrednoto: spre- minjanje značaja. r'.iO^S^: Po načinu komike — in ne samo po temi o vsestranskem ljubimcu — je ta igra, če jo primerjamo s prejšnjimi uprizoritvami CG« že najbolj podobna »bon Juanovemu pismu« iz prejšnjega delovnega leta. Le s to razliko, da v »Don Juanovem pismu« osrednji junak, veliki legendami ljubimec sploh ne nastopa, v Fabbri j evi modemi varianti te zgodbice pa je ljubimec sam pravi glavni' junak: občinstvo ga spremlja skozi razne, najbolj zavozlane situacije njegovih ljubezenskih pustolovščin — in še več: neposredno prisluškuje nje- govim načrtom in namenom, saj Ga- briel-Edvard-Filip ves čas sam pripo- veduje publiki, kar si misli. Ta svoj- stveni in mični čar pogovora čez — sicer tako težko premostljivo — gleda- liško rampo še stopnjuje parodistična scenska glasba, ki predstavlja v tej igri pomemben, ne samo okrasni, tem- več funkcionalni gledališki element: r izvirno domiselnostjo je zaigrala kla- virske improvizacije Breda Rajhova. Osnutke za raznorodne ženske kostu- me je zasnovala Mija Jarčeva, samo- svojo rešitev težavnega prostominskega problema in iz te rešitve izvirajoče likovno opremo uprizoritve pa je pri- speval scenograf Sveta Jovanovič. Delo režira iFferbert Griin, nastopajo pa: kot Gpbriel-Edvard-Filip Janez Eržen, kot žena Katarina Marija GorHčeva, kot ljubica Vilma Mara Cemetova, kot taj- nica Alina pa Angelca Hlehcetova. Premiera bo t četrtek, 4. aprila 1957. Bojan Adamič s svojim orkestrom SPET V CELJU Pred odhodom na daljšo turnejo po Jugoslaviji in Poljski bo veliki plesni in zabavni orkester Radia Ljubljana s svojimi vokalnimi in instrumentalni- mi solisti gostoval v nedeljo, 31. marca v Celju. Pod vodstvom znanega sloven- skega skladatelja prijetnih zabavnih melodij, mojstra Bojana Adamiča, bo zabavni In plesni orkester Radia Ljub- ljana v dveh revijah — v nedeljo ob 18. in 20,15 — izvajal v dvorani kina Union v Celju povsem nov program s katerim bo nastopil tudi na daljši turneji po Poljski. Verjetno ni treba posebej omeniti da bo med kopico dela in komponiran j a nove glasbe za slovenski film »Vesna št. 2« in še za druge nove jugoslovan- ske in tuje filme mojster Bojan Ada- mič le težko našel čas za dirigiranje * Celju. Kljub vsemu pa nam je zagoto- vil: »Pridem zanesljivo!« Na reviji za- bavne in plesne glasbe bo pela tudi Marija Ahačič in verjetno tudi Ivo Robič iz Zagreba, ki se je prav te dni vrnil iz iumeje po Madžarslki io Vzhodni Nemčiji. Med instrumentalni- mi solisti pa bodo nastopili JožeTCam- pič, Ati Soss in »prva trobenta« Boja- novega orkestra Celjan — Moj mir Sepe- Ljubitelji prijetnih modemih popevk in zabavne glasbe bodo prav gotovo tudi tokrat prišli na svoj račun. POSTANI ČLAN PREŠERNOVE DRU2BE! 29. MARCA- ŠTEV. 12 5 stran ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Potrebno bi bilo še več nasadov jegodičevja pred dnevi sta kmeti: jski zadrugi v Tvamlj'ah in Kalctoju kot prvi v šent- spe- ievanj© kmetijske (proizvodnje, za pro- trame kmetijskih zadrug, ter med dru- *iin ugotovili, da bodo letos kmetijske zadruge šentjurske občine i>orabdle pri- bližno 60 do 70 vagonov umetnih gno- Dramijah so zadružniki raojpravlja- o lanskoletnih dohodkih, ki so jih porazdelili na posamezne zadružne skla- ^e, ter o proizvodnih lo-editih, ki so j(.h jjjjx>raibili največ za zaščitna sredsrtva, 2^ gradnjo gnojnih jam in silosov. ObČriega zbora so se udeležili skoro vsi ^jadnižniki. Občnega zbora Kmetijske zadruge Kalobje so se udeležili tudi člani akti- va mladih zadružnikov. Zadružniki so razpravljali o posipeševanju kmetijske sltižibe ter o finančnih sredstvih, ki jih bodo uporabili za reprodukcijski mate- rial in semena. Sadjarji so pri(pravili več ,x>larit'ažnih nasadov jagodičevja, v jeseni pa na- meravajo naročitii še 2500 sadik. Na področju Blagovne, kjer ogroža sadje cinkamiški plin, nameravajo zasaditi črni ribez. R>ljedelski odbor je poskrbel za tri tone holandskega semena lanu, večje p>ovršine pa nameravajo ziasejati tudi z oljaricami. Za perutninarstvo skrbe žene zadruž- nice, ki bodo izmenjale križevno pasmo s štajersko. Poleg tega so naročile tudi 20CO enodnevnih pščancev in 400 jarčk. V Blagovni nameravajo zasejati 5 ha zemlje tudi s hmeljem, ker so lam zanj zelo dobri pogoji. Zadružniki so med dnigim tudi ugotovili, da se je kmetij- ska sdužba močno izboljšala. Predlagali so, naij bi zadruga organizirala Ob ne- deljskih popoldnevih strokovna preda- vanja o sestava 2^š6Jtnih sredstev in gnojil. V okviru zadruge deluje tudi aiktiv mladih zadružnikov, ki šteje 69 mla- *ncev. V preteklem letu so izvedli vač poskusov gnojenja, poleg tega pa so obiskali nekatera državna posestva v Savinjski dolini ter bližnja vzorna go- spodarstva. Poleg kmetijslke in gospo- darske šole v Šentjurju se mladi za- družniki vadijo tudi upravljanja kme- tijskih motornih strojev. Dekleta obi- skujejo gosipodinjsOd tečaj, fantje pa so lani priredili tekmo koscev. Na občnem ziboru so ra2]pravljali tudi o investicijskem programu in o graditvi sodobne klavnice čn predelovalnice me- sa ter kombinirane hmel.jar&ko-saidjar- ske sušilnice z osemenjevalndco. Nasadi črnega ribeza se večafo Pred nedavnim je bil v Laškem občni zbor kmetijske zadruge, katerega se je udeležilo pr0kozor- nost članom zadruge, da pa nastalega dobička niso ratadelili na posamezne odseke kot pretekla leta. Ker jo nasital lani v trgovin: primanjkljaj, so za- družniki sklenili, da se letošnji dobiček uporalbi za kritje teh primanjkljajev. Med drugim so tudi sklenil,:, da bodo reorganizirali trgovsko mrežo. Tako bo sedaj namesto treh samo ena trgovska poslovalnica, ki bo prodajala predvsem tisti material, M ga rabi zadružnik pri pospeševanju kmetijstva. Poleg tega bodo tudi odprli poslovalnico z zele- njavo, mlekom in mlečnimi proizvodi ter sadjem in sadnimi sokovi. Letos nameravajo urediti tudi vrt, kjer bodo gojili povrtnino, poleg tega pa tudi razne druge sadike. Upravni odbor zadruge je za letošnji občni zibor pripravil temeljit načrt proizvodnje ter investicijski načrt. Tako nameravajo letos urediti nekatera gnoij^šča, gnojne jame, povečati škropljenje proti pleve- lu in krompirjevi plesni ter'preurediti hleve. Kupili bodo tudi deset plemen- skih telic, na šmohorske pašnike pa bodo 'poslali še dvanajst teličk. Ker na- meravajo organizirati vzrejna središča za štajersko kokoš, bodo kupili 700 eno- dnevnih piščancev štajerske pasme. Med drugim nameravajo obnoviti tu- di strnjene nasade sadja ter preusmeri- ti dosedanjo sadno drevesnico na odgoj sadik črnega ritoeza, za katerim je ved- no večje povpraševanje. Povečali bedo količino krmilnih rastlin, predvsem de- telje, poskrbel: bodo za redno gnojenje sadovnjaikov z domačimi in umetnimi gnojili t£ir večkratno letno škropljenje na površini 40 ha. Semensko žito bodo pridelovali na 6 ha površne, krompir pa na 8 ha. Letos nameravajo — namesto dose- danjih treh — uporai^iti 12 vagonov umetnih gnojil.'ZaJdružniki so razprav- ljali tudi o vprašanju obstoja čebelar- skega društva. U V TEiVINICi Okoli mene je tema. Na zidu gori zelena svetilka. Napenjam oči, opaziti pa ne morem ničesar. V temi tečejo minute zelo počasi. Na mizi poleg me- ne je zabrnela avtomatična ura. Tova- riš Vidmar, ki je sedel v kotu temnice, se je dvignil in kratko priponmil: »Pet minut.« »Sedaj si razvijal.« »Da«, je kratko priponmil. Film je opral in položil v fiksir. Vse- del se je na svoj stolček v kotu in nekaj minut je bilo v temnici vse tiho. Mislila sva vsak svoje, potem pa sem se spomnil, da ga moram povprašati o njegovem delu. Se preden sem mu za- stavil vprašanje, mi je potožil sam: »Odkrito povedano, večnega čakanja in teme sem že sit.« Verjel sem mu. Pripovedoval mi je o svoji učni dobi in kako se je preživljal med vojno in po osvoboditvi. »Kdaj si pričel z barvno fotografijo?« »O tem smo začeli sanjati že v stari Jugoslaviji. Takrat je bilo to drugače, ukvarjali smo se z diapozitivi. Med vojno se s tem nisem pečal, takoj po vojni pa to ni bilo mogoče. Leta 1954 sem odšel v Zagreb na enotedenski te- čaj, ki ga je, organizirala FOJA. V na- šem podjetju'smo stalno stremeli za tem, da bi čimprej po zmernih cenah nudili Celjanom lepo barvno fotogra- fijo. To se nam ni posrečilo do lanskega leta. Sele lani smo dobili dva nova prostora in v njih uredili temnico. Vsak začetek je težak in tudi naš je bil. Pri barvni fotografiji je najbolj komplici- rana uporaba filtrov. Z njimi določam ustrezne barve in to je najtežje pri tem novem delu. »Povej mi, prosim, kakšna je razlika med črno-belim in barvnim filmom pri razvijanju.« »Odkrito povedano je to težko, upam da bom vsaj približno ustregel želji: pri črno-belem filmu razvijem film v razvijalcu pri določeni temperaturi in času, potem film operem in fiksiram vsaj deset minut. Z barvnim filmom je nekoliko drugače. Film razvijam 6 minut, perem 15 minut, bledim, iz- piram in fiksiram po 5 minut, nato ponovno izpiram 20 minut, potem pa film potegnem skozi film-lak. 'Skrom- no kaj? Vse težje je pri izdelavi foto- grafije, kjer imaš opravka s filtri.« Ura na mizi je nenadoma zazvonila! Tovariš Vidmar se je dvignil iz svo- jega stolčka, vzel film iz posode za razvijanje in ga pogledal pri zeleni luči. Ko je ugotovil da je dobro razvit, ga je položil v posodo s tekočo vodo. Odprl je temnična vrata in *močna svetloba je ostro udarUa v najine oči. Skoraj me je zabolelo. Po našem okratju ... Središče najmanjše občine v okraju Celje — Vransko knjige za kmetova ce... PREDELAVA SADJA V BREZALKOHOLNE PIJACE Pri nas predelujemo sadje, ki ni pri- memo za uživanje v svežem stanju aM pa ga ne moremo prodati, navadno v slabe vrste alkoholnih pijač. Te pijač« sano nekako prisiljeni spiti doma, ker jih nihče noče kupiti. Ce bi pa predela- li to sadje v brezalkoholne pijače, bi rešili og.romne koločine sadnega Slad- korja, ki nam ga tako zelo manjka. S proizvajanjem alkohola uničujemo do- mač sladkor, obenem pa sladkor uva- žamo iz inozemstva za drag denar, ki ga moramo poleg tega plačati v devi- zah. Organizacija predelave raznega sadja v brezalkoholne sokove je tudi ena od nalog naših kmetij sOdh zadrug. To pre- o- *aineznih kmetijskih gospodarstvih. Da bi se to delo olajšalo, je izdala založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani poseibno Itnjižaco »Predelava sadja v brezalfco- holate pijače«, ki jo j« napisal strokov- njak za ta vprašanja Franjo Kafol. Oena knjižice je 60 din, dobi se pa v vseh knjigarnah ter pri založbi »Kmeč- ka knjiga«, Ljubljana, Miklošičeva 6. UPRAVLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V naši kmetijski književnosti imamo malo knjig, ki bi se pečale z uprav- ljanjem kmetijskih posestev. Zaradi 'tega je napisal ing. Vilko Stem za uporabo na kmetrjsikih gospodarskih šo- lah in za praktično ra'bo knjižico »Upravljanje kmetijskih gospodarstev«, ki je izšla v zbirki učbenikov za kme- tijske šole pri založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani. Ta knjižica obsega splošni del upravljanja gospodarstev, medtem ko bo posebni del te knjige šele izšeL Na to knjižico opozarjamo vse, ki sodelujejo pri upravljanju kmetijskih gospodarstev, posebej pa še kmetijske zadruge, katerih vlogi v našem kmetij- stvu je posvečenega tudi precej pro- stora. Dobi se v vseh knjigarnah ali pri založbi. Stane 160 din. Še o brezsrčnih voznikih Kdor nima ljubezni ali pa vsaj so- ^tja z živalmi, kaže pomanjkanje srč- ne kulture. Mislim, da ni med nami 'koro nikogar, ki bi iz lastnih doživ- ljajev ne vedel povedati kakega pri- n^era nepravilnega odnosa človeka do živali. K članku inž, Rudolfa, ki ga je objavil nedavno Celjski tednik, dodam *e jaz svoje, V minuli jeseni sem oštela voznika, mu je pred polno naloženi težki voz dil vprežen slaboten konjič z upadlimi takotnicami, a je vendar s skrajnim na- porom svojih skronmih sil izpolnjeval ^znikovo voljo. Voznik sam mi je po- trdil, da je konj bolan, vseeno pa mu mora pomagati do zaslužka. Vozniki ne mučjjo živali samo z vpre- ganjem pred težke tovore, z bičanjem in priganjanjem. Cesto srečujemo tudi primere, ko mora žival, bolna in oslab- ljena prehoditi svoie zadnje potovanje v klavnico peš, včasih tudi po 10 ali 20 km daleč — namesto, da bi jo pre- peljali s kamionom, ali pa doma za- klali. Bil bi že skrajni čas, da bi tudi pri nas društva za zaščito živali zaživela, varnostni organi pa naj še strožje kon- trolirajo voznike in lastnike živali ter prekrške tudi kaznujejo. ŽENA IN DOM Prikupnost ueč Delja kot lepota iPrav gotovo so sanje vsake ženske, dia bi bila lepa. Toda mnoge je narava prikrajšala za to »srečo« — in take ženske se navadno (če se tega zave- dajo) počutijo nesrečne. Ali pa morajo biti nelepe ženske grde? Ali morajo iz njih postati nesrečna bitja, ki se za- vedajo svojih napak in se zato vedno plaho'in boječe tišče v ozadje? Ko bi matere takšnih hčera začele pravo- časno nastopati proti tej usodi, bi bilo take »grdosti« pri ženskah vedno manj in bi ne pomenila več nesreče. Nelepe ženske postanejo lahko prav mikavne, če jim zna kdo vzbuditi raz- ne darovitosti, ki jih podari narava skoro vseiei kot od.škodnino za razne telesne pomanjkljivosti, V vsaki ženski tiče najrazličnejše lastnosti, samo raz- viti jih je treba. Nikoli še ni bilo dobe, ko bi se bila ženska tako lahko nare- dila mikavno, kakor dandanes. Danes si lahko skoro vsaka ženska izbere či- sto svoj tip in ga kultivira tako, da bo na svoj način popolna, to je, da bo lepa, Nelepa ženska ima lahko različne drupe lastnosti — šarm, temperament, športnega duha itd. Nelepa ženska s športno strenirano postavo se danes lahko kosa z vsako lepo ženo. Ima gibč- ne ude in nekaj sigimiega v svojem nastopu. Po navadi je v njej tudi pre- cej tovariškega duha. Za moške bo taka ženska vedno privlačna, pa če je lepa ali ne. So pa tudi ženske, katerim je narava posebno skopo merila svoje darove in katerim tudi naj spretnoj ši lepotni spe- cialist ne more dosti pomagati. Pa še tem ni treba obupavati. Take ženske bi se morale prav posebno negovati, saj negovana, nelepa žena, še vsidno na- pravi j a mnogo lepši vtis kot nenego- vana lepotica. Poleg tega je danes možno na najrazličnejše načine odpra- viti najhujše napake z plastičnimi ope- racijami. In razen te, zunanje kozme- tike, je še druga — notrsmja. Nelepe ženske bi si morale predvsem skušati privzgojiti samozavest. Z brzdanjem, z duhovno vzgojo in pa s tem, da spo- znajo svoje napake in svoje sposobno- sti, morajo gledati, da dosežejo tisto harmonijo, ki na okolico močneje vpli- va kot pa zunanja lepota. Pred dnevi sem srečala mlado dekle, ki ji je granata raztrgala spodnjo če- ljust. Plastična operacija je sicer na- pravila svoje, vendar je trzanje zavi- tih ustnic zapustilo v meni mučen do- jam. Z vso obzirnostjo sem se trudila. da bi oči izbegnile spodnji del obraza, saj nisem vedela, če dekle razume, kakšno spoštovanje sem imela do tega pečata narodnoosvobodilne borbe. Toda čim sva se začeli pogovarjati, me je v trenutku osvojil njen topel glas, njene žareče, temne oči, njene ljubke kretnje in ves njen naraven, nevsiljiv nastop. In ko sem še iz pogovora spoznala, da je dekle izredno brihtno in inteligent- no, njene telesne pomanjkljivosti sploh nisem več opazila. Potem se tudi ni- sem prav nič čudila, ko mi je lepega mladeniča jaredstavila za svojega za- ročenca. Njegove oči so ga izdajale, da te deklice ne bi zamenjal za nobeno lepotico. Tako lahko nelepe žene s svojo inte- ligenco, s svojo dobroto in s srčno kul- turo premagajo plehke in domišljave lepotice in najdejo v naši družbi kljub telesnim pomanjkljivostim svoj pro- stor na soncu ,,. SMOTER SPECJA1.NEGA SEJMA MODE 2e v zadnji številki našega lista smo na tem mestu pisali, da bo od 30. mar- ca do 7. aprila letos na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani II. sejem, mode in usnjarstva z mednarodno udeležbo. Jugoslovanska industrija konfekcije bo nastopala na tem sejmu prvič s ko- lektivno revijo sodobnega oblačenja. V steklenem paviljonu A bodo manekeni vsak dan prikazovali nad 160 raznih modelov obleke in obutve za razne pri- ložnosti in potrebe. Med temi modeh so mnogi že na evropski višini, zahtev- nejših potrošnikov. Smoter specialnega sejma mode od- nosno sodobnega oblačenja je prikazati uspehe naše industrije na tem sektorju proizvodnje ter hkrati konzultiranje potrošnikov. Naša industrija hoče zve- deti stvamp mnenje, želje, okus in po- trebe potrošnikov, da bi lahko potem v skladu z danimi možnostmi preusme- rila in izpopolnila svojo proizvodnjo v tej smeri. Na sejmu bodo imeli po- trošniki najlepšo priložnost, da bodo povedali svoje mnenje o kvaliteti, bar- vi in desenu blaga, kroju, izdelavi itd. Posebno anketo bo med obiskovalci iz- vedla tudi industrija obutve »Planin- ka«, Kranj. FRIZERSKA REVIJA V CELJU Klub damskih frizerjev v Celju bo pod pokroviteljstvom drogerije »Vesna« priredil 7. anrila ob 15. u'i v Narod- nem domu frizersko revijo, ki bo po osvoboditvi prva tovrstna revija v na- šem mestu. Na njej bodo sodelovali frizerski mojstri in učenci iz Celja. Rogaške Slatine, Žalca, Šoštanja in Ve- lenja. Najprej bodo vajenci prikazovali dnevne pričeske, od 17, ure dalje pa bodo mojstri in pomočniki prikazovali večerne pričeske v vseh pastelnih ni- jansah. Za zaključek revije bodo člani kluba gledalce presenetili še s fanta- zijskimi pričeskami. Prireditev bo zdru- žena tudi z družabnim večerom, kjer bo igral plesni orkester »Ronny«, Za revijo je med Celjani, predvsem pa med Celjankami, izredno zanimanje in je pričakovati, da bodo dvorano Na- rodnega doma napolnili. Klub je hva- ležen Obrtni zbornici in gospodarske- mu svetu, ki fita mu omogočila to pri- redlter. V kratkem bo prispel v Celje svetovnoznani dunajski CIRKVS MEDRANO s stojim prvovrstnim sporedom in živalskim vrtom raznih eksotičnih živali Predstave bodo na Glaziji Atrakcije cirkusa Medrano: izredna dresura petih slonov, bengalskih tigrov in arabskih konj Edinstvene artistične atrakcije Cirkus bo ostal v Celju le nekaj dni '^''^prodajo rstomiic je prevzela poslovalnica »Ptitnikaa t Celju IZ CELJA IN ZALEDJA sprj:hod po soncu ... Čeravno je šele marec, je sonce že precej močno. Zlasti pretekli teden je bilo, medtem ko je zadnje dni malo hladneje. Upamo pa, da ne bo slane... Presenečenje v Celju CIRKUS „MEOHAN0" PRIHOONJE DNI V CELJU Prihodnje dni bo gostoval v Celju evetovno znani cinkus »Medrano«, od koder bo nadaljeval svojo pot prefeo Ljubljane v Tuirčijo, kjer bo gostoval od maja meseca dalje. Gostovanje v Mariboru, Celju In Ljubljani je orga- nizirala Direkcija »Ljubljanskega festi- vala«, ki ji je uspelo s tem svetovno znanim cirkusom skleniti pogodbo. Cirkus »Medrano« je eno najstarejših In najbolj znanih tovrstnh podjetij v Evropi, saj ga po velikosti prekaša le še cirkus »Crone«. Cirkus je že osmo leto neprestano na turnejah. Gosi oval je že v Turčiji, Siriji, Libanonu, Egiptu, Ita- liji, Belgiji iitd. V Jugoslaviji je prvič. Povsod je žel veliko priznanje. Cirktis »Medrano« je najmodemeje urejen. Ima svoj lastni živalski vrt z dresiranim! sloni, velblod: in bengal- ekimi tigri. Progmm bo zelo bogat, saj se bodo zvrstili pred gledalci številni akrobati in dreser ji. Program obsega 25 najboljših varietejskih, akrobatskih in dresum:h točk, ki zapustijo pri gledal- cih nepozaben vtis. Posebnost je tudi točka, ko dva moža z zobmi d^ita vrv, na kat#ri izvaja prikupna deklica svo- je vragolije. Nastopajo najpriznanejši artisti Avstrije. Anglije, Francfje, Špa- nije, Madžarske, Nemčije, ZDA in Ita- lije. Za Celjane, Id so željni senzacij, bo cirkuški program predstavljal prav go- tovo veselo presenečenje ter'je priča- kovati, da ga bodo v polnem številu obiskali. tečaj pevovodij v celju V celjskem okraju stalno deluje 64 pevskih zborov. V zadnjem času se precej uveljavljajo tudi mladinski pev- ski zbori, ki jih je skupno 18. Okrajni odbor Ljudske prosvete Ce- lje je preteklo soboto priredil za pevo- vodje dvodnevni tečaj, katerega se je udeležilo 24 pevovodij iz celjskega okra- ja. Vodila sta ga glasbena pedagoga tov. prof. Egon Kunej in prof. Boris Ferlinc, ki sta s predavanji posredo- vala glasbeno poustvarjainost tečajni- kom. V razpravi je bil iznesen problem, ki ga težko občuti večina pevskih zbo- rov — pomanjkanje primernih prosto- rov za pevske vaje. Želeti bi bilo, da bi pristojni ljudje pokazali v bodoče več razumevanja ža to vprašanje. Kar ie črno ni belo lepaki ali cunje? Na ograji, ki je postavljena ob pro- storih nekdanjega »Putnika«, je pravi kaos plakatov najrazličnejših velikosti. Včasih so bile po mestu za lepake po- sebne deske, danes pa je (vsaj tako je videti) prijetneje, če ti odstopajo od desk, na pol raztrgani, in kaze sicer prijetno sliko sredi mesta. Prav bi bilo, da bi se kdo zavzel za okusno plaka- tiranje, mar ne? v nedeljo ni znamk Ze večkrat sem v nedeljo popoldne naletel na koga, ki si je zaman raz- bijal glavo, kako bi dobil kje znamko. Pos mu nisom vedeii svetovati. Kolikor vem, je pošta v nedeljo popoldne za- prta, dežurnih trafik ni, pa še tista, ki je na postaji, ni vedno odprta ob pri- hodu vlakov. • ' Tako človek ne more dobiti ne znam- ke, no pisem, pa tudi cigaret ne, vsaj takšhih, ki bi si jih želel. Kdor pa hoče priti do česa takšnega, pa mora pla- čati na postaji še peronsko karto. (To- rej stanejo vžigalice 20, ne 10 dinar- jev znamka'25. ne 15 dinarjev itd.) Verjetno se bi da^a ta stvar rešiti morda drugače — kot kje drugod? Knnnno ne more ,imeti v^ak doma na zalogi pol papirnice, trafike itd.! polžja hitrost? Zaitrkovalnica na Tomšičevem trgu v Celju je precej znana po svoji izred- ni »hitrosti« pri postrežbi. Poleg tega ji zmanjka v popoldanskih urah več- krat tudi jogurta in drugih stvari, če- mur se bi dalo verjetno pomagati. Ciidno, da še edina mlečna restavra- cija, ki je v Celju, nima, česar si želiš — kaj bi šele bilo, če bi jih bilo Še več? '■''^n SEMINAR ZA POVELJNIKE OBČINSKIH GASILSKIH ZVEZ Na pobudo Republiške gasilske zveze Slovenije je bil v Medvodah pri Ljub- ljani ves mesec marec v izmenah po 6 dni seminar za poveljnike občinskih gasilskih zvez, na katerem so se po- veljniki strokovno izpopolnjevali in si izmenjali izkušnje na vseh področjih dela gasilske organizacije. Iz celjskega okraja se je seminarja udeležilo 9 po- veljnikov. Ker so sominarie vodili naj- boljši gasilski strokovnjaki Slovenije, so udeleženci pridobili mnor'o korist- nega znanja, ki ga bodo lahko prenesli na ostale gasilce. GASILSKI TECAJ V STORAH V Gasilskem domu Zr-lozame S*ore bo pred dnevi, zaključili šestdnevni btrojni tečaj. Tečaj je obisikovalo 2iO ga- »'Icev iz raznih gasils/kih društev, vo- dil pa ga je gasilski častnik fov. Strfan Kmanpak iz Stor. Vsi tečajniki so opra- vili izpit z odličnim in prav dobrim uspehom. Letos predvidevaijo še dva takšna tečaja. v TEIIARJU SO USTANOVILI DRUŠTVO ŽENA Na pobudo odbora SZDL so te dni v Tcharju ustanovili Društvo žena. Po- ročilo o namenu in vlogi društva je imela tov. Mimikova. Na ustanovnem občnem zboru so sprejele žene pravila društva in izvolile 7 članski upravni in 3 članski nadzorni odbor. Društvo bo v svoj delokrog zajelo vasi Teharje, Bukovžlak, Slance in Vrhe. V rasu od li. io 23. marca 195? Rojenih je bil*: 19. dečkov im 21 deklic P*ročili m> 8«: Brunu Tajnšek, {»fer iz Strara ia Daaica Lednik, nniueščeaka iz Celja. aii(»a Seiiegač- nrk, mekaiiikar ia Stanislava Meško, iiospodi- ■ja, oba iz Celja. Kritlrih Majdiajak, krojaški ■iuje ^e poslati na upravni cdbor podjetja. I Miloš Turitšek | Miloš Tumšek je bil rojen leta 1939 v Braslovčah. Doma so bili že od nekdaj napredno usmerjeni, zato so bi'ii leta 1941 izseljeni v Srbijo, od koder so «e naslednje leto prebili na Dolenjsko. Tu je postal Miloš kot 12-Letni fant partizanski kurir in član SKOJ. Po osvoboditvi je odšel v oCicirsko pilot- sko šolo v Beograd, katero je končal z odličnim uspehom. Postal jepilot-lovec ter konstruktor najmodernejših reak- tivnih letaL Kot letalski oficir se je' .ponesrečil in je na posledicah nesreče zbolel. Bil jc predčasno uijkikojen. Zadnja leta je bil redni slušatelj pravne faikuil'tete, ob- enem pa je vodil predvojaško vzgojo na TSS v Ljubljani. Miloš Turnšek je bil lik pravega ko- munista. 22, marca je imirl v bolnišni- ci TNZ v Šiški v Ljubljani.. Pogreba v Braslovčah so se udeležili številni pred- stavniki političnih organizacij, okraja ter žalsike občine. Med nj'imi tudi to- variš Mitja Ribičič iz Ljubljane. Od pokojnika sita se poslovila tovamš Zu- pane Ivo-Ludvik in France Bošnak. Zopet sniftna prometna nesreča Dne 22. marca 'pix>t večeru .sta se motorist Maks Cepin, trgovski pomoč- nik iz iPrebolda in sopotnik Vlnoeno Štorman iz Podloga pri Žalcu zaletela s težkim motornim dvoikolesom v zaprte železiiiške zapornice v Levcu. Vračala sta se proti domu v pijanem stanju in zaradi prehitre vožnje pnozrla signalne naprave, ki so na prelazu (brezhibno delovale. Maks C^n je poškodlbam kmalu podlegel, sovozač pa je dobil t^je te- lesne poškodbe in se zdravi v celjisld bolnišnici. Skoda na zapornicah in na vozilu znaša okoli 35.000 din. Do ne- sreče je prišlo zaradi neprevidne vož- nje v pijancem stanju. Večkrat smo že opozarjali, da pijani vozniki ne spadajo na cesto, veridar teh opozoril nekateri vozniki še ne upo- števajo dovolj, sicer bi do takih prime- rov ne prišlo. Žalostni primer je še to- liko bolj pretresljiv, saj je pokojni Ce- pin zapustil ženo z dvema otrokoma. V nedeljo se je pripetila na Blagovni lažja prometna nesreča. Lažje so bili poškodovani trije potniki na šolski vož- nji, škoda pa znaša okoli 50.000 din. Do nesreče je prišlo zaradi neprevidne in prehitre vožnje na zavod ti, zaradi če- sar se je avto prevrgel, potniki pa so izpadli na cestišče. Ta nesreča nas opozarja na prometne predpise, po katerih mora biti prilaigo- jena hitrost vožnje pogojem cesta in sposobnosti vozila. V ponedeljek se je na ceoti Celje— Logarska dolina v naselju Ljubija pri- petila prometna nesreča, ki k sreči ni zapustila težjih posledic. Voenik avto- busa Pavel Urh je vozil proti Celju in nenadoma oi>a^il, da mu je kretalni mehanizem odpovedal. Avtomcibil je zavozil iz ceste na travnik in zadel v telefonski drog. Pri trčenju sta bila lažje pošikodovana dva potnika, škoda na vozilu pa je ocenjena na okoli 60.000 d.narjev. Pred dnevi se je na ceetti Ljubno— Luče dogodila težka prometna nesreča. Povzročil jo je nediscipliniran kolesar Ivan Lojen iz Luč. Na kolo je naložil od- raslega sopotnika, čaprav je to prepo- vedano in drvel po levi atrani ceste po zavoj ni strmini. Na sredini zavoja je pripeljal mimo avtomobil, pravilno po desni strani, vendar se ni mogel nesreči izo'gniti kljulb pravilnosti in iznajdlji- vosti, saj je vozilo zaustavil čim je opazil nediscipliniranega kolesarja. Kolesarja in so voznika je pri trčenju vrglo v avto tako močno, da sta padla v nezavest in utrpela dokaj težke po- škodbe, materialna škoda na avtomobi- lu in kolesu pa znaša okoli 40.000 din, katero bosta morala seveda poravnati. Da ne bo prišlo do takih nesreč, pri- poročamo kolesarjem, naij upoštevajo določila o cestnem prometu, s čemer se bodo izognil: podobnih posledic in od- ffovomosli m taka kazniva dejanja. V JClancih pri Vranskem je krava po- drla in pohodila Amalijo Vreča. Pri tem ji je zlomila levo nogo. Pri oranju je padel pod traktor Stan-, ko Drofenik iz Kristan vrha pri Pod- platu. Zlomil si je nogo. Pri streljanju z lovsko puško se je obstrelii v nogo Štefan Sket iz Sečeva pri Rogaški Slatini. Pri podiranju drevja si je zlomila no2o Jožefa Gračner iz Brez nad La- škim. Z zidarskega odra je padel in si zlo- mil nogo Martin Flis iz Drenskega re- bra pri Pilštanju. Pri padcu s kolesom si je poškodo- vala glavo Marioe Sribar iz Celja. EZ SMARTNEGA ob PAKI Pred dnevi so se v lepem številu zbrale naše žene In dekleta in z zani- msmjem poslušale predavanje tovari- Slce dr. Videčnikove iz Celja, ko jim je govorila o zdravju nI higieni žena. Takih predavanj si naš ženski svet želi 8« več. « Igralska skupina iz Gomilskega je zadnjo nedeljo na našem odru gosto- vala s »Sosedovim sinom«. Domačini so napolnili dvorano do zadnjega kotička. NOVICE IZ SoSTANJA V Šoštanj ski občini so na 11 osnovnih Šolah mlečne kuhinje, kjer dobivajo otroci izdatno malico. Po zdravniških ugotovitvah se zdravstveno stanje otrok, ki prejemajo dodatno hrano, vidno .zboljšuje. Zato pa bo potrebno te ku- hinje razširiti in zvišati število obro- kov na vse otroke, obenem pa tudi po- skrbeti za denarna sredstva za nabavo Inventarja in kritje ostalih stroškov Posnemanja vreden zgled je pokazala KZ Bele vode, ki je za nabavo štedil- nika in posode za šolsko mlečno kuhi- njo darovala 50.000 din. Pred kratkim je bilo v Šoštanju zbo- rovanje vseh prosvetnih delavcev So- štanjske občine, na katerem je profe- sor Gustav Šilih predaval o temi »Uči- telj, spoznal sam.ega sebe«. Prisotni so bili s predavanjem zelo zadovoljni. Na- dalje so prosvetni delavci razpravliaii tudi o problemu povezave osnovne šole In nižje gimnazije. LEPI NA'^'?'^ — ^ F. r'v .TTH BODO TUDI URESNIČILI Zadru^fki v šmarski. roca^ki in knr- 1an!5ki občini bodo letos obnovili 142,7 hektarifn' sadmmiaVov, 38.6 ha vino- gradov in uredili približno 60 ha ribeza. Od tega bodo uredili 24,20 ha plantaž- nih sadovnjakov, skupno uredili 20.6 ha vinogradov in 25,6 ha ribeza. Razen te- ga bo 44 posestev dobilo ureditvene načrte, izsušili pa bodo 208 ha zem- ljišča. DROBNE IZ LASKEGA •Kmečka dekleta iz laške občine, ki so obve morajo s sindikalnimi vodstvi vred .v te- meljih spremeniti svoj odnos do telesne vzgoje, na drugi strani pa moramo tudi šolski telesni vzgoji v izobraževalnem procesu naše mladine postaviti pravo mesto. Drnštva Partizan v celjskem okraj« so se v preteklem letu notranje utrdila, uresničila so plan dela, povezala so se 8 krajevnimi množičnimi organizacijami, s sveti in komisi- jami za telesno vzgojo, uredila odnose s so- rodmini organizacijami in se vključila pri svojem delu v družbeno življenje kraja. Se so nekje težave, t« in tam manjka predanih 'društvenih delavcev, drugod so bili odbori preštevilni in so se spuščali v nekoristne raz- prave in podobno. Vsekakor je treba vpošte- vati, da je osnovna organizacija društvo, v ka- terem je treba razvijati pestro partizansko življenje in delo, vzgajati mladino, reševati problematiko tel. vzgoje, iskatii pri»tnejše, Irajnejše oblike dela, skrbeti za rast novega kbdra, ki jih povsod močno primanjkuje, iz- aienjati izkušnje s sosednimi društvi, s pra- vilno propagando odpirati v javnosti pravilen , pogled na koristnost in potrebo telesne vzgoje Za vsakega mladega človeka skrbeti za rast sovih društev v bližnji soseščini itd. Obsto- jajo vsi moralni in več ali manj s pomočjo «bčin in drugih organov tudi materialni po- goji za uresničevanje teh nalog. Sicer so bile «nj slaba strokovna izobrazba že obstoječe- ga. Kvaliteta vadbe trpi zaradi preobremenje- nosti vodniškega kodra, na prepogosti menjavi Vodnikov, ki kaj radi zapuščajo to odgovorno |n naporno delo. Uprave društev bi morale bolj skrbeti za materialne pogoje, za usmer- janje del«, pridobivanje članstva, pa tndi z« strokovni dvig svojih prednjaških zborov. Vodnik vrši danes v društvih važno dni/b'^no 'Onkcijo — funkcijo socialističnega vzgojitelja, •aj ne posreduje mladini zgolj telesnih spret- «0'ti ia znanja. Mladega človeka v Partizanu ^'^P"]" vodnik tudi v poštenega državljana, predanega naši socialistični skupnosti, v duh« »ovarištva, navaja ga v kolektivno delo, raz- vija v nlem smisel za zdrav način življenja in 'azvedrila. 2e zaradi tega so takšni delavci vredni vsega priznanja naše dmžbe. Takšnim 'JBdem bi morali omogočiti, da se lahko stro- kovno izpopolnjujeo v raznih tečajih in da pri '^•n ne postavljamo vprašanje izrednega do- P»»tb. Ne moremo zahtevati od teh predanih «elnveev. da bodo za delo. od katerega ima »oritt vsb naša drnžba, žrtvovali svoj rede« «9P«st, ki ga vsakdo želi prebiti za počitek ^ svotega poklicnega dela. Zato nai odgovor- lj»dje v naših nstanovah, podjetjih in si«- dikalaih organizacijah upoštevajo z razume- vanjem delo teh ljudi, ki žrtvujejo za interese skupnosti veliko svojega prostega časa. Te- lesna vzgoja danes ni zabava, pač pa najaa potreba in z njo tudi pripomorcmo k boljši delovni storilnosti. V društvih bo treba odloč- neje pristopiti k reševanju todnlške{« pro- blema in pričeti z vzgojo vodnikov v dr«- štvenih vrstah, z organizacijo društvenih se- minarjev in tečajev. Vsekakor bo treba v bodoče tudi y tiska obravnavati na konkretnih primerih življenje in pestrost partizanskega dela in vplivati na javno mnenje, da spremeni odnos do telesne vzgoje. Ljudem bo pač treba povedati in jih tudi prepričati, da z redno vadbo in vzgojnimi prijemi skrbimo za kulturno razvedrilo mladi- ne, da s svojim delom krepimo obrambno moč domovine in da so skromna sredstva, ki jih družba daje v ta namen, vsestransko dobro naložena investicij«, O sklepih skupščine več prihodnjič. V ras- pravi je sodeloval tndi tov, Ribičič Mitja, ki je čestital telesnovzgojnim delavcem k rid- nemu napredku Partizana, V novi odbot so bili izvoljeni predani partizanski funkcionarji s tov, Ančikom na čelu. Skupščina je dala pri- znanje številnim vodnikom in vt>dnicam z« večletno nesebično delo v društvih. Pestra športna nedelja Kje ««! naj lajprej astavlmof Ali pri veselih ia Uostnih dogodkih z nogometnih igrišč ali na snežnih poljanah ali z živ-žav« na malem igrišča pri H. giMuazijif Na kratko se bomo ustavili povsod. Kladivar — trenutno na 4. mest« Nogometaši Kladivarja so t Zagorja pospra- vili obe točki z zmago 3:0 in do naslednje nedelje prehiteli Rudarja na tabeli VMC lige. Derbi srečanje na Skalni kleti 2NK Celje : Kovinar (Store) se je končalo 2:2 (3:1), g po. lovičnim izkupičkom za oba partnerja. Ve- lenjčani so doma doživeli grenko presenečenje — poraz 4:1 z Bratstvom iz Hrastnika, njihovi sosedje nogometaši Usnjarja pa so se vrnili domov iz Trbovelj z zmago 1:0 nad tamkajšnjo Svobodo, Nogometaši Olimpa ^o gostovali v Rušah in doživeli v prijateljski tekmi poraz z Rušami 1:5, pionirji Celja na domačem igrišču poraz 0:6 z Mariborom, mladina Celja po poraz 2:7 tudi z Mariborom. Bilanca prijateljskih srečanj je potemtakem popolnoma negativna za do- mače nogometaše. Smučarji so nas razočarali ,'. , Smučarska reprezentanica Celja je nastopila n« četverobojn smučarskih podzvez Maribor : Koroška : Zasavje : Celje na smučiščih nad Ravnami, Kot ekipa so^ bili Celjani zadnji, med posamezniki pa srečamo Uršiča na 2. in Nunčiča na 3. mestu. Vrh je torej dober. zaledje p« slab«! Ostale ekipe bile Ikolj izenačene ia zaradi tega t«di boljše 44 Celja- aot . .. Lepe igre v malem rokvmeta Celjsko dijaško mladino so ▼ nedeljo obi- skali dijaki iz Krapine. Na igrišču 11. gimna- zije so se pomerili mladinci in mladinke med seboj v malem rokometu. Celjske ekipe so bile uspešnejše. Rezultati: mladinci — II. gimnazije : učiteljišče - 16:8 (5:5), Mla- dinke — Krapina — 6:5 (2:0), II, gimnazija : ESS — 5:4 (3:2), II. gimnazija : Krapina — 8:8 (7:5). Tako je II, gimnazija osvojil« pri mladincih in mladinkah med ekilpaml prvo mesto. In t namiznem tenisu . . . Tudi srednješolska srečanjnl Krapina je pre- magala II. gimnazijo s 5:2, I. gimnazija II. 8 5:2 in v finalu I, gimnazija Krapino s 5:4. Tako je bil vrstni red ekip: L gimnazij«, Krapina in IL gimnazija. Se pogled n« kegljišče Beton« Med tednom se je pomerjalo v športnem tednu invalidov kar 13 ekip v kegljaškem turnirju v mednarodnem slogu. Za presene- čenje so tokrat poskrbeli kegljači TNZ, ki so ^ 371 podrtimi keglji osvojili prvo mes.to, sledijo pa jim trgovci s 559, invalidi. Kovinar Štore itd. Pripisati moramo^ da so kegljači Betona v slovenski ligi dokončno dosegli odlično 4. mesto in se s tem plasirali z« državno moštve- no prvenstvo! Odličen uspeh mladega telovadca Lesjakal Lesjak Drago, člaa Partizana Celje-mesto, je v nedeljo nastopil v reprezentanci Slovenije v vajah na orodja proti izbrani ekipi in to v I. razredu. Dosegel je odličen uspeh — 6. mesto med vsemi nastopajočimi, na posameznih orodjih pa se je najbolje uveljavil na konju, bradlji (2, mesto) in na krogih (4. mesto). Strokovnjaki mu obetajo še velik napredek, seveda če bo vestno treniral in se spopolnje- val. Morda imamo prav v njem zopet po dolgih letih telovadca, ki mu bo odprta pot v državno reprezentanco . , , kmetijsko gospodarske sole zaključujejo delo V šoštanjski občini te dni zalcljuču- jejo svoje delo kmetijsko gospodarske šole v Velenju, Šoštanju in Smartnem ob Paki, ki so v tem šolskem letu pre- cej uspešno delale, čeprav je bilo treba premagovati marsikatere težave, pre- den so si priborili primerne prostore. Večina učencev je vztrajala do kon- ca in tudi redno obiskovala pouk. Vsa predvidena snov je bila predelana, praktično delo pa so si prihranili za zadnji mesec. Zal so bila tudi letos v vseh treh šolah večinoma dekleta, ker se ni prijavilo dovolj f^tov, 33 novih Članov v planinskem društvu Šentjur Planinsko društvo Šentjur je v pre- teklem poslovnem, letu vključilo v svo- ^ jo vrste 33 novih članov in ima sedaj skupno 195 članov (med njimi je 51 pio- nirjev). Društvo je lani popravilo stolp in kočo na Resevni (k temu so največ pripomogli železarna Store, ObLO Šent- jur in LIP Šentjur), Markacijski odsek je napravil novo pot skozi Hudičev graben na Resevno, markiral pa je tiidl razne druge poti. V bodoče bo društvo zgradilo noro postojanko na Resevni — novo usta- novljeni mladinski odbor pa bo po- skrbel, da se bo v društvo vključilo čim več šoloobvezne mladine. Nedeljski športni spored 31. m, ob 15, uri na Glaziji — prvenstvena nogometna tekma VMC hg* SLOGA (Čakovec) : KLADIVAR CELJSKA TISKARNA CELJE, TRG V. KONGRESA 3 razpisuje mesti blagajnika in materialnega knjigovodje Pogoji: ekonomska srednja šola ali popolna srednja šola s 3-letno prakso ali nepopolna srednja ?ola z 8-letno prakso, — Plača po tarifnem pra- vilniku podjetja, — Pismene vloge z dokazili je vložiti do 15, 4, 1957 pri upravi podjetja. NUDI: Avtomobil« FIAT- ZASTAVA, TAM, FAP Motorje TOMOS (Puch) kolesne motorčke JUNIOR DKW Kolesa ROG, LASTA in uvožena kolesa. Vse rezervne dele, potrošni in tehnični material za vse vrste avtomobiloir, motorjev in koles. Nudimo tudi gume vseh dimenzij, domače in inozemsike. Tel, 24-74, 25-74. PODALJŠEVANJE OSEBNIH IZKAZNIC Matični urad Občinskega ljudskega odbor« Celje obvešča prebivalce mesta Celje, da bo- mo podaljševali osebne izkaznice od dne 1. d« 6. aprila po naslednjem razporedu! Dne 1. aprila, Dobrova do konca Dne 2. aprila Dolarjeva, Drameljska prej del Creta. Dne 3. aprila Drapšinova od ii, 1 de Si. 1?. Dne 4. aprila Drapšinova do konca. Dne 5. aprila Dravograjska prej del 8p. Hudinje, Drobnjakova prej Trg Mačenikov. Dne 6. aprila Erjavčeva ulica prej Lesko- škova do št. 16. Podaljševanje bo od 14. do 16. are. LETNI OBČNI ZBOR Čebelarskega društvo Celje, bo t nedeljo, dne 7, aprila 1957 ob pol 8, uri v vrtni dvo- rani hotela Evropa v Celju, PRODAJA DVEH LESENIH BARAK Mlinsko podjetje, obrat Vrbje bo porafiH 2 stari leseni baraki. V zvezi s te« paziva reflektante za nakup navedenih barak. Lesene barake, določene za rušenje, sa aa ogled v obratu Vrbje pri Žalcu dnevno od S. da 14, ure. Rok licitacije je 10. 4. 1957 od 8, d« 1». ure za reflektante gospodarskih podjetij Ia Bstanov, če /teh ne bo, po privatnim osebam. Mlinsko podjetje, Celje obrat Vrbja CVETLICE NA OKNAI Kakor vsako leto vabi plepSeralao ia tm- ristič«o društvo stanovalce mesta Celja, da t poletnih mesecih okrasijo okna tvojih staao- vanj s cvetlicami. V to namen je Olepševalna in tnrlstičn« društvo preskrbelo trojne vrste vzorcer cvet- ličnih zabojčkot za okna. Cene m: I. vrsta: 1 m veliki 440 din masivno izdelani, cu ■ veliki 40« dia, 0,60 m veliki 350 dia. IL vrsta: 1 m veliki 360 din nekoliko lažje izdelani, 0,80 m veliki 300 din, 0,60 m veliki 255 din. Vzorce zabojčkov si interesenti lahko ogle- dajo v pisarni Olepševalnega In t«rističnega društva Celje, Titov trg 3 pritličje levo ob delavnikih od 9. do 12. ure. Ker je čas za naročila zaradi bližajoče letne sezone precej kratek vabimo interesente, d« z naročili pohitijo. Olepševalno in turistično društvo CELJE obvestmo Veterinarski zavod Celje, center za oseme- njevanje obvešča, da bomo s 1, aprilom 1937 pričeli osemenjevati dnevno: V Storah ob 15, v Blagovni ob 13,45, v LJa- bečni ob 14, v Skofji vasi ob 14,30, v Smart- nem v Rožni dolini ob 15, v Celju, Veteriaar- ski zavod ob 9, 11 in 16. Ob nedeljah v Storah ob 9, v filogovitl. ofc 9,30, v Ljubečni ob 9.45. v Skofji vasi ob 1», ▼ Smartnem v Rožni dolini ob 10,15, v Celja, Veterinarski zavod ob 11. Živinorejci naj bodo točno ob določeni ari aa navedenih mestih. Ogled plemenjnkov Je dnevno ob 9, uri dopoldne po predhodni pri- javi v upravi'zavoda. Veterinarski zavod, Celje OBVESTILO Osnovna organizacija Zveze borcev NOT Dolgo polje — Novo vas obvešča, da bo pred- vajala za svoje članstvo 3. aprila ob 20. ari v dvorani »Kladivar« slovenski film >Na svoji semlji«. Vstop prost! Vabljeni! PODJETJA — SINDIKATI, ^ za. VaS dom oddiha na morju naprodaj mo- derna komfortna petsobna vila na idealnem položaju v Crikvenici. Pismene ponudbe posla- ti na upravo Celjskega tednika pod šifro: »Štiri milijone«. PRODAM hišo, takoj vseljivo, gospodarska poslopje s 5000 m* zemlje 15 minut iz mesta. Vprašati v Celju, Zavodna 34. PRODAM eno stanovanjsko novo hišo z vrtoaa, takoj vseljivo. Arclin 38, p. Vojnik. PRODAM čistokrvne zajčke (činčila). Delavika 23. Celje. PRODAM radio — skoraj nov (inozeraska . znamka) Cadež, Celje, Titov trg 7/1. PRODAM ugodno stroj za preoblačenje i^b- bov. Naslov v upravi list«. FOTOAMATERJI! Prodam poceni fotoaparat »Velta — leica« — (tesar 1, 2, 8) in povo- čevalnik. Es, Zavrh, Šmartno v Rožni doliai. PRODAM stavbišče 725 m« z vodovodom » toifu, podaljšek Kernikove. Naslov v upravi liita. PHuLiAM posestvo ali zamenjam za eno fta- novanjsko hišo v bližini Celja. Informacij« v trgovini KZ Arclin pri Vojniku. PRODAM železni valjar za drobljenje grud. Naslov v upravi lista. PRODAM leseno stružnico z motorjem, {»e- kularko). Videčnik, Šmarje pri Celju. PRODAM enostanovanjsko hišico. Maistrova ulica 3, Celje. PRODAM ugodno kmečko sobo m razno lepo nohištvo. Naslov v upravi lista. FRODAM malo posestvo v Sv, Marjeti p, Skofja vas: hiša, gospodarsko poslopje, zo- leniodhi vrt in njive. Naslov v upravi lisfa. PRODAM ročni v.oziček, nosilnost IGO do 30* kp. Naslov v upiravi lista. PRODAM v Vojniku in v Skofji vasi travnik in njivo. Poi/vcHbe pri tov. Vrečku, Zado- brova 21, p. Skofja vas. PRODAM ročni mlin žrmije. ter ogrodje mo- škega in ženskega kolesa. Goršek Kasaze 7ft, Petrovce. PRODAM cementno strešno opeko za eno hišo, ročni stroj za izdelovanje cementne • opeke ter nova okna raznih velikosti. Naslov v upravi lista. SLIKARSKO IN PLESKARSKO PODJETJE Ivaa Holobar, Žalec — Vrbje 91 sprejme vajenca v nk. SPREJMEM frizerko, samostojno moč .z b«j- bianj dve leti pomočniške dobe. Flač« po dogovoru. Hrana iti stanovanje, preskrbljeno. Heimgartner Oton, Slov. Bistrica GOSPODINJSKA POMOČNICA z znanjem ku- ha«ja ter ljubiteljica otrok, poštena inprid- ■ a dobi takoj sliižbo pri man'jši družiai. Zaželene starejše, lahko tudi upokojenk« od 4« do 50 let. Naslov v upravi lista. MIRNA zakonca brez otrok, mož upokojea. iščeta mesto hišnika v bližini Celja. ZAMENJAM stanovanje, sobo in kuhinjo aa deželi z« enako v mestu. Naslov v upravi lista. PROSIM NAJDITELJA motorskc usnjene kapa izgubljene dne 27. na Starem magistrat« (dopoldne) naj jo vrne proti nagradi aa naslov: Robi« Jakob, Cesta na Dob*«.vo 21. Celje. IZJAVLJAM, da nisem plačnik dolgov »oja žene Srot Cecilije, ker nisem lastnik hite. Srot Martin. Celje — Tovarniška 29. PREKLICUJEM izgnbljeno delavsko knjižico na ime Oberškal Franc Nedelja, 31. aiarc« 11,15 Izbrali ste - prisluhnite! 11,35 Pogovor » poslušalci 11,45 Zabavna glasba, vmes reklame 1« ofcjave Ponedeljek, 1. april« " 17.00 Domača kronika, reklam« ia objava 17,20 Zabavne melodije izvaja arkester Uavl« Rose 17,30 športni komentar 17,40 V plesnem ritmu ... „ 17,45 Igra tamburaški zbor Svoboda Calje p. vodstvom Ferda Piliha Torek, 2. aprila 17,00 Domač« kronika, reklame I« efcj«t» 17,20 Izbrali ste — prisluhnite! 17,35 Našim kmetovalcem 17,45 Domače aapeve izvaja CelJ*^! laatra- mentalni kviatet Sreda, 3, april« 17,00' Domača kronik«, rekla«* !■ »kj^^o 17,20 Filmske melodije 17,5« Kulturni obzornik 17,40 Glasbena medigr« 17,45 Klavir tgr« pianistka Brad« Rajhov« Četrtek, 4. aprila 17,«« Domača kronika, reklama la objave 17.20 Izbrali ate — prisluhnite! 17,35 9 minat z« aaie gotpodiaja 17,4« Melodije G. Gershvviaa igra arkeater David Rosa 17,45 Obisk pri ploalrjih-prlradealavclh aa I. gimnaziji Petek, i. aprila 1?,n Domača kronik«, reklam« in objave 17.2« Operetne averlure 17.35 Gospodarska vpraSaaJa 17,45 Poje rionlr^kl nrvskl zbor U Tltaaja p. v. Katarlae Nagtd« Sobota, 6. aprila 17.«« Domača kronika, reklame ia objave 17,2« Izbrali ste - prislahaitel 17,39 Za vsakogar aekaj zahvala Tsem, ki so pismeno izrazili sočustvovanje ok priliki iz^be moje drage mame, se najlepia eahvaljujem. Glantnik Helga, Celje Maribor- »k« 40. ICavinatehniir Celie CELJE, MARIBORSKA C. 17 VELETRGOVINA Z ZELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM ISCE ZELEZNiNARJE ZA DELOVNA MESTA KOMISIONARJET ALI REFERENTOV S PRAKSO V ZELEZNINARSKI STROKI PONUDBE Z NAVEDBO DOSEDANJEGA DELA POŠLJITE NA GORNJI NASLOV celjski tednik — izdaja okrajni odbor szdl v ce- lju — urejuje uredniški odbor — odgovorni ured- nik tone MASLO — ured- ništvo in uprava: celje, titov trg 8 — postni pre- dal 122 — tel. uredništva 24-23, uprave in oglasnega oddelka 25-23 — TEKOCi ra- cun 620-305-t-1-266 pri mest- ni Hranilnici v celju — izhaja vsak petek — let- na naročnina 500 din, pol- letna 250 din, četrtletna 125 din — rokopisov ne vračamo — tisk celjska tiskarna v celju PRVOAPRILSKE Dandanes malokdo je kos povleči drugega za nos, ker večkrat smo ■— že leta sem nasedli klasičnim lažem, da hodo plače poskočile in cene se v tla zarile... Ze marsikdo nas je nahtU čeprav ni prvi bil april. Zdaj kar od kraja in po vrsti resnico borrr nagrabil s prsti in zložil jo na velik kup raznih slavnostnih obljub: — Nič več krasti na skrivaj!, (skrivanje je slab značaj) so sklenili tisti tiči, . ki zmaknejo milijon pri priii, če čutijo denar na dlani — Zato v bodoče pred občani pokradli bodo javno vse in vabili revizorje, da v tajnosti ne bo ostala polovica kriminala... Pijanci so se k seji zbrali — razmišljali in rešetali strašno važen so problem ... In kaj sklenili? Naj povem? — Te oštarije preštevilne nam jemljejo denarce silne, zato zdaj proč s to vražjo zgago! Pol gostiln na razpolago hi odstopili občini, ki dvanajst let že govori, da v Celju bo ustanovila gostilne brez kozarca vin«. — Ozračje čisto! smo pisaK že pred leti in lagali, da priljubljena Cinkarna nosovom ne bo več nevarna. Zdaj pa le zares. Pogum! Odslej bo stresala parfum na meščane prepojene z duhovi kislice žveplene. Smo razpisali pred dnevi (bili le redki so odmevi) natečaj za vse Celjane, ki jih lepota mesta gane, da bi predlagali — kako naj tisti del pozidajo med novim mostom in postajo: — Naš predlog se glasi tako: Par nebotičnikov v neho, da do zraka pridejo pešci k'teri na nogah požirajo peščeni prah ... Objavljen naj hi bil razglas, ki za res in ne za špas, naj opozoraja prebivalce, da si kupijo sesalce. Ce kdo je v Celju sto let star ni videl sličnega nikdar, da hi kdajkoli tak naval navdušenja ljudi pognal v množicah iz mesta ven, kjer raste s tal prelep bazen. Tekmuje sonce zdaj z ljudmi, pa vendar se strašno boji, da kopališče prej ho stalo, še preden honnočneje sijalo in pogrelo v njem vodo ... Hi hi hi — ho ho ho! Najbrž ho šampion sveta postal odbor »Kladivarja« in z njim vred ves športni zbor., ki skače v dalj in pa navzgor, zato zdaj iščejo atleta (četudi snedel bi teleta), ki dvignil hi kot ženski »muf< z ramen štirinajstmilijonski »puf<. t Ne več dvomljivo, kot pred leti. Zdaj je resnica — ne obeti: Dobiček pri »Celeia-Sad* se je dvignil na kvadrat... Se večji pa se zdaj obeta: Odkupna mreža se razpleta za odkupe borovnic, ki protestom vsem natJzlic, ^čez mejo hodo romale, od tam pa kot uvožene ugled »Celei« dvignile. Stanovanja zdaj gradimo, da ho vsem toplo va zimo, ne bomo več stiskali z6he hiše rastejo kot gobe, hiše lepe in poceni, take hiše, kjer se dva v hodniku komaj srečata. Ni bil projektant neroda, na žalost je pač taka moda,, če lani sobe kot dvorane in kabineti kot sobane smo zidali za drag denar, zato pa letos — knrvu mar — spalnice so in kurišča kot shrambe ozke in stranišča.