Danica izhaja vsak petek na celi puli, in velja po pošti za celo leto 4 eld. 60 kr., za pol leta 2 ffld. 40 kr., za cetert lera 1 jrld. .'>0 kr ¥ tiskarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld., za četert leta 1 erl.; ako zadene na ta dan praznik, izide I>*nic* dan poprej.
Tečaj XXXV.	V Ljubljani, 13. vinotoka 1882.	List 41.
Ohr o in i ca IVJ. svetosti papeža Leona l'III do škofov resotjae HatotisHe Cerhre.
(Konec.)
Več pa kakor kterokoli drugo se mu ima zahvaliti laško ljudstvo; posebno Italija bila ]e kraj njegovih čednosti, in je toraj tudi naj bolj čutila njegove dobrofe. On je takrat, ko se jih je mnogo mnogoverstno vojskovalo za krivico, podajal roko zatiranim in ponižanim; bogat pri naj večem uboštvu, ni nikdar prenehal podpirati tuje revščine, na svojo še mislil ni. Ljubeznjivo se mu je glasila v u*tih pomla-ena be3eda n,egove domovine; moč ljubezni in poezije je kazal v pesmih, kterih naj bi se ljudstvo učilo in ktere so vredne, da se jim olikani potomci čudijo. Misel na Franč>ška je naše velike duhove prešinila in navdušila z visim duhom, tako da so se naj veči poskušali med seboj poveličevati njegova d'ila v slikah, v kiparstvu in podobščinah. Frančišek je bil Alighieri ju predmet, ki ga je opeval v naj veličastniših in naj milejšsh versticah; Cimabue in Giotto storila sta ga neumerljivega v podobah prekrasne (Par-rhazijeve) lepote, slavni zidarji so ga slavili v velikanskih delih, tako na grobu tega na) večega reveža, ali pri tempeljnu preblažene Device „angeljske", ki je priča toliko in tolikih čudežev.
Kajti k temu tempeljnu imajo navado ljudje iz V3eh strani mnogoštevilno se zbirati, da počastijo asiškega očeta revežev, kteremu so ravno tako bogato in obilno prihajali darovi božje dobrote, kakor se je on popolnoma odpovedal*.vsem človeškim rečem.
IdBMl se jasno vidi, da je cerkev in deržava po tem edi^^Bnožu prejemala veliko dobrot. Pa ravno zato, ker je lHt>v blagi, prav posebno kerščanski duh čudovito primeren za vse čase in kraje, ne more nihče dvomiti, da bodo naprave sv. Frančiška tudi za naš Čas zelö velike koristi, in to tembolj, ker so naši časi v mnogoterih .Ozirih skoraj takratnim enaki.
Kakoi^ dvanajstem stoletju, tako je tudi zdaj ljubezen do Bff§;a zelo opešala in velika je zmešnjava v spoznavanji kerščanskega življenja, nekaj po nevednosti, nekaj po zanikernosti. Z enakim mišljenjem in z enakim prizadevanjem obrača jih večidel svoje življenje v to,
da si preskerbljujejo zložnosti in sladnosti ter hitijo in se dervijo za veselicami. V razuzdanosti plavajo ter svoje blago zapravljajo, tuje pa poželč; zelo povzdigujejo ime bratovske ljubezni, toda govorijo bolj bra-tovsko, kakor pa delajo; kajti lastna ljubezen jih vodi, prava ljubezen do slabotnih in ubozih pa dan na dan pojema. V tistem Času je zelo razširjena zmota Albin-genzov ljudstvo šuntala zoper cerkev in s tem tudi «ler-žavo v nered spravila, ter nekakšnemu socializmu pot pripravljala. In dan današnji so se namnožili taki, ki terdovratno tajijo, da je treba cerkev poslušati: dalje segajo, kakor je po pameti prav ter še dcržavljanski oblasti ne prizanašajo, nasilstvo in punte hvalijo, deželo hočejo deliti, poželjenju druhali se prilizujejo ter domačemu in občnemu redu tla spodkopavajo.
Glede toliko in tolikih napačnosti lahko spoznate, častitljivi Bratje, da znatne pomoči smemo pričakovati od naprdv sv. Frančiška, če so le na stari podlagi vrav-nane. Ko bi bile one v cvetu, cvetela bi lahko tudi vera in pobožnost in vsa slava kerščanstva; ncberzdano po-željenje minljivih reči bi se poleglo, in s čednostjo strasti krotiti bi nikogar ne merzelo, kar se premnogim naj veče in naj bolj zoperno breme zdi. Zvezani z vezjo prave bratovske ljubezni bi se ljudje med seboj ljubili in bi dolžno spoštovanje skazovali revnim in nesrečnim, saj ti so podobni Kristusu.
Razun tega tisti, ki so v kerščanskem nauku temeljito podučeni, vedo za gotovo razsoditi, da postavnega vladarja je vestna dolžnost vbogati, in da ni dovoljeno nikogar v nobeni reči poškodovati. Nič ni zdat-niše, kakor tako mišljenje, da se popolnoma odpravijo vse pregrehe te verste, posilnost, krivice, hlepenje po novotarstvu in nevosljivost med raznimi stanovi v der-žavi, v čemur ima tudi socijalizem začetek in orožje. Tudi ona vprašanja, ki dajajo deržavnikom toliko truda in dela: o razmerah bogatinov in revežev, bodo takrat naj boljše razsojena, če se prepričanje vterdi, da revščina ni nečastna, da mora bogatin biti usmiljen in dobroten, revež pa vdan in delaven, in da ni ne eden in ne drugi rojen za te spremenljive zemeljske dobrote, ter si morata eden s poterpežljivostjo, drugi z radodarnoatjo pripravljati pot v nebesa.
Zato močno in že od davno želimo, da se vsak kolikor more potrudi sv. Frančiška Asiškega posnemati. Kakor smo že popred posebno skerbeli za tretji red,
tako »daj, po milosti božji k naj višemu pastirstvu poklicani, ker se ravno o tej stoletnici prav primérno more zgod.ti, V6e vernike opominjamo, naj se ne branijo pristopiti k tej vojski Jezusa Kristusa. Prav veliko jih je obojega spola povsod, ki so že jeli s veselim sercem hoditi po stopinjah serafskega očeta. Mi hvalimo tako gorečnost in jo živo pripoznavamo ter želimo, da se še pomuoži in dalje razširja, posebno s vašo pripomočjo, častitljivi Bratje!
In poglavitna reč našega priporočila je, da oni, ki so oblekli znameuje pokore, naj se ozirajo na podobo svetega očeta in naj njega posnemajo, zakaj brei tega bi bilo vse nič, ko bi se moglo se toliko dobrega pričakovati. Zato se trudite, da bodo ljudje sploh tretji red spoznali in se ga v resnici čislati učili. Skerbite «ato, da bodo dušni pastirji ljudstvo o tem pridno pod-učevali, kaj da je, kako je vsakemu lahko pristopiti, koliko duhovnih koristi daje za dušno zveličanje, in koliko dobrega obeta sploh in vsakemu posebej. Na to naj bi tem bolj delali, ker udje pervega in druzega reda morajo hudo terpeti, in do danes težke vdarce prenašati. O da bi saj te branil njih oče s svojim varstvom, da bi se v tolikih viharjih na novo poživili, se povzdignili in lepo cveteli!
O da bi pač kerščanski narodi k življenju tretjega reda se zbirali, tako goreče in v takem številu, kakor so nekdaj k sv. Frančišku samemu od vsih strani v sveti gorečnosti hiteli! To želimo bolj goreče in upamo z večo pravico od Italijanov, kterim občnost ravno tiste domovine in veča množica sprejetih dobrót velé va, da naj bo sv. Frančišku bolj vdani in mu še večo hvaležnost ska-zujejo. Tako bi utegnilo čez 700 lét laško ljudstvo in ves kerščanski svet dobrote asiškega moža še nazaj priklicati iz zmešnjav k miru, od pogubljenja k zveli-čanju. Te milosti posebno prosimo te dni v skupni molitvi od sv. Frančiška; tega živo prosimo sveto Marijo Devico in Mater Božjo, ktera je vdano češčenje in zvestobo svojega svetega služabnika zmiraj s svojim nebeškim varstvom in posebnimi milostmi obdarovala.
V tem pa kot zastavo vsih nebeških dobrót in v znamenje svoje posebne ljubezni vam, prečastiti Bratje, vaši duhovščini in ljudstvu, ki je komu izmed vas izročeno, z vso priserčnostjo podelimo apostoljski blagoslov.
Dano v Rimu pri sv. Petru 17. sept. leta 1882, v petem letu našega papeštva.
Leon XIII, papež.
iz g te ti i boffotfubnih otrok iz vsih časov kerscanstra. 111.
(Dalje.) 3. Sv. Stanislav Kostka.
Izmed vseh mnogoštevilnih svetnikov in blaženih iz družbe Jezusove je Stanislav pervi od sv. Cerkve dobil naslov „blaženiše pred kakor sv. Ignacij in sv. r rančišek Ksaverij. Njegovo življenje je bolj enakomerno, kakor življenje sv. Alojzija, ali po čednostih mu je močno podoben. Zato menim, da boste naj lože spoznali ta prelepi biser Jezusove družbe, ako vam najpred prav ob kratkem opišem njegovo življenje, in potlej še posebej v krasen venček povijem nektere njegovih prelepih čednosti.
Rojen je bil ta ljubeznjivi svetnik 1. 1550, deset let potem, ko je bila Jezusova družba v Rimu poterjena. Oče njegov Janez Kostka in mati Marjeta Kriška sta bila plemenite in jako slavne poljske rodovine. Živela sta takrat, ko je Stanislav zagledal luč sveta, v svojem gradu Rostkovu. Tu je Stanko srečno preživel perva
otročja leta. Za odgojitelja in učenika mu je bil mlad mož, Ivan Bilinski.
Ko je bil 14 lčt star, ga pošljejo starši z bratom Pavlom in omenjenim učenikom na Dunaj. Tam so imeli Jezuitje samostan in poleg tega hišo, kjer so bili odgojevani plemeniti mladenči iz naj imenitniših hiš domačih in tujih krajev. Pa se prav celo leto nista ostala tu, ker cesar Ferdinand, ki je bil Jezuitom prepustil to hišo, je umeri, njegov naslednik pa jo je temu namena zopet odtegnil. Plemeniti dijaki so se razšli na razne kraje; Kostkova pa sta ostala še na Dunaju in sta si v mestu najela stanovanje. Pavlu je bilo novo bivališče
1'ako všeč, Stanislav pa je bil zelo žalosten te premembe, Ler je bil hišni gospodar protestant in ker se je pogrešal priljubljeni red prešnjega odgojišča.
Stanislav se s težkim sercem vd£ in ostane v tej protestantovski hiši dve leti, pa lahkomiseljni brat mu prizadene silno veliko hudega. Toda Bog ga mnogo-verstno tolaži, zlasti v njegovi smertno nevarni bolezni, v kteri ga je čudežno obhajal angelj iz nebes. V tej bolezni se mu prikaže tudi Mati Božja z usmiljenim Jezusom, obljubi mu, da se bo ozdravil in mu veli, naj stopi v Jezusovo družbo. Take želje je že sam več časa gojil v sercu, ker je že pred več mesci spoznal, da ga Bog kliče v ta red, pa v preveliki boječnosti si ni upal z nikomur govoriti o tem. Zdaj še le se oserči, gre k svojemu spovedniku in mu jokaje razodene, da ga je Gospod že pred več mesci klicai v družbo Jezusovo, on pa da si v napačni bojazljivosti ni upal z nobenim o tem govoriti. To razodenje mu napolni serce z neko tolažbo in radostjo, kakoršne še pred ni nikdar občutil; prejšnja boječnost pa se mu je zdela nehvaležnost do Boga in imel jo je za naj veči greh svojega življenja.
Brez odlašanja hiti k predstojniku prosit, naj ga sprejme. Pa odgovor dobi, da brez očetovega dovoljenja ne more biti sprejet. Vendar blagi mladeneč ne obupa: kar mu je Marija sama velela, to mora biti mogoče, meni po pravici. Zopet ponovi svojo obljubo in sklene kot romar ob miloščinji potovati po svetu od samostana do samostana, dokler ne bo kje sprejet, kjerkoli, ko bi imel tudi vse življenje tako prositi in romati.
Pri dunajskih Jezuitih je dobil dvoje priporočilno pismo, eno za slavnega P. Kanizija v Dilingen, eno pa za P. Borgija, generala jezuitov v Rimu.
Neko jutro mesca avgusta 1567 prav zgodaj, ko sta Pavel in Bilinski še spala, sporoči služabniku, da ga opoldne ne bo pri mizi, da je drugam klican; potem gre k sv. maši in k sv. obhajilu in potlej odrine narav no3t proti Dilingenu. Zunaj mesta sleče svojo navadno obleko, obleče priprosto ubožno oblačilo, se prepaše s pasom, vzame popotno palico in hiti dalje.
Ze o poldne se Pavlu čudno zdi, da brata ni h kosilu, še bolj ga pogreša zvečer in začne ga skerbeti, da bi bil utegnil pobegniti zarad njegovega nadlegovanja. Drugo jutro se urno odpravijo Pavel, Bilinski, njegov služabnik in gospodar iskat ga. Urno dervijo za njim in res ga doidejo, pa ga ne spoznajo ter memo njega hitijo še dalje. Stanislav jih spozna, še gorešniše se priporoča v varstvo Božje, in da bi ne bil spozna, zavije na stransko pot. Pa ravno to je pri onih fhgplo sum, zato obernejo in hočejo ga z urnimi konji do^BE. Toda, glej čudo: konji so čedalje bolj počasni, slednjič se ustavijo in se ne dajo le za stopinje dalje premakniti; ko pa voznik oberne proti domu, so zopet hitri, kakor popred.
Stanislav pa, svest si varstva božjega, veselo dalje potuje. Pri dobrih ljudeh si sprosi naj potrebniše hrane in hvaležen je za najslabšo postrežbo. Po potu premišljuje božje reči, pogovarja se z Bogom in z Marijo, ali pa moli sv. rožni venec. Če zagleda ob cesti kak križ
ali znamenje Matere Božje, se mu spoštljivo približa, obstane nekoliko, obmoli pobožno molitvico in vesel sopet dalje hiti.
V Dilingu ga P. Kanizij z veseljem sprejme, pa kmali spet z novim priporočilom v Rim pošlje z dvema druzima novincema. Dolga je bila pot iz Dunaja do Dilinga, a še daljša od tod do Rima; najmanj 400 ur mu je bilo peš hoditi. Pa Stanislav se ni ustrašil nika-koršne težave in zopernosti, da je le svoj namen dosegel. — Ne d& se dopovedati, kako srečnega se je čutil, ko
fa v Rimu sv Frančišek Borgijan sprejme v Jezusovo ružbo. Nobena reč bi ga ne bila mogla več premakniti iz samostana, tudi ne očetovo žuganje. Tam pa je živel le 10 mescev in umeri je silno lepe smerti, kakor bom še potlej povedal. Njegovo življenje je bilo kratko, pa bogato prelepih čednosti.
a) Naj lepša Čednost.
To je neomadežana čistost in spodobnost v mislih, besedah in delih, ktera se večkrat tudi nedolžnost imenuje. Ime „naj lepša čednost" zasluži zato, ker je tako rekoč solnce druzih čednosti, in ona daje vsim čednostim še le pravo lepoto. Brez te čednosti ni mogoče do-pasti ne Bogu ne Mariji, ne angeljem in ne ljudem. Zato pa tudi vidimo, da si vsi bogoljubni otroci naj bolj prizadevajo, da si ta neprecenljivi zaklad ohranijo. Skerbno se varujejo slabe druščine in spokorno se zatajujejo in premagujejo, tudi še v dovoljenih reččh; pri naj manjši nevarnosti in napačni misli, ki se jim zdi zoper to čednost, hitro Boga prosijo za odvernjenje, Marijo zaupno na pomoč kličejo. In Bog jim tako dobro voljo in prizadevanje čudežno podpira in dobrotljivo odvrača vse nevarnosti, tudi one, kterih v svoji nevedni lahkcmišlje-nosti še ne poznajo ali ne zapazijo. Marija je takim posebno ljubeča Mati in močna varhinja. Tak ljubljenec Marijin in presrečen Angelj v človeški podobi je bil sv. Stanislav.
Ko je bil še doma pri svojih starših, so večkrat prihajali k njegovemu očetu različni prijatelji in gostje. Pri mizi so se o raznih reččh prosto pogovarjali. In če je kteri količkaj nespodobnega spregovoril, je Stanisla-vek koj barvo spremenil, glavo in oči pobesil, ter tako z obnašanjem svojo žalost naznanil, ako si ni upal z besedo. Če pa res podobno govorjenje ni kar precej prenehalo, je glavo povzdignil, kviško pogledal in nekaj trenutkov imel nepremaknjeno vperte oči proti nebu; potlej pa je omedlel in s stola padel, če mu niso hitro na pomoč prišli. Nekaj časa ni nič vedel, kaj se okrog njega	To nezavednost so imenovali omedlevico;
očetu pa se je zdelo, da je nebeško zamaknjenje.
Tako se je zgodilo angeljskemu otroku vselej, kadar se ni vpričo njega dovelj spodobno govorilo. Zato si je oče prizadeval v takih prilikah govorjenje hitro na kaj druzega oberniti ali pa ustaviti s tem, da je gostom naravnost rekel, naj iinajo usmiljenje z njegovim Stankom in naj nikar nič pohujšljivega ne zinejo.
Dušna nedolžnost mu je sijala tudi na obrazu. Bil je tako lepega in ljubeznjivega obličja, da so mnogi rekli, da je bolj podoben angelju, kakor človeku. Tako je bil čist, sramožljiv in nedolžen, da ga je moral spoštovati — skor bi rekel — kot svetnika častiti, kdor ga je videl, in v njegovi vpričujočnosti je čutil posebno ljubezen do sv. čistosti. Ze pogled nanj je bil zadosti, da so zginile skušnjave, in so jele serce navdajati svete nebeške misli.
Čeravno se je čutil v posebnem varstvu božjem in nebeške Matere Marije, se je vendar tudi sam veliko prizadeval za ohranjenje angeljske čednosti, deviške nedolžnosti. Velikokrat se je postil, zel6 je bil zmčren
v jedi in pijači, ljub i je samotnost, ogibal se razuzdanih tovaršev in praznih veselic, in nakladal si je še tudi prostovoljna pokorila. Tako se je že naprej ubranil vsim nevarnostim in z božjo pomočjo je ohranil nedolžnost do groba.	(Dalje sledi.)
8iom*ek dijak — toaposlvree.
(Konec.)
Slomšek je bil tedaj že kot bo^oslov* c bolj podoben zrelemu možu, kakor pa mlauenču. ki *e vedno vodnika potrebuje. Pečal se je samo s teulogičnhni vednostmi in s slovenščino, za drugo se ni mnogo brigal; zato ni čudo, da so se bogoslovci že takrat menili, da bode on še kedaj škof postal. Posvečen je bil za maš-nika po dokončanem tretjem letu 8. sept. 1824. Tudi o tej priliki moramo občudovati njegovo hvaležnost do dobrotnikov; svoje perve sv. maše ni obhajal v Ponikvah, v svojem rojstnem kraji, ampak v Ulimlji, kjer je bil župnik njegov prijatelj in dobrotnik g. Pražnikar. Dan nove maše Slomšekove bil je dan največjega veselja za njega samega, pa tudi za župnika Jakopa .'Važni kar j a, ki je bil njegov duhovni oče. Kakor duhovni oče je torej spremljal novomašnika k oltarju in imel tudi slavnostni novomašni govor v veliko veselie Slom-šeku. Slomšek pa je kmalo potem postal naj bolj sloveč pridigar lavantinske škofije in vseh slovenskih pokrajin.
Naj tu podamo dva nauka šolski mladini naši.
I.	Dijaki naj se prav pridno uče po zgledu Slomšekove m. Mladost je čas setve; v mladosti treba je sejati in ravnati se po besedah Sirahovih, kteri pravi: „Sin z mladega uk sprejemaj in našel boš modrost do sivih lis". In: „Ne zametuj govorjenja starih modrih, temuč vadi se v njihovih pregovorih. Zakaj od njih se boš učil modrosti in pametnih naukov. Ne puščaj v nčmar govorjenja modrih; od njih se boš učil modrosti in ob času potrebe odgovor dati." Pridne dijake Bog in ljudje radi imajo; zato se tudi ubožni že izšolajo, ker dobrotniki jim radi pomagajo v potrebah, da napredujejo.
Kaj pa lenoba? Resnične so besede Vodnikove: Lenega čaka ster^an rokal in palica beraška. Kdo mara za lenega dijaka?... Dobrotniki ga zapustijo. Iz šole ga izbacnejo, ker noče rabiti svojih talentov od Boga mu darovanih; in čaka ga oster odgovor, ker je 5 talentov zakopal. Pomisliti je treba, da za vsako službo se dandanes veliko ljudi ponuja, in da po enem kosčcku kruha več ljudi sega; toraj je treba mladim marljivosti, pridnosti velike: za lenuha ni kruha.
II.	Mladina in posebej dijaki morajo biti vzor, cvet lepega obnašanja ter modrosti. Ze stari Tobija je rekel svojemu sinu: „Boga imej v sercu vse svoje žive dni, in varuj se, da kdaj v greh ne privoliš, in v nemar ne pustiš zapoved Gospoda našega Boga." In Pridigar pravi: „Spomni se v svoji mladosti svojega Stvarnika". Strah Božji naj navdaja mladenča in naj ga varuje grešnih stopinj Le nedolžno veselje sme dijak vživati, kakor se bere v bukvah Pridgarjevih: „Veseli se mladeneč v svoji mladosti... ali vedi, da bode Bog tebe zavolj vsega tega na sodbo postavil. Iz-ženi jezo iz svojega serca in odverni hudobijo od svojega mesa. Zakaj mladost in sladnost je prazna reč." S temi besedami „Pridigar" dovoli mladosti nedolžno veselje, to je, tako veselje, ktero ne nasprotuje pobož-nosti, in opominja mladost, da naj ne pozabi Boga, vsega-vedočega, pred kterim nam bo enkrat od vsege obnašanja in življenja odgovor dati. Dijaki, ne delajte in ne govorite, kakor tisti hudobneži, o kterih piše kralj Salomon: „Pridite, pravijo oni, in vživajmo pričujoče do-
brote in hitro rabimo stvari se v mladosti... Tergajmo rožice veselja, dokler ne zvenejo .. Nobeden izmed nas naj ne bo odločen od našega razuzdanja, da se bo povsod znalo, kako smo bili veseli, zakaj to je naš delež in odloček." (Modr. 2, 6 — 9.) Dokler sodo mladi, pravijo hudobni, bodimo veseli, in se veselimo življenja; na večnost bodemo takrat mislili, kadar se bo kri v naših žilah ohladila, in nas svet s svojim veseljem več mikal ne bode. — Nesreča velika, da mnogi dijaki zaidejo na napčno pot — pot greha in hudobije, in spolnujejo se nad takimi besede v bukvah Jobovih: „Pregrehe njih mladosti bodo njih kosti napolnile in ž njimi v grobu počivale.1' Prepozno je sdihovanje, kakor se bere v Pridigarji: „Zakaj sem sovražil krotitev, in se ni vdalo moje serce avarjenju. Zakaj nisem poslušal glasu svojih podučevalcev in nagnil svojih uščs učenikom!"
Naj bi pač naša mladina o začetku sol te besede dobro premi si lila, in se ravnala po teh naukih, ter posnemajoča Jezusa, Božjega Sinu, rastla v starosti, modrosti in milosti pred Bogom in pred ljudmi.
J. C.
JHako se gotii r kratfesicu brez kersnnske rere,
ali:
Sužnjost na Sandviškik otocih.
Odkar je bil kralj Kalakana, vladar Sandviških otokov, v Evropi, so ti daljni otoci postali svetu malo bolj zanimljivi. Vsa poročila iz tega čudnega kraljestva v velikem morji se sedaj s posebno marljivostjo ber6. Kako vendar je na teh otocin?
Na Sandviskih otocih se je zarad velikega pridelka sladkorja po premožoih posestnikih vstanovilo neko prodajanje sužnjev, grozovitnise in nesramniše, kot se je kedaj to godilo v zedinjenih deržavah, ali sploh kje. Neki morski kapitan, kteri je pred nekoliko tedni odjadral iz Honolulu in te dni prišel v San-Frančišek (S. Francisco), se je dosti dolgo tam mudil in dobro spoznal tudi okoliščine. Znan je kot premožen, in v S. Frančišku kot zanesljiv mož. Ni tedaj misliti, da je pretemno narisal, kar se žalostnega godi na onih otocih.
Domačini, pravi on, kakor je že davno znano, iz-mirajo. Od ptujcev se odlikujejo Kinezi po svojem številu in moči, in so si obilno njih polja pridobili, na katerem sedaj riž pridelujejo, med tem ko domačini od sužnjih pregreh svojih žen žive. Naj slabeji in naj rev-niši izmed tujcev so prebivalci južuih otokov, kteri žive v pravem robstvu, nadzorovani po ljudeh, kterih stariši so bili Evropejci, ki jih do sroerti mučijo. Naj bolj slabo je to, da se hanajska vlada vseh ladij, ktere se pečajo s tergovino in vvažanjem sužnjev, sama polasti ali jih vsaj pod svoje varstvo jemlje
Te ladije, naložene z žganjem, volnenimi odejami in vsake baže igračami in malimi stvarmi, gredd na južne otoke. Za merico žganja, eno odejo, ali kako drugo otročjo igro, izbarantajo od vsacega glavarja kterega izmed njegovih ljudi. V kratkem času imajo ladijo polno sužnjev. Reveže, tako nesramno prostosti oropane, potem spravijo v spodnji del ladije in vse duri in loputnike od zgoraj zapro, dokler ne pridejo v Honolulu. Kako težko jim je tu notri biti, si vsak lahko sam misli. In to celih 40 dni, ker tako dolgo terpi vožnja. V Honolulu jih čaka še le naj grozovitejša osoda. Brez kake oprave in bose, nevkretne kakor otroke, za sužnjištvo oblečene zapode v ograjen prostor. To se pravi, vsakemu obesijo plehnat ščit s številko okoli vrata in mu dajo predpasnik, da se malo pokrije. Tako ga peljejo na posestvo
njihovega gospodarja, kjer se mu godi slabše, kakor vsakemu konju pri naj bolj grozovitem posestniku. K sreči resi smert nestečne teh muk v malo letih. Med temi prav divjimi ljudmi se pa nahajajo tudi Portugalci, kteri se dajo pregovoriti po priliznjenih besedah in nvali, stopijo na ono zemljo in tako plačajo svojo nespamet-nost z robstvom 5 lčt pri vednem terpljenji. Žal, da tudi tisti, kteri so še živi ostali pri tolikih mukah, po pre-tečenem obroku ne dubč prostosti. Večji del morajo se dolgove poplačati, za ktere jim je se le delati. In ako se jim res posreči, da na ta ali oni način prostost dosežejo, so vendar na duhu in na telesu tako oslabljeni, da so komaj zmožni sami za-se skerbeti. Družina jim je razkropljena, žene so ali zapadle pohotnosti tergov-cev s sužnji ali poganom Kinezom, ali pa na rižnih njivah (plantažah) tako dolgo delajo, da jim bič priga-njavčev življenje ugasi; njih otroci zrastejo divji, brez nauka in brez navoda k dobremu, bolj pripravljeni k hudemu.
Med bivanjem kapitana na otoku se je pripeljalo tje 500 Portugizov. Ko so ti od svojih rojakov zvedili, kakšna osoda jih čaka, so sklenili se zoperstaviti. Za-
Eerli so jih kakor prebivalce južnih otokov in so jih oteli na plantaže razdeliti. Reveži so so početkoma ustavljali in se niso hoteli ločiti narazen. Pa tu pripeljejo vse policaje, dve kompaniji vojakov in eno poljsko baterijo, da bi jih v strah pripravili. Vojaki so jih obdali, ter so se delali, kakor da bi jih pri pervem vporu hoteli vse postreliti. Portugizi so imeli svoje žene in otroke v sredi med seboj — pripravljeni bojevati se za življenje ali smert. Pa niso jim hoteli privoliti, da bi svoje družine v varnost spravili. Tako so se vdali v svojo osodo; 11 so jih vergli v ječo. Kaj se je godilo z njimi? Nihče ne v 6.
Noben konzul ali poslanec ne zastopa Portogizov na teh otocih, kjer veljajo postave za tergovstvo s suž-njimi. Delati morajo kakor živina, in prehranijo jih tudi kakor živino. Zjutraj jim natresejo riža in govejega ali svinjskega mesa v jasli. Po kosilu jih enkrat ali dvakrat na polje ženejo. Opoldne jim jedila tje prinesč in zvečer jih ženejo nazaj v njih stanišča, kakor ovce v ovčjak.
Kinezi, Portugizi in Kanaki živijo v bližnjem občestvu med seboj. Verjetno je, da bodo Kinezi, kteri imajo prednost pred druzimi, vse druge nadvladali. Rob-stvo se je pozneje še bolj pomnožilo. Angleška vlada je posebno za to odgovorna. Odpravila je v svojih vodah prodajanje sužnjev; zakaj pa ne preiskuje ladij, ktere v imenu kralja Kalakana barantiie delajo z ljudmi?
Ali vidite iz tega, modrijani brez vere, koliko je keršanska vera vredna? More li ne mara vaša brezver-ska olika vero nadomestiti? Kako bi bilo to mogoče, ker po vašem nauku je človek pri nas ravno toliko vreden, kolikor pri divjakih na Sandviških otocih! Vero iz šole preč! tako se derejo olikanci brez vere in po vsih potih človeštvo pohujšujejo ter bi po njihovih naukih moralo postati ljudstvo tako, kakor so ravno popisani divjaki in njihovi brezverski gospodi.
Hvaljen bodi večni Bog za neprecenljivi dar sv. vere!	C.
Ogled po Slovenskem ln dopisi.
Biserna masa preč. gosp kanonika Antona Žnža na
Laškem, kar je ,,Dan." pred nekaj časom napovedovala, se je godila med velikimi slovesnostmi. Sami knez in škof Lavantinski z večino kanonikov so bili pričujoči, kakor tudi čez stirdeset družin duhovnov; se vč, da tudi
ljudstva silno veliko. Čestitanja in vošila, telegrami so prihajali od premnozih strani, poezije so preslavljale bisernega jubilanta. Ena slavnih pesem konéá se s naslednjimi navdušenimi versticami:
Naj možu se slava na veke prepéva, Ki Cerkev, svoj narod je ljubil takó; Naj v žaru ljubezni nam lice odseva, Da vživa v spominu plačilo sladko! Na dan dijamantni so naša vošila: Naj Bog nam ohrani Ga mnogo Se lét! Is sere se gorečih Mu slava glasila, Saj narod slovenski zahvale je vnét.
Drugi (Živkov) kliče:
Annis adamanteis, Meritis aureis Plene ditate!
Cruce coronata Perdigne decorate!
Almos annos, semper sanos Feliz vivas, laetitias bibas;
Cruz et corona summa deut bona Hie et in coelis, quia fidelis Pastor et civis in gratias vivis!
Is Travnika v Bosni, 4 okt. (Iz privatnega pisma.) Sedaj smo pervi gimnazijski razred začeli. Včeraj smo imeli slovesno službo Božjo: „zaziv Duha svetoga", kakor menda v Travniku nikoli še ni bilo, vsaj ne 400 lét. Učencev je nekaj čez 30, njih 12 v semenišči. Učencev za više šole sedaj ne moremo sprejemati. Da bi kdo hotel v naš red stopiti, naj gre, ako ima vsaj šest gimnazijskih šol, naravnost v št. Anderž na Koroško.
Zdaj pa naj smem še prošnjo pridjati, ne za nas, temud za siromašne bosenske cerkve. Župnik v gorah blizo Travnika lepo prosi, ali bi od kod dobiti mogel nekaj za cerkev: kazule, černo, belo in rudečo, ali vsaj demo; albe d vé; dva svečnika na altar; in zvonec, nekaj kilogramov težek.*) Kranjci so sploh vneti zamisijone; Bosna pa je gotovo še mi sij on, in gotovo tudi srajca je bližnija kot kožuh.
Sebe in našo hišo pa zavod, ter vso Bosno priporočam svojim rojakom... Ponižni sluga v Kristusu
Aleksander Hoffer.
Iz Hartnma ima ,,Grazer Volksblatt" zopet naznanila, iz kterih je očitno, da v Sudanu še divjá rogovil-Btvo. 25. jul. pravi dopisnik: Znati ie, da Sudan gre svojemu razdjanju naproti. Treba bo le še za lastno kožo skerbeti. Od mesca sušca imajo tergovci zgoli zgubo. K temu pa še stan v Egiptu! Zveze tergovske so raz-tergane in z juga koraka vedno bližej lažnjivi prerok Mahdi, JaČen po belih kožah, v kratkem bo gotovo v Obeidu, glavnem mestu v Kordofanu. Vlada turška zahteva nagle pomoči, sicer ,,je po njihu! Pomoč pa je nemogoča. Mahdi je zopet 600 ljudi nekaj poklal (eno leto poprej je bil razmesaril 150 vojakov), nekaj v Nilu utopil. Ta trinog je samo še dva dni hodá od Hartuma. Vender imajo še upanje za otenje, ker je Hartum močno vterjen, na Nilu pa sta dva parnika, vsak z eno kanono in to, menijo, bo dosti. En parobrod se je na potu v Berber potopil. O stanu v Egiptu ne vedó nič. Vradnije in tergovci, v dvomu, če so še živi, kterim bi imeli pi-
*) Ravno je na potu do preč. g. kanonika dr. Jegliča v Sarajevo več cerkvene robe. Škoda, da ni malo prej prišlo to pismo. Sicer pa v malo dnevih odrine nekdo iz Ljubljane v Travnik, prav v samostan, in utegnil bi kaj seboj vzeti.
Vred.
sati, rajši ne pišejo v Kairo in Aleksandrijo. Sklep pisma govori o tem, da naj bi se misijonarji umaknili (kam?), saj redovnice kaže na pervo odposlati, kar tudi vlada poterja. Misijonar pa hoče ca vsak način na mestu ostati, dokler so ondi kristjani, in priporočuje se v molitev, ako se zasliši, da je padel.
Sobota.
Zvonovi lepo pojejo, Nas delavce tolažijo, Počitek nam obetajo, Gospodov dan naznanjajo.
Le urno se zasukajmo, Viuograd da dokopljemo; Če prej do verha pridemo, Se prej domov povernemo.
Smo teden ves se trudili, Matiko težko sukali, Zato ko k hramčku pridemo, Kozar'ček ga izvernemo.
Le pij ga, brate strnjeni, Saj sod debelo še doni; Naj grenek pot nam ohladi In terde ude pomladi.
Ga bučo sabo vzamem še, Da jutri okrepčamo se; In mati, kuha ki domd, Dobroto njega tud' naj zna.
Večerja dobro nam diši, Zaspani smo pa tudi vsi; Ponižno se prekrižamo, Boga za vse zahvalimo.
K počitku se le spravlajmo, Da jutri laglje vstanemo; Ob treh ko dnevu zazvoni, Obleko vsak naj spremeni.
Nedelja sveti nam je dan, Za pokoj od Boga odbran; Moliti veže nas dolžnost V cerkvi Božjo visokost.
d—n.
Razgled po »veto.
V Djakovem je bila 1. vinotoka (rožnovenško nedeljo) posvečena prekrasna nova stolna cerkev, delo škofa Strosmajcrja. Pričujočega je bilo veliko duhovstva tudi iz nadškofije zagrebške, pa zastopana je bila zagrebška akademija, vseučilišče, vse hervaške slovstvene in umetniške društva, ki so po svojih zastopnikih poslale Strosmajeru adrese in vošila za tako slavno in srečno doveršenje dela. Tudi sv. Oče papež in Nj. Veličanstvo cesar sta poslala častitke, pa na stotine berzo-javov, kakor poroča „Kat. List", je dospelo iz raznih krajev katoliškega Bveta. Tudi so vsi domači časniki naznanili svoje želje. Posvečevanje je opravljal milgsp. modruško senjaki škof Juraj Posilovič in po svetem opravilu je prekrasen slavnostni govor »mel prevzvišeni gosp. škof J. J. Strosmajer o edinstvu sv. Cerkve. Po cerkvenem opravilu so bile v slovesnem zaslišanji spreje-mane poslanstva malo ne iz vsih slovanskih narodnosti.
2. vinot. imel je slovesno sv. mašo škof Posilovič, pridigo val pa je zopet škof Strosmajer — tako priserčno, živo in navdušeno, da so mnoge lica vesele solze oblivale. Razveseljeni, da so bili deležni tolike slovesnosti, bo se vračali domu deležniki iz bosanske in druzih vla-dikovin. Bog premilostni dodeli, da se v enaki meri povzdiguje kviško po vsi Jugoslaviji tudi duhovni tempelj presvete Cerkve Kristusove, in da se vanj v vedno večem številu povračajo tudi duše dozdaj še nezedinjene • pravo Cerkvijo!
Po Uskem, Avstrijskem — zlasti Tirolskem — in nekaj tudi po druzih deželah — so vsled dolzega deže-vanja nastale grozne povodnji, škoda silovita; tudi nekaj ljudi je konec storilo.
Rimsko. Kako silno delavni so sv. Oče na vse strani, kaže tudi naslednje poročilo v „Kat. Listu". Nedavno so razglasili apostolsko pismo, s kterim vravna-vajo neke okolišine med Rusini gerškega obreda v Galiciji. Precej o svojem nastopu pa so v Rimu vstanovili kolegijo in semeniše za katoliške kopte v Egiptu. Nedavno so se posebej ozerli na katoličane gerško melhi-škega, sirskega in kaldejskega obreda na vzhodu. Za melhite, ki imajo v Antijohiji svojega patrijarba, 5 nadškofov in 8 škofov, so sv. Oče prenaredili francosko semeniše pri sv. Ani v Jeruzalemu in so ga izročili po kardinala nadškofa Lavigeri-a vstanovljeni kongregaciji algirskih verovestnikov. Ta naprava ni pod melhiškim patrijarhom, ampak je neposrednje pod nadzorom sv. Stola; v njegovem imenu oskerbuje vstav preč. g. Ljud. Piavi, apostolski delegat v Siriji. Katoličani sirskega obreda imajo patrijarha v Babilonu, 5 nadškofov in 6 Škofov. Za ta dva obreda so sv. Oče vstanovili skupno semeniše v Mosul-u pod vpravo redovnikov sv. Dominika. Tudi to semeniše je neposredoma pod nadzorstvom rimskega Stola in oprava izročena apostolskemu delegatu Mezopotamija Kurdistana in male Armenije. Kon-gregacija za opravila na Jutrovem je vravnala vodilo za vzgojo semenišnikov v tem s^menišu in je zlasti za-terdila, naj se mladenči dobro izučijo v liturgiji in šegah svojega obreda. Zanesljivo bode tudi ta naredba rodila dober sad za katoličanstvo na Jutrovem.
Prusko-Demski časniki si dajejo dosti opraviti s svojim dvajsetletnim pregledom, kajti 23. kimovca je preteklo 20 let, odkar je Bismark stopil na čelo pruskemu ministerstvu. Avstrijanci nimamo vzroka bismarkovanja se veseliti, pa tudi pruski katoličani ne. Zaznamnjan ostane mož kakor šiba zoper katoličanstvo.
Na Pruskem bodo 19. in 26. t. m. volitve v deželni zbor. Ze so imeli katoličani 24. kim. v Koloniji shod v tem oziru. Znani dr. Windthorst je v silo znamenitem govoru poznamnjal, koliko je na tem ležeče, da se pravi možje izvolijo. On pravi, da z vojsko za cerkveno svobodo je zdaj dosti slabo. V zadnjem deželnem zboru je bila sprejeta postava, ktera bi katoličanom precej bremčn odvzela ako bi se zveršila. Žali pa, da je ostala nezveršena. (To je pot sovražnikov sv. Cerkve, da ne storč, če so tudi prisiljeni kaj obljubiti.) Deržavni zbor je sprejel osnovo zoper pregnanje duhovnov vsled erve preiskave; zvezni svet je to zavergel. Prošnje iz olonijtške nadškofije, da naj se častitljivi nadškof pokliče iz pregnanstva, minister Gtssler cesarju še predložil ni! To so resnobne dogodbe in delajo skerbne po-mislike. O tem bo beseda v zboru; toda ležeče je na tem, kako se bodo volitve obnesle. Ako bodo take, da bo sredise imelo dovoljni vpliv, kakor lansko leto; potem je v naslednjih treh letih upati izdatnega napredka za katoliško reč. Ce pa bo nasledek drugačen, se Windt-horst boji zelo hudega terpljenja za Cerkev. Komur je
tedaj kaj za svobodo sv. Cerkve, se od volitev ne smé odtegati, in Windthorst povdarja, da ima greh, kdor brez naj tehtnišega zaderžka ne gre volit. Vsak naj pomisli, kako svete dobrote so v nevarnosti, in ravná naj se po tem, kakor vest veléva. Trenutek je neizrečeno resen, in gorjé nam, ako ta trenutek zamudimo! Tako pristavlja govornik. Svari tudi pred vsakim nepremišljenim poskusom za kako srednjo stranko, ki ni ne tič ne miš. — Naslednji dan je Windthorst govoril v Krefeldu zoper mešane šole (Simultanschulen).... Kdo ne čuti, da taki opomini po svojem tudi nam veljajo?
Česa se je katoličanom nadjati od zagrizenih pru-sakov, to je pokazal tudi luteranski dvorni pridigar dr. Bauer, ki je na nekem shodu v Berlinu papeža in katoličanstvo z naj gersim pjovanjem in obrekovanjem za-sramoval.
lxHeidelberga. Grozna nesreča na železnici se je pripetila pri Hugstett-u. Na nedeljo angeljev var-hov je bil napovedan v Heidelbergu velik vlak ljudi, ki je imel priti iz Kolmar-a. Bil ]e posebni vlak, ki je obsegal nad 1200 ljudi Ravno ob času očitne božje službe se od strani železnice sliši vriskanje in tuljenje, kot da bi se pustne seme bližale! Kdo bi si bil mislil, da to nezmérno veselje se bode 12 ur pozneje v zgoli stok in jok spremenilo! Tako piše eden poročevalcev. Drugi pripoveduje: Čez 1200 oséb je svoje nedeljsko posvečevanje imelo na železnici, in so se od Kolmara v Elzasu prepeljali Čez Reno v Freiburg. Se le zverér ob 8 je vlak odrinil s tega mesta proti domu. Ljudje so preživeli vesél dan; pri odhodu iz freiburskega kolodvora vriskanja in ukanja kar ni hotlo konec biti. Toda, naglo je sledil žalosten konec! Komaj uro nad Frei-burgom, pri Hugstettu, je silovito naglo derčeč vlak puhnil iz kolovoza, lokomotivi in vozovi so se kopičili znasad kakor stolpi, in zdaj stokanja in tarnjanja ni bilo konca in kraja. Od 1200 ljudi jih je le 400 ostalo brez škode. Čez malo časa se je slišalo, da je bilo že čez 150 mertvih; 400 je le samo v vasi Hugstettu ležalo ranjenih. Razdjanje je bilo tako strahotno, da priče še vsega praviti ne smejo! Vlak je imel 28 vozov (vagonov) in dve parnici, ter je peljal 1200—1500 potnikov. Našli so nektere vozove visoko znásad nakopičene, druge pre-kucnjene zraven kolovoza, parnik paje bil ob levi strani globoko v zemljo zasajen. Pomoči prav dolgo ni bilo nobene.
Dalje pristavlja liat „Auge und Herz" še tole: Čudno je, da poslednji čas so zlasti vlaki za veselice tako prestrašno osodo imeli. Vlak, ki ga je nesreča zadela v Heidelbergu, je bil tudi vlak izletnikov. Barka, ki se je na Hutson u s stotinami potnikov potopila, je bila barka z izletniki. Grozovita nesreča na reki Temzi, pri čemur je več sto ljudi konec storilo, je gotovo tudi kakor taka še v spominu. Ladija, ki je v obličji Londona in velike množice ljudi, kteri pa niso mogli nič pomagati, se potopila, je bila tudi izletna ali veselična ladija. — Pogoriše Ringteatra na Dunaju je živo še v spominu (zgodila se je namreč nesreča v cerkven praznik). Kdor globokeje pogleda, šibe božje tajiti gotovo ne bo mogel." — Tedaj tudi vi Slovenci, ne skrunite dni Gospodovih, spoštujte praznik, opustite „hribo '- in razno drugo „lazenje", plezanje, plesanje, ponočevanje, pretepanje, popijanje itd., da tudi nas nesreča ne zadéne!
Ruski car je 20. kim. prišel iz samote pri Petro-gradu v Moskvo, pravijo, razstavo gledat. Neštevilne trume ljudi so pozdravljale cesarja in cesarico, ki sta se s kolodvora peljala naravnost v kapelo „lberske Matere Božje". Od ondod sta se podala v grad Kremeljski, kjer je bilo zopet nezmérno število ljudstva. Moskovski
župan je v imenu mesta imel govor poklonstva in vdanosti, ter je po slovanski šegi podal caru kruha in aoii. Nadalje sta se peljala v stolnico k božji službi, in po otu sta bila zopet pozdravljana z gromovitimi slavo-lici. ¡S cesarskim vlakom je bil dospel tje gori tudi Černogorski knez, ki je povsod spremljal cesarja in cesarico. — Gotovo visoko osebstvo vedno sredi med tolikimi trumami prebivavstva ni bilo brez strahu: vidi se pa vendar, da v primeri z zvestimi prebivavci so trinoški ničvčrci (nihilisti) le redki čemi krokarji, sovražniki blagra človeškega. Nevarnost pred temi pošastmi pa bi po večem zginila, ako bi ee velika Rusija konečno že zedinila z namestnikom Kristusovim v Rimu in se vernila v naročje matere sv. Cerkve, kar usmiljeni Bog že skoraj podeli na prošnje ss. Cirila in Metoda!
Egipt je po kratki vojski brez daljnega ustavljanja prišel v pest Angležem, ki se zdaj doma posvetujejo, kako bi svoj vpliv, ali bolje reči, svoje gospostvo v Egiptu vravnali, da bi z drugimi vladami preveč ne zašli v lise.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
16. vinotoka. S. Gal op. — 17. S. Hedviga. — 18. S. Lukež ev. — 19. S. Peter Alkant. — 20. S. Janez Kancij. — 21. S. Uršula. — 22. Ena in dvajseta nedelja po Bink. S. Kordula.
Zahvale:
št 103. Moja štiriletna hčerka je bila hudo bolna za pljučnico. Nobenega upanja nismo imeli več, da ozdravi. Trikrat je bila eno noč v smertnih težavah. V ti hudi stiski se obernem k Materi Božji v Logu pri Vipavi, hčer obljubim na božjo pot, in zahvalo po „Dan." s polnim imenom naznaniti. Hvala Bogu in Materi Božji! precej se je obernilo na boljše, in zdaj je deklica popolnoma zdrava. In tudi v druzih družinskih boleznih sem bila uslišana na Marij no priprošnjo. Zatoraj pre-serčna hvala vekomaj Bogu in Materi Božji v Logu pri Vipavi!
V št. Vidu pri Vipavi.	Kristina Premeri.
St. 104. Skozi dolga tri leta sem bila hudo bolna, že sem mislila, da mi človeška moč ne more pomagati. Pa spomnila sem se Naše ljube Gospč in ljube dobrot-nice v Lurd-u, in glejte! ozdravela sem, pomagano mi je. Razglasim to milost Naše ljube Gospč in dobrotnice zato, ker sem to obljubila, da se tudi drugi njej v pomoč priporočajo.	J. J.
V molitev priporočeni:
Oseba v silno hudi bolezni, ki ji nobena natorna zdravila nič ne pomagajo, se prav serčno priporoča v bratovsko molitev N. Ij. G. presv. Serca. Uslišanje z zahvalo se naznani. — Mati, nevarno bolna, da bi na priprošnjo Naše ljube Gospe in sv. Jožefa zadobila ljubo zdravje. — Deklica v glavi bolna za zdravje.
Opomini k modrosti.
(Is bukev Sirahovih, iz XXXVII. pogl.)
16.	vinot. Moder mož uči svoje ljudstvot in sad njegove modrosti je stanoviten.
17.	Moder mož je poln blagoslova; in kteri ga vidijo, ga hvalijo.
18.	Sin, skušaj svojo dušo (spoznavaj svoje hudobne nagnjenje) t; svojem življenji; in ako je hudobna, ji oblasti ne dajaj.
19.	Pri nobeni pojedini ne bodi samogolten, in ne segaj po vsakem jedilu;
20.	zakaj po mnozih jedilih pride bolezen, in po-ŽreŠnost napravi kolero.
21.	Zavoljo pijanosti jih je že veliko pomerlo;
22.	kdor pa je trezen, si življenje daljša.
Listek za raznoterosti.
Srečni.
Na Jutrovem je živel knez; Nikdar vesél ni bil zares: Sercé bolnô, in duh bolâo, — Zdravila iskal je zamàn.
Al enkrat je imèl sanjé: PreČuden šum z višave gré; Govoril mu je Šum na glas: „Ozdravim še te slednji čas.
Če kdo je kje na svetu živ, Ki v vsem bi zadovoljen bil : Pohiti, Čevlje mu sezuj, In vanje sam se ti obuj !
Verjemi, pokoj boš prejél, Ves srečen bodeš in vesél, Da tacega ni vidil svet, In vidil ga ne bode spet."
Zdaj scle šilja dan in noč Preiskat ljudstva hiš in koč; Pa nihče najde se nikjér, Ki bil bi srečen v enomér.
Le ko se seli vračajo In čevljev sabo ne nesô: Ob vodi dečko mlad sedi, In sladko poje, žvergoli.
To šlo mu živo je 'z serca, Ki tuge, bola ne poznâ; In misel zdaj obide vse: „Ta deček zadovoljen je!"
Prav hitro se prepričajo, Da z dečekom je res tako; Pa vstreči knezu niso kos, Ker srečni deček bil je — bos.
Novi goldinarski bankovci so začeli izhajati 6. t. m.
Sedanji se bodo še jemali do 30. kimovca (sept.) 1*83 po vsih deržavnih denarnicah.
Tabo je prav! Kacih 25 parov dečkov iz ubožnice je o tridneviiici sv. Frančiška ena usmiljenih Sester spremljala, ko so prišli v frančiškansko cerkev, mislim, za odpustke molit Njih obnašanje po poti in v cerkvi je bilo tako postavno in lepo, da sem bil močno ginjen. Tako olikanega vedenja mladine v cerkvi že več let nisem vidil. Tako se je treba obnašati v pričujočnosti Božji, kakor ti dečki! — Slovenska mladina je res dobra pod dobrim vodstvom.
Pomoč za dnie V vicah. Naj bo v novo priporočena ta knjiga zlasti zdaj, ko se bliža spomin vsih vernih duš. Cena v katoliški bukvami je po raznosti vezanja od 65 kr. do 1 gl. 10 kr.
YabilO. K pervemu občnemu zboru ceciljan-skega društva Kranjske dekanije vabi začasni odbor prijatle cerkvenega petja na 19. okt. t. 1. Ob 9 bo sv. masa v dekanijski cerkvi; potem vpisovanje; vo litev odbora; posamezni nasveti. (Op. Za celi program prepozno doslo. Vr.)
Reflexionen nnd Gebete tür die beil. Communion. Von Adele Gr. von Hoffelize. Po 14. francoski izdaji prevedeno izvirno in izverstno delo iz roke, ki je že sicer znana; 720 strani. Mainz 1882. V katol. bukvami. 3. m.
Katolički Propovjednik. Uredjuje i izdaje Hinko Hladaček v Djakovu. Na dnevu je 9. sositek VI. tečaja 1882. Izhaja po enkrat na mesec, cena 2 gl. 50 kr. na leto. To čedno delo, ki smo ga o svojem času že omenili, bodi v novič priporočeno.
Iz Bosne ste bili v presojo sredo, 4. t. m., tukaj 2 redovnici presv. Kervi iz Nazareta v Bosni, in sicer: S. Eliz. Tolxdorf in novakinja Helena Pajic. Poslednja je Bosnjakinja, domá iz Banjaluke, stara 19 lét, ki je še le poltretje leto v redu. Ta bo gotovo toliko bolj spretnja redovnica, ker je domačinka in viditi dobrih zmožnost. Zdaj greste na Westfalsko iskat pomoči za svoj red.
Novo druitvo xa Bosno in Hercegovino so vstanovili na Dunaju. Zavetnik je društvu presvitli nadvojvod Albreht. Predsednik je knez Konštantin Czartoryski, zapisnikar pa gr. Anton Pergen. Društvo je od vlade poterjeno. Namen mu je: Pospeševanje vere, olike in dobrotnih napráv ondotnega katoliškega prebivalstva. Pogoj za pristop je najmanj 1 gl. na leto. Kdor bi želel pristopiti, lahko svojo letnino pošlje pn. g. proštu Ant. Jarcu, ali tudi vredništvu tega lista, če mu je bolj pripravno.
■ackarice il pesjakinje. Silo gerdo je, če ženstvo pestuje, čehljd, debeli ali celó saboj vlači pasje pare in mačje glave! Marsiktera gnjeculja redi toliko take mer-hadi, da bi lahko 5—6 ubozih solcev oskerbovala s tem, kar zadegá za svoj nepotrebni zverinják. V Terstu, kakor „Edin." poroča, je neka žena redila 4 vreče mačk! Toliko iakljev je namreč vradnija naterpala z mačkami, ki je dala te^spake poloviti in odpraviti.
Dobri nankl *) Častitljivi starček, ki je mnogo skusil v svojem življenji, je na smertni postelji otrokom govoril te le pomenljive besede:
„Vselej sem se prepričal, da tisti, ki se Boga ne bojé, so skor vselej nesrečni; — da z delom ob nedeljah ni nobeden obogatel; — da krivično blago ne obrodi nobene koristi: — da vbogajme-dajanje ni nikoli nikogar ubožnega storilo; — da jutranja in večerna molitev dela nió ne zaderžuje; — in da nepokoren in razuzdan otrok nikoli ni bil srečen."
Duhoven iz Tirolskega je pripovedoval to le: So-rodovince imam, ki so bili se poprijeli obertnosti, toda pri vsi pridnosti in varčnosti si niso mogli kar nič pomagati. „Žena", pravi neki dan mož, „tako ne more več biti, sicer pridemo na beraško palico. Poskusiti moramo drugi pomoček. Začeli bomo pridno vbogajme dajati. Tako so storili, in od tistega časa se je vse prav godilo; zdaj so premožni, celó bogati ljudje — Tako je tudi Bog obljubil: „Kdor vbogajme daje, ne bo pomanjkanja terpel." (Preg. 28, 27.)
Iz Hartnma so poslednje novice prav žalostne: Mi-sijoniše zapušeno, osebstvo (90 oseb) se umika proti Berberu (pušavi); le mis. g. Dichtl je ostal v mestu, ktero je v veliki nevarnosti, in prosi molitve.
*) Glückradkalender 1883.
Duhovske spremembe.
Y Teržaški škofiji: Č. g. Jož. Flegar, župni oprav-nik v Gologorici, je postal župnik v Sušnjevici. — Premeščeni so ččvgg.: Vončina Filip iz Opčine v Skedenj; Uršič Jož. iz Skednja v teržaško bolnišnico; Skerl Jož. od sv. Jakopa v Terstu na Opčino; Pančur Fr. iz Doline k sv. Jakobu v Terst; Markič Matevž iz Hrušice v Dolino; Svetičič Fr. iz Predloke v Hrušico; Križaj Jernej iz črnina v Predloko; Brozovič Vekoslav iz Opertlja v Žmin; Destradi, novoposv., v Opertalj; Kociper Ant., vnovoposv., v Brezovico; KJemenec Fr. i» Podgorij v Škocjan; Rakovec Lovro iz Škocjana v Podgorje; Žnidaric Karol iz Gračišca za oskerbnika v Ka-stanjo; Zobac Peter iz Kostanje v Omag; Bacci Jurij iz Omaga v Buje; Gabrielic Ivan iz Žmina v Sv. Ivanac za oskerbnika.
Dobrotni darovi.
„ Za Študentovsko kuhinjo: Iz Polhovega gradca 10 gl.
—	C. gosp. župnik Martin Indof 2 gl. — Milostni gosp. Btolni prošt Jožef Zupan 5 gl. — Mar. J. 1 gl. — Neim. č. g. bogoslovec 3 gl. — „Eden, ki je tudi razumel Vaše pisanje in bo še dal", 2 gold. (Op. Zakasnjeno nazn.; tisočkrat „Bog plati" za tako lepi odmen! Vr.) — Č. g. župn. A. Klemen 2 gl. — Č. g. kapi. A. Karlin 1 gl.
—	„Ojstremu finaneministru ko odkup za celo leto" 10 gl. (Op.: „Če tudi „ojster", pa s takimi „odkupi" se da do mčhkega, mečjega — magari do naj mečjega omečiti." Fnm. 1. r.) — C. g. Ant Keržič 3 gold. — Č. g. J. T. 1 gl. — Dobrotnica K. 20 kr. - J. M. 20 kr.
Za pogorelce pri sv. Magdaleni nad Idrijo: Preč. gosp. župnik Karol Tedeschi 15 gl. — Z Verhnike po preč. g. dek. M. Šlibarji 10 gl. — Č. g. J. T. 2 gl.
Za pogorelce v Cerovcu v StopiŠki fari: Č. g. župnik Ant. Čibašek 4 glv
Za pogorelce v Smthelski fari pri Novem mestu: Z Verhnike po preč. g. dek. M. Šlibarji 7 gl. 10 kr.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Č. g. J. T. 1 gold. — Po pn. g. Rih. Frank u iz Novega mesta 70 gold. — Po preč. g. dekanu Mart. Šlibarji z Verhnike 44 gl. 35 kr.
Za hišo katoliških rokodelskih pomočnikov v Ljubljani: Iz Polhov, gradca 3 gld.
Za Marijino sirotišnico g. kan. dr. Jegliča v Sarajevu: Iz Polhovega gradca 5 gl. — Č. g. Ant. Keržič 2 gl. Za Bosno: Iz Polhovega gradca 5 gl. , Za sv. Očeta: Č. g. župnik Keržič 1 veliki terdnjak.
—	C. g. Jož. Nakus 5 gl. — Pok. Mar. Povše 5 gl. — Iz Mengša 15 gl.
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Iz Polhovega gradca 5 gl.
Za vstanovo semeniŠa in bolnišnice v Filipopolji: Iz Polhovega gradca 5 gl.
Za Ratisbona v Jeruzalemu: Iz Polhovega gradca 10 gld.
Za msijone v Kini: Iz Polhovega gradca 7 gl. Za sv. Detinstvo: Po č. g. A. Keržiču (oddano pri vodstvu) 20 gold. — Z Jesenic po č. g. župniku 8 gl.
—	Č. gosp. J. T. 1 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
č. g. M. I—d.: Naročnina oddana caložn. Hvala serčna za oboje! — G. Dol. na I.: Poslano v R.; če bo še moč do dožel. časa? — G. J. v S.: Včeraj je priskakal. Serčna hvala, vsim pozdrav! — G. Gr.: Bog plati! Precej prih.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran - Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.