Št. 9 40. leto Tradicija prvomajskih praznovanj Delavski praznik I. maj Se vedno ohranja zgodovinsko sporočilo. Kamnik s širšo okolico se vsako leto dostojno oddolži temu izročilu. Včasih je bil I. maj priložnost za dogovor in odgovor na težak položaj delavcev in njihovih družini Danes je ta praznik namenjen tudi prijetnemu druženju. Praznik 1. maj ni nekakšna nostalgija, temveč realnost, saj se mnogi še vedno borijo za golo preživel je. Letošnji I. maj je bil vsekakor izreden, saj so se vrstila dobro pripravljena družabna srečanja, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Na predvečer praznika so na mnogih krajih zagoreli kresovi kot simbol delavskega boja v preteklosti Ob njih so se zbirali krajani, mladi in starejši. Zagorel je kres v Zapričah, na Starem gradu in na mnogih krajih kamniške občine, kjer so se zbirali krajani. Kresovi so vabili na tradicionalno srečanje v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. na tradicionalni golaž, ki ga ni manjkalo pri lovski koči v Pa-lovčah, na Starem gradu ... Kamniška tradicija se ohranja. Že na predvečer praznika je bilo veselo in prijetno, zlasti pa v poznejših urah, ko je zaigrala Živa glasba. Prvi obiskovalci so na prvomajsko jutro priši na Stari grad Ze pred 5. uro zjutraj. Vrste obiskovalcev so si podajale roke. Mnogo Kamničanov se je kasneje pridružilo tudi osrednjemu prazno- to tradicionalnem srečanju v Kamniški liistrici: govornik Miloš Pavlica, župan Tone Smolnikar in sodelujoči v programu vanju v Kamniški Bistrici pri Planinskem domu. Ob prihodu v Kamniško Bistrico so predstavniki ZLSD, ki jih je vodila Tatjana Rot Djalil, pripeli udeležencem rdeče nagcljč-kc. Srečanje je pozdravil Zupan Tone Smolnikar, saj je Občina Kamnik skupaj s krajevno skupnostjo Kamniška Bistrica organizirala srečanje. Osrednji govornik je bil poslance državnega zbora Miloš Pavlica. Izpostavil je težak gmotni položaj precejšnjega dela občanov, zlasti tistih, ki so ostali brez zaposlitve. Boj za vsakdanji kruhek se nadaljuje, čeprav so razmere danes bistveno drugačne. V kulturnem programu je sodelovala Mestna godba Kamnik in pevski zbor Solidarnost. Za uvod so zaigrali in zapeli Inler-nacionalo, zaigrali so godbeniki, pevci in pevke Solidarnosti, ki Ze mnogo let sodelujejo na prvomajski prireditvi, pa so predstavili več delavskih in narodnih pesmi. V družabnem delu so nastopile »Vesele Šlajerke«, ki so razveseljevale izredno veliko udeležencev vse do večernih ur. Nekateri so se odpravili v bližnje gore, ki so bile obsijane s soncem, vrhovi pa pokriti s snegom, drugi so se sprehodili tlo Spominskega parka, nekateri so odšli na Veliko planino pa na ... in se naelihali Čistega svežega zraka. STANE SIMŠIČ t vseh, ki so vložili ogromno časa in truda v pripravo jubilejne desete razstave tieZvArbo^Zm^mi Potok, je vse dni od 27. aprila do 6. maja vabilo obiskovalce na cvetoče S^fZintoo ur Jene stezice parka. Poleg dvehmilijonovtol^ovlK r^n* vrst v n„ir,. , ' K uM„i;h hiiarint in drueega pomladnega cvetja je 72.000 obiskovalcev, ko-najrazličnejših barvnih odtenkih, h^™™™* hoiandska vas, kije bilavgosteh v Volčjem ''kor so jih našteli v desetih dneh razstave, ponovno očaram j . J jih... Potoku že pred štirimi leti. Več na 9. strani. hi a A: 1 wst 1 Kamnik, 16. maja 2001 Kamniški odbojka rji vseh generacij se bodo še dolgo spominjali srede, 25. aprila. Na ta dan so igralci Žurbi team Kamnik izpolnili sanje mnogih pristašev tega športa, saj so osvojili naslov državnega prvaka Slovenije, prvega v 54-letni zgodovini kluba. Večna 11. strani. Ob 60-letnici Osvobodilne fronte Slovesno ob dnevu upora proti okupatorju Ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju so Občina Kamnik, javni sklad za kulturne dejavnosti m /.veza kulturnih or^anizmij Kamnik 25. aprila pripravili osrednjo občinsko slovesnost, ki je bila posvečena ludi šesldesellelniei ustanovitve Osvobodilne fronte. V večnamenskem prostoru Šolskega cenira Rudolfa Maistra je /branim, med njimi je bilo veliko nekdanjih borcev in aktivistov NOB. spregovorila ministrica za kulturo Andreja Rihler. V svojem nagovoru se je uvodoma povprašala o dveh navidez abstraktnih pojmih - o uporništvu in času ter o njuni lesni povezavi, o tem, kateri čas rodi upor in kateri upor lahko postavi čas na glavo. Dejala je, da je od ustanovitve Osvobodilne fronte minilo že celih sesldesel let. Prav toliko lel je ločevalo njeno gimnazijsko generacijo od oktobrske revolucije. »( e se nam je NOB /dela nekako preveč uradna in zapovedana, je bil napad na zimski dvorec ravno prav daleč v CaSU in prostoru, da smo ga razumeli kol Cisti ekstrakt upora proti krivici, uživali skoraj kol vitaminski napitek za vse prihodnje upore, male in velike. Zato sem iskreno prepričana, da danes tU med nami odraSCajO neki novi mulci in nove gimnazijke, za katere jc prav NOB zaradi laisle »varnostne razdalje« šesldesetih let - svojevrstna Andreja Rihler, ministricazu kulturo: Mladi bodo znova našli svoje zimske dvorce, svoje Che (ievare in Rose, svoje upornike in svoje dneve upora... zgoščenka uporništva, tisti energe-lik. ki jim daje krilu. Še kako dobro razumejo, zakaj ste se, spoštovani veterani, borili, poznajo Kajuha in Kocbeka, vedo za Jarca in Vidmarja in nenazadnje gledajo Dolino miru in Ne joči Peter«. Kot je poudarila Rihterjeva, mladi za mirno pot v prihodnost ne potrebujejo spomenikov in velikih maš. temveč jasne vrednote in ostre misli. Pomniki današnje generacije namreč niso več iz kamna in betona, temveč pomnilniki megabajtov, njihove kurirske torbice pa so Ze zdavnaj postale brezžične. A kot da bi skozi vse te, na novo napeljane vezi. ki so dobesedno omrežile svet, tudi iskra upora lahko letela še stokrat hitreje kot nekoč. (nadaljevanje na 2. sirani) Naslednja številka Kamniškega občana izide v sredo, 30. maja. Članke oddajte najpozneje do srede, 23. maja; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 28. maja. Ljubljanska .Ve, Kamnik (bivši market Zaprite) telefon: 01/839 47 97 • BELA TEHNIKA, • AUDIO VIDEO TEHNIKA, • MALI GOSPODINJSKI APARATI, • RAČUNALNIŠTVO, • TELEKOMUNIKACIJE ... + svetovanje * do 3 leta garancije • do 20 km brezplačna dostava * Sena otroške konfekcije" 0 i na Perovem, ob kamniški obvoznici j V TPC na Duplici, Ljublj (1111»), id.: 839-46-trgovina z lastnim' otroški bodvji, polo majic dekliške majice, hlače ".Odprto od 9h - IX", sobota od v" 12" ® 8394-404 suuatcli Odprto od 8 VELIKA IZBIRA KOLttp, REZERVNIH PELOV, DODATNE OPREME lahkotna tlačila in ttato pnMjajm vroče puciM mi Športnih oblačil UMik'I do ioJ pAioG&čimo- jim lahka- obutev-! Prodajalna Moste M A Pričakujemo vas od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure v v Z 20. sg/e občinskega sveta NOVE CENE KANALŠČINE IN ODVOZA ODPADKOV Za 20. sejo občinskega sveta, kije potekala 25. aprila, je bilo značilno, da so jo svetniki kljub šestnajstim zadevam, ki so jih imeli na dnevnem redu (med njimi je bil tudi zaključni račun lanskega občinskega proračuna in občinska premoženjska bilanca), končali v dobrih štirih urah. K temu je verjetno prispevalo vodenje seje, ki jo je tokrat vodil podžupan Demitrij Perčič, pa tudi dejstvo, da so se svetniki, ki so pred sejo dobili vstopnice za zaključno tekmo državnega prvenstva v odbojki med Kamnikom in Bledom želeli udeležiti pomembnega odbojkarskega srečanja, na katerem so kamniški odhojkarji postali državni prvaki. Predlog sprememb in dopolnitev občinskega statuta, ki so ga svetniki tokrat obravnavali že tretjič, so sprejeli brez razprave. Da ne bi ponovno povzročali nasprotujočih si mnenj svetnikov zaradi neusklajenih stališč o izobrazbi članov nadzornega odbora občine, je statutarno pravna komisija predložila svetnikom samo spremembe, ki jih zahteva nova zakonodaja s področja lokalne samouprave. Jože Tomelj. predsednik nadzornega odbora, je poudaril pomen ustrezno usposobljenih članov nadzornega odbora za učinkovito delo tega organa. Dr. Vladimir Breznik, direktor kamniškega zdravstvenega doma, je ob obrazložitvi organiziranosti zdravstvenega varstva v občini poudaril pomen ohranitve vseh oblik zdravstvenega varstva v prostorih zdravstvenega doma, kjer so občanom na enem mestu dostopne vse storitve na primarni ravni. Predlog odloka o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 2000 je obrazložil Alojz Kolar, vodja oddelka za gospodarske delavnosti in finamr Med vzroki za nizko realizacijo nekaterih načrtovanih odhodkov je med drugim navedel, da jc pri programu CR-POV nastal izpad zaradi nerealiziranih 25 milijonov SIT za Terme Snovik, zaradi nesklenjenih pogodb pa je ostalo neporabljenih 30 milijonov SIT, namenjenih za deponijo odpadkov na Barju. Predsednik nadzornega odbora Jože Tomelj je bil mnenja, da je zaskrbljujoče, če se odhodki, ki so bili načrtovani z rebalansom proračuna, v novembru ne realizirajo in ostaja denar neporabljen. To pomeni prelivanje davkoplačeval-skega denarja v državno sfero. Nadzorni odbor pogreša tudi pregled obveznosti občine in pregled o tem, koliko denarja je občina dobila od države zaradi.delitve na dve občini. nikov. Vprašala je tudi, zakaj tako nizka realizacija komunalnega prispevka, čeprav se prav sedaj pozidavajo najlepše njive. Vprašljiva je tudi realizacija načrtovane gradnje stanovanj, čeprav je stari Kamnik na pol prazen. Denar, porabljen za kulturni dom, je imenovala vzdrževanje umiranja. Poudarila je tudi, da je sedanje financiranje občinskega časopisa Kamniški občan preskromno. Kritično je ocenila tudi realizacijo nekaterih drugih projektov, kot so CRPOV, Sv. Primož, povojna grobišča, brezdomci itd. Janeza Leskovca je zanimalo, koliko stroškov ima občina s tožbami. Dejal je tudi, da pri urejanju ncvelj-skega pokopališča ni bilo narejenega za 5 mio SIT, kolikor je bilo porabljenih, kar pomeni, da gre za kreditiranje privatnikov. Tudi Janez Stražar jc imel pripombe na slabo realizacijo komunalnega prispevka. Omenil je dela pri sanaciji malega gradu, kjer bi bilo, po njegovem mnenju, škoda denarja za video nadzor, izvedba stopnic pred kapelo pa je nevarna za varnost otrok. Odsevnike ob podgorski cesti so podrli ob urejanju bankin, sedaj pa naj nove spet plača občina. Kot je v svojih pojasnilih poudaril Ivan Pri-stovnik, direktor občinske uprave, nekateri sodni postopki, v katerih jc udeležena občina, tečejo že od leta 1979 (Kuret), a še niso končani. V zadevi prodaje blagovnih rezerv je občina pred sodiščem uspela. to 2000 glasovalo 16 občinskih svetnikov. Brez razprave pa so svetniki sprejeli Premoženjsko bilanco občine Kamnik na dan 31. 12. 2000. Po skrajšanem postopku so svetniki dopolnili tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Šmartno v Tuhinju. Gre za določitev hišne številke in naslova stavbe (Šmartno v Tuhinju 27 A). Naziv Centralna šola pa se bo spremenil v Matična šola. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji na delovnem področju občinske uprave, ki so ga svetniki obravnavali v drugi obravnavi, je spet razdelil svetnike. Odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem (predsednik JanezStra-žar) je ob sicer pozitivnem mnenju izrazil pomislek o smiselnosti spreminjanja in širitve občinske uprave pred lokalnimi volitvami in o tem. da v predlogu niso opredeljene finančne posledice. ( eprav je direktor občinske uprave Ivan Pristovnik v obrazložitvi poudaril, da gre pri razdelitvi oddelka za okolje in prostor še na oddelek za gospodarske javne službe samo za administrativne stroške, je bila tudi Marjeta Hu-mar drugačnega mnenja in ne verjame, da finančnih posledic ne bo. Za spremembo odloka je nato glasovalo 10 svetnikov, 8 pa jih jc bilo proti. Ustanoviteljske pravice zavodov, ki opravljajo javno službo na območju več občin, po spremembah zakona o lokalni samoupravi ne morejo več opravljati občinski sveti, pač pa skupni organ županov. Zato jc občinski svet občine Kamnik skupaj z občinskim svetom občine Komenda sklenil ustanoviti tak skupni organ, ki bo skrbel za uresničevanje ustanoviteljskih pravic v skupnih javnih zavodih, to so Glasbena šola Kamnik, Matična knjižnica Kamnik. Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik in osnovna šola 27. julija Kamnik. Skupni organ sestavljata Volitve in imenovanja Ker je Ivanka Ogrinec pisno obvestila komisijo, da ne sprejema članstva v svetu Os Toma Brejca v Kamniku, je občinski svet kot predstavnico ustanovitelja v svet OS Toma Brejca Kamnik imenoval Vitko Vavpetič. Občinski svet je kot predstavnico občine Kamnik v svet Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik imenoval Marijo Schnahl. Tomclju je v imenu svetniške skupine NSi pritrdila tudi Marjeta Humar, ki se je dotaknila tudi plač občinske uprave, ki naj bi po njenem mnenju rasle hitreje od plač ostalih proračunskih porab- Povedal jc tudi, da občino pred sodiščem lahko zastopa samo odvetnik s pravosodnim izpitom, kar seveda vpliva na stroške. Tudi denar, ki ga je treba izvršiteljem plačati vnaprej, marsikdaj z izvršbo ni povrnjen. Na pripombo Marjete Humar jc poudaril, da so plače delavcev v javnih zavodih usklajene z zakonom. Realizacijo načrtovane gradnje občinskih stanovanj ovira tudi dejstvo, da občina na območju B-17 Duplica ne dobi soglasja lastnika zemljišča. Po končani razpravi jc za sprejetje odloka o zaključnem računu občinskega proračuna za Ic- kamniski ObCAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik. Odgovorni urednica Saša Mejač. univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona O DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (davni trg 24 (občina!, telVI'a\: 83-91-311,041-662-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-601-281496. Ncnaročcnih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TCR d.d. Ljubljana župana obeh občin, za sprejem odločitve pa jc potrebno soglasje obeh občin. Stroški za delo organa, katerega sedež bo v Kamniku, se bodo razdelili med obe občini v razmerju: občina Kamnik 85,67% in občina Komenda 14,33%. Od 1. julija za tretjino dražja kanalščina Predlog sklepa o določitvi cen za odvajanje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda v občini Kamnik je naletel meti svelniki samo na polovični uspeh. Na predlog odbora za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem, ki ga je obrazložil Janez Stražar in s sprejetjem (z 10 glasovi za in 9 glasovi proti) amandmaja svetnikov NSi, ki ga je llojan Mlakar v imenu predlagatelja zavrnil, jc občinski svet sklenil, da se bodo od I. julija 2001 cene »kanalščine« povečale za 30%. To pomeni, da bodo gospodinjstva plačevala po IH,H4 SIT za m3 porabljene vode, gospodarstvo pa po 36,47 SIT za m' porabljene vode. Dodati je še treba, da jc občinska uprava predlagala šc eno podražitev letos. Poleg julijske podražitve za 30% naj bi se kanališ-čina I. oktobra podražila še za 20%, kar pa jc občinski svet s sprejetjem omenjenega amandmaja zavrnil. Po mnenju odbora za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem naj se pripravi dejanska analiza stroškov in na podlagi te analize nov predlog morebitne podražitve. K primerjavi cen v nekaterih občinah, ki naj bi imele višje cene kot Kamnik, jc Janez Repan-šek dodal, naj se cene komunalnih storitev medsebojno primerjajo vedno v istih občinah, ne pa vsakokrat v drugih. S I. majem letos so se po sklepu občinskega sveta za 8% podražile tudi cene ravnanja s komunalnimi odpadki. Tako bodo gospodinjstva plačevala 261,58 SIT na osebo na mesec, gospodarstvo pa po 10,86 SIT na liter odpadkov. Na vprašanje Janeza Repanška, koliko prostora jc za naše odpadke na ljubljanskem barju in ali se v suhadolski jami obravnavajo tudi odpadki iz. drugih občin na račun občine Kamnik, je llojan Mlakar odgovoril, da je odvoz, odpadkov na odlagališče Barje urejen z desetletno pogodbo, ki je bila sklenjena leta 1992. Zaradi nadomestitve obstoječega bencinskega servisa (pri Svetilniku) in obstoječega objekta Kam busa s parkirnimi površinami ter zagotovitve potrebnih parkirnih površin za funkcioniranje spremenjenih dejavnosti na območju B5-Pcrovo je občinski svet najprej razveljavil sklep o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu območja R5-Perovo in nato sprejel program priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta območja 115-Perovo. Po tem programu bo v maju in juniju javna razgrnitev in javna obravnava predloga sprememb in dopolnitev. V nadaljevanju postopka pa naj bi spremembe zazidalnega načrta sprejel občinski svet septembra letos. Na predlog občinske uprave je občinski svet v prvi obravnavi sprejel sklep, s katerim je v skladu z zakonom o javnih cestah in uredbo o kategorizaciji javnih cest dopolnil odlok o kategorizaciji občinskih cest. Ob uvodni obrazložitvi poročila o delu nadzornega odbora občine Kamnik v letu 2000 je njegov predsednik mag. Jože Tomelj najprej poudaril, da bi vsa končna poro čila (teh je bilo lani šest) morale prejeti vse svetniške skupine. Povzetki leh poročil pa bi bili lahko objavljeni tudi v lokalnem časopisu. Poudaril jc tudi, da je naloga nadzornega odbora predvsem opozarjati uporabnike javnega denarja na racionalno gospodarjenje s temi sredstvi. Na nedavne razprave o tem, kakšen organ je nadzorni odbor, jc dejal, da jc po njegovem mnenju ta organ strokovni, ne pa politični organ. Kot je dejal Miro Petek, svetniška skupina SDS končnih poročil ni dobila. Po mnenju Marjete Humar (NSi) bi moralo poročilo NO vsebovati več konkretnih podatkov. Dejala jc tudi, da svetniki NSi soglašajo s tem, da bi imeli člani nadzornega odbora ustrezno izobrazbo. Janez Leskovec je dejal, da svetniki NSi niso dobili odgovora NO na vprašanje v zvezi Z javnimi naročili in glede sredstev za urejanje Palovške eesle. Kot je dejal Zvone Cvek, .podpredsednik NO, ne morejo sprejeli pavšalne kritike, pač pa jc želja NO, da bi svetniki sproti obravnavali posamezna poročila NO. Svetniki so po razpravi s 13 glasovi sprejeli poročilo nadzornega odbora. Večji poudarek zdravstveni službi v okviru ZD Poročilo o zdravstvenem stanju občanov v občini Kamnik jc obra zložil dr. Vladimir Rreznik, direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik. Spregovoril jc o gospodarjenju v zdravstvenem domu in o predlogih (omenila jih je tudi Marjeta Humar), da bi v zdravstvenem domu delovalo več specialističnih ambulant. Vendar sedaj lahko delujejo le tiste am- bulante, ki so določene z zakonom. Zavzemajo pa se, da bi v prihodnje del programa zdravstvenega varstva prenesli s sekundarnega na primarni nivo, torej v zdravstveni dom. Po mnenju Franca Grešnika bi bilo treba v prihodnje več pozornosti nameniti posebni študiji o tem, kako vplivajo emisije po stopinjah oglejskega patriarha Ber-tolda Andeškega odpravila Skupina uglednih gostov izAndechsa m njegove okolice; ob drugih krajih Bertoldovih poti so obiskali tudi Kamnik, ob njem pa še Slovenj Gradec ter furlanska Čedad in Oglej. Ob koncu meseca, 29. aprila, pa so v Koroškem pokrajinskem muzeju odprli v Kamniku pripravljeno ter predstavljeno razstavo z naslovom Grofje Andeški, VZpOH in zaton dinastične rodbine. Jubilejno, andeško leto 2001 zaznamujeta dve pomembni ob letnici 750-lclnica smrtipatriarha Bertolda v. Andeškega tnprav u ik< 1 7 so it-t 11 it n post <■'>• Podžupan občine Andcch Kur,SchiMerle,predsedmkdruslia.— n« Andeih grojRuperl Strachwitz in župan občine Kamnik Ione Smomkar. lem močno zaznamoval kasnejši razvoj mesta. Istočasno pajeslo-vehjgrdško župno cerkev posvetil svoji nečakinji, tedaj že svetnici. Elizabeti, hčerki madžarskega kraljevega jiara Gerlrudc Amleš ke ter Andreja Ogrskega. Cerkev sv. Elizabete v Slovenj Gradcu ta ko predstavlja prvo cerkev, kije bi let posvečena omenjeni svetnici. /željo na dostojen način obeležiti spomin na enega pomembnejših članov dinastične rodbine Andeških seje skupina eminentnih gostov iz Andescha podala na pot po mestih, povezanih z zgodbo <> oglejskem patriarhu. Tako so predstavniki občine Andechs, Domovinskega društva Andechs ter I )n 1 šli 'ct prijateljev samostana A n-dechs med drugim obiskali tudi Kamnik. Po ogledu mestnih znamenitosti jih je v prostorih občine Kamnik sprejel tudi kamniški župan, g. Tone Smolnikar. Ob mislih o dosedanjem delu, je tekla beseda tudi o možnostih za sodelovanje v prihodnosti. Sodelovanja, ki bodo Kamniku prav gotovo zagotovila mesto na zemljevidu sodobne Evrope. Kamniška razstava »Grofje Andeški, vzpon in zaton dinastične rodbine« v Slovenj (i rade 11 i jeseni leta l W) pripravljena razstava z naslovom Grofje Andeški, vzpon in zaton dinastične rodbine je predstavljala j>rvi rezultat bavarsko-slovenskih pri-zadevanj po oživitvi spomina na skupno zodovino. S strokovno in finančno pomočjo Domovinskega društva Andechs, Društva prijate l/cv samostana Andechs, občine A iitleclts, Bavarsk.o-slovensk.cgi 1 ter Koroškega /'ukrajinskega muzeja in seveda občine Kamnik smo v okviru Zveze kulturnih organizacij Kamnik, z razstavo uspeli postaviti temelj, okvir mozaične podobe, ki ji bodo s časom prav gotovo pridodani še po-membnejši elementi. Sodelovanje med mestoma Kamnik, in Slovenj Gradec siga v letol999, j,(, sm() se v kabinetu slovet 1 jgrašktga župana, gospoda Janeza Komljanca, srečali predstavniki kamniške ter sloveti jgraš-ke kulturno-zgodovinske dejavnosti. Srečali v želji po obeležili'! spominu na skupno srednjeveško zgodovino, kije ti dve mesti uvrstila v središče evropske zgodovine. Sodelovanje je obrodilo številne sadove, med njimi tudi odprtje v Kamniku pripravljene razstave o grofih Andeških. Razstavo smo v okviru praznovanj ob 750-letnici smrti patriarha Bertolda ter posvetitve cerkve sv. Elizabete ob koncu meseca ap rila odprli v Koroškem pokrajin skeni muzeju. Kamniško razstavo je g. Marko Košan, direktor Koroškega pokrajinskega muzeja, dopolnil z epizodami iz slovenjgraš ke andeške zgodovine, spremi/, 1 j>a.jo tudi priložnostna publikacija ob 7504etnid posvetitve cerkve sv. Elizabete v Slovenj (iradcu. Razstava bo v Slovenj Gradcu odprta do 10, septembra2001, Zanimanje, ki ga je med strokovno javnostjo vzbudila kamniška razstava, je v lanski jeseni zagotovilo udeležbo eminentnih domaČih ter tujih znanstvenikov na mednarodnem simpoziju o grofih Andeških, ki je prav tako potekal V Kamniku. Nova spoznanja, rezultati simpozija j>a bodo objavljeni v zborniku razprav, ki iz ide letos septembra. ANDREJA ERŽEN vodja projekta Andechs Udeletenci štiridnevnega seminarja o lokalni samoupravi, ki ga je za predstavnike lokalnih skupnosti iz sedmih držav jugovzhodne Evrope, meti njimi so bili predstav niki iz. Hrvaške, Bosne. ZR Jugo slavlje in Makedonije, organizirali Institut z.a lokalno samoupravo na Visoki upravni šoli Univrze v Ljubljani, so IS. aprila obiskali občino Kamnik. Zupan Tone Smolnikar jim je najprej pretlslavil občino Kamnik in njene značilnosti, nato jih je z organiziranostjo občinskega sveta in občinske uprave seznanil direktor občinske uprave Ivan Pristov-nik. Vodje oddelkov, Alojz Kolar (za gospodarstvo in finance). Bojan Mlakar (za okolje in prostor). Anton Kamin (za družbene dejavnosti) ter Aleš Skorjam, vodja oddelka za gospodarske javne službe, pa so obrazložili naloge iu vsebino tlela posameznih enot občinske uprave. Ilileleženci so bili s predstavitvi jo naše občine vidno zadovoljni, neka/ dodatnih vprašanj seje nanaša lo le na delo gospodarskih javnih služb na področju komunalnih de javnosti. l'o končanih pogovorih, ki jih je vodil Idr. Slane Vluj, direktor instituta zu lokalno samoupravo) so si udeleženci seminarja, med katerimi so bili tudi predstavniki Sveta Evrope, ogledali park Arhorelum v Volčjem Potoku. F. S. SN0VISKA DOLINA SPREMINJA PODOBO Gradnja pokritega bazena s spremljajočimi objekti v Termah Snovik je le dni v polnem teku. Čeprav graditeljem mariborskega Stavbarja nekoliko nagaja slabo vreme pričakujejo, da bo prva jazu končana do kom a julija, nam je povedal Ivan Hribar, direktor Zarje Kovis. Če bo vreme na klonjeno, se bodo letošnje poletje prvi kopalci ž.t namakali v ba.emi (se veda v še nepokritem) z okrog 500 kvadratnimi metri vodnih površin m mnogimi vodnimi atrakcijami. I. S. Pogovor z Vitom Habjanom, direktorjem poslovne enote Domžale Kamnik, SKB banke Namesto industrijskih gigantov drobno, vendar uspešno podjetništvo Potem, ko je Franc Jeras odšel v pokoj, Vito Habjan, dipl. pravnik in dolgoletni bančnik iz Domžal, od /.januarja lanskega leta opravlja dolžnost direktorja SKB banke, poslovne enote Domžale Kamnik. Ker ga doslej še nismo imeli priložnosti predstaviti in se pogovoriti z njim o aktualnih vprašanjih poslovanja SKB banke ter o njegovih pogledih na probleme gospodarstva v naši občini, se je rad odzval našemu povabilu za pogovor. O svoji prejšnji zaposlitvi med drugim pravi: »Služboval sem v SKB Aurumu, kjer sem opravljal naloge na področju materialnega depoja za vrednostne papirje za vse slovenske banke in borzne hiše. Sedaj se je ta depo vrednostnih papirjev preoblikoval v klirinško depotno družbo. Pred tem sem delal kot glavni direktor ČGP Delo.* V poslovno enoto SKB Banke Domžale Kamnik je, kot pravi, prišel na svojo željo, saj kot Domžalčan dovolj dobro pozna gospodarstvo kamniško domžalskega območja. »Dolžnost direktorja sem prevzel v času, ko je gospod Jeras odhajal v pokoj in seveda tudi v najbolj razgibanem času, ki je zajel SKB banko, ko je začela iskati svojo vizijo prihodnosti. Jasno je bilo, da mora priti do povezave med slovenskimi bankami. Takrat je bil zanimiv pred- log za povezavo z Ljubljansko banko, vendar, žal, do tega dogovora ni prišlo. Podobno se je zgodilo tudi v dogovorih z mariborsko banko. Naposled smo pristali pri odkupu več kol polovice deleža s strani francoske banke Societe Generale. Na skupščini SKB banke, 20. aprila, bodo razglasili rezultat prevzema. Tako stopamo v druščino ene izmed svetovnih bank, ki ima samo v Franciji 7 milijonov strank in 2600 poslovalnic z 69.000 zaposlenimi. V Slovenijo prinaša nov pristop, saj so se tako odprla vrata tujim bankam.« Kakšna je sedanja povezanost bančnega kapitala SKB banke v gospodarstvo na kamniško domžalskem območju ? »Bilančna vsota naše poslovne enote je 120 milijonov nemških mark, s tem da je razmerje med pravnimi in fizičnimi osebami 50:50. Po količini depozitov Na podlagi 4. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95, 38/96, 43/96, 57/96 in 82/98 ) izdaja Okrajna volilna komisija v volilnem okraju št. 10, volilna enota št. 1 SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČA IN OBMOČJA VOLIŠČA za predčasno glasovanje državljanov na naknadnem zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo dne 17. 06. 2001. I. VOLIŠČE št. 00110999 bo v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, za volilce občine Kamnik in občine Komenda. II. Predčasno glasovanje bo v TOREK, dne 12. 06. 2001, SREDO, dne 13. 06. 2001, in ČETRTEK, dne 14. 06. 2001, od 9.00 do 17.00 ure. Številka: 00800-0002/01 Datum: 11. 05. 2001 Stanislava Avbelj PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE KAMNIK REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KAMNIK Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list Republike Slovenije, št. 46/92, 20/98 in 64/00, 72/00 - odločba US) izdaja Upravna enota Kamnik RAZGLAS O RAZGRNITVI VOLILNIH IMENIKOV ZA VOLIŠČA V OBČINI KAMNIK IN OBČINI KOMENDA ZA GLASOVANJE DRŽAVLJANOV NA NAKNADNEM ZAKONODAJNEM REFERENDUMU O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVLJENJU NEPLODNOSTI IN POSTOPKIH OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOČJO DNE 17.06. 2001 V VOLILNEM OKRAJU ŠT. 10, VOLILNA ENOTA ŠT. 1 1. Volilni imeniki so razgrnjeni na sedežu Upravne enote Kamnik, Oddelka za upravne notranje zadeve - soba 4 od 25.05. 2000 do vključno 11.06. 2001. 2. Občani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravke iz naslednjih razlogov: - če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati; - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča; - če je vpisana oseba, ki je umrla; - če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. 3. Popravek volilnega imenika lahko zahteva občan ustno ali pisno na zapisnik pri Upravni enoti Kamnik, Oddelku za upravne notranje zadeve. NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK Mihael Novak, univ. dipl.ekon. in kreditov pa je enako razmerje tudi med domžalskim in kamniškim območjem, kar ocenjujemo kot zadovoljivo, saj obvladujemo približno petino tržnega deleža na tem območju. Menimo tudi, da bomo ta delež, v prihodnje lahko še povečali. Bila pa je velika bitka za ohranitev tega deleža v sedanjih pogojih, ko banka Z. vsemi produkti ni mogla bili več konkurenčna ostalim bankam. Sredstva naše banke so namreč postala enako draga drugim bankam in podobno. Kakšne storitve pa lahko gospodarstvo in občani pričakujejo od vaše banke v prihodnje? S prihodom banke Societe Generale bomo raz.vili še nove produkte, tako pri poslovanju s prebivalstvom kot na področju investicij in upravljanja s premoženjem, poudarek pa bo tudi na osebnem bančništvu. Ocenjujem, da bodo sredstva francoske banke omogočila tudi dolgoročnejše kreditiranje, obrestne mere pa bodo vsekakor ugodnejše od konkurence. Torej bo prihod Societe Generale vplival tudi na nadaljnji razvoj bančništva v Sloveniji? Vsekakor, vedeti je namreč treba, da so nekatere tuje banke kot je Volksbank, Hypo bank itd. začele v Sloveniji iz nič in niso tako strateško posegle v naš finančni prostor. Societe Generale pa prihaja v banko, ki je imela 20% delež, v vseh porah slovenskega gospodarstva. Zato se bodo morale s svojo organiziranostjo temu položaju prilagoditi ludi druge slovenske banke. Če ne bo prišlo do zniževanja stroškov in povezovanja pri drugih bankah, se bo lo, kar se je zgodilo z. SKB banko, v nekaj letih zagotovo zgodilo tudi z. drugimi bankami. Ali občani glede na novo organiziranost vaše banke lahko pričakujejo kakšne spremembe v pogledu lokacije bančnih enot oziroma njihovih storitev? »Ko so Francozi prišli v SKB banko, so se takoj lotili reorganizacije poslovanja in RISK mu-nagmenta. Proučujejo celotno mrežo SKB banke v Sloveniji, verjetno bodo do jeseni že pripravili predloge o novi organiziranosti mreže. Poudariti je treba, da bo glede na francosko organiziranost poslovalnic ludi pri nas la mreža čim bližja občanom in prilagojena tudi računalniškemu bančništvu, ki pokriva ostale funkcije poslovanja banke.« Kako se SKB banka vključuje v kreditiranje podjetništva kmetijstva in drugih področij gospodarstva v naši občini? »Pri razpisih za kreditiranje podjetništva smo uspeli le v domžalski občini, drugod pa so bile, čeprav le za nekaj odstotnih točk, druge banke konkurenčne j še (Krekova banka, Gorenjska banka, Domžalska banka, A-banka itd.). Lani smo bili v kamniški občini uspešni le pri kreditiranju občanov. Sedaj pa zaradi cenejših virov pričakujemo precej boljše rezultate tudi na področju gospodarstva. Je pa res, da je bila SKB banka do svojih komitentov korektna. Naj spomnim samo na tiste že kar pozabljene čase, ko noben občan ni izgubil v SKB banki nobene privarčevane marke. Vsem varčevalcem so bile izplačane vse njihove hranilne vloge. Vedeti je treba tudi to, da je bila SKB banka, ki je svoje poslovanje edina sanirala z lastnimi rezervami, brez. denarja davkoplačevalcev. Zalo so ji ludi v težjih časih komitenti ostajali zvesti. Kakšen je vaš pogled na razvojno usmeritev kamniškega gospodarstva? »Vsi ocenjujemo položaj gospodarstva bolj ali manj skozi poročanje javnih medijev o posameznih problemih, vsi smo nekako skeptični, če so razpadli nekateri veliki sistemi, da je zaradi tega prihodnost gospodarstva vprašljiva in podobno. Nihče pa ne vidi sicer drobnih zametkov podjetništva, ki se porajajo po razpadu velikih sistemov, nihče ne opazi, da se nam bistveno povečuje družbeni proizvod v celotnem kamniško domžalskem prostoru, da se zaposlenost ni bistveno znižala in da v leni prostoru naslaja vrsta novih zelo kvalitetnih podjetij, ki bodo prej ali slej nadomestila velika industrijska podjetja. Treba je samo dali času čas. Čeprav imamo že veliko število privatnih podjetij, v začetku nobeno ni pri pravljeno izkazovati visokih dobičkov. Izkazujejo jih le zalo, da pridobijo boniteto pri bankah, da dobijo sredstva z.a Jinaiu ira-nje tekočega razvoja. To pa ji seveda premalo, da bi se že odražalo na financiranju proračuna, nekatere firme pa postajajo že tako pomembne, da bodo začele realnejše izkazovati dobiček, ki se bo odražal tudi v sofinanciranju javnih potreb. Večkrat delamo sami sebi težave in si olež.ujemo uresiti,rilev marsikaterega večjega projekta. Denimo pri projektu Z.IL soseske Mali grad v Kamniku je škoda, da se nikakor ne najde nekega normalnega konsenza. Ali je v tem projektu udeležena tudi SKB banka? Da, SKB banka je v ta projekt vključena, gospod Jeras je financiral tu program. Ko pa sem jaz prevzel mesto direktorja, sem ocenil, daje bolje, da to financira centrala in mi je uspelo lo prenesli nanjo. Menim, da bi z nekaj potezami tu projekt lahko speljali tudi v zadovoljstvo Kam-ničanov. Vsak si lahko zamisli kako bi izgledalo, če bi na lem območju ostal Utok z vsemi spremljajočimi problemi. Čeprav na la problem kol Domžalčan verjetno nekoliko drugače gledam kot Kamničani, mislim, da ni problem Mali grad. pač pa podjetje Meso Kamnik, ki bi mu morala občina zagotovili ustrezno brezplačno zemljišče za preselitev. To bi pomenilo nov zagon za sicer ugledno podjetje Meso, na sedanji lokaciji pa bi sprostili prostor z.a potrebe so seske in zaradi nje kvaliteta kraja ne bi bila prav nič prizadela. Nasprotno, novi stanovali i bi prinesli oživitev mesta, nov posel trgovini, več novih varčevalcev in podobno. FRANC SVETEL] Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95, 38/96, 43/96, 57/96 in 82/98) izdaja Okrajna volilna komisija v volilnem okraju št. 10, volilna enota št. 1 SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na naknadnem zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, dne 1 7. junija 2001. volišče št. 04300001 bo v dvorani kulturnega društva Motnik za volilce naselij: Motnik, Zgornji Motnik, Zajasovnik, Bela (hišne št. 10-11, 13-18 in 28-31) volišče št. 04300002 bo v dvorani Kulturnega doma v Špitaliču za volilce naselij Špitalič, Okrog pri Motniku, Bela (hišne št. 1-9, in 12 in 19-27) volišče št. 04300003 bo v Kulturnem domu na Lazah za volilce naselij: Zgornji Tuhinj, Stara Sela, Češnjice v Tuhinju, Golice, Liplje, Črni Vrh v Tuhinju, Cirkuse v Tuhinju, Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze v Tuhinju volišče št. 04300004 bo v Kulturnem domu Šmartno za volilce naselij: Šmartno v Tuhinju, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Podbreg, Ravne pri Šmartnem in Praproče v Tuhinju volišče št. 04300005 bo v prostorih KS Mali Rakitovec 2 za volilce naselij: Pšajnovica, Gabrovica, Laseno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec volišče št.04300006 bo v Kulturnem domu Srednja vas za volilce naselij: Srednja vas pri Kamniku, Loke v Tuhinju, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik volišče št. 04300007 bo v gasilskem domu Sela za volilce naselij: Sela pri Kamniku, Znojile, Žubejevo, Bela Peč, Poljana, Trobelno, Rožično, Markovo, Sovinja Peč, Studenca volišče št. 04300008 bo v podružnični Osnovni šoli Nevlje za volilce naselij: Nevlje, Briše, Oševek, Vrhpolje pri Kamniku volišče št. 04300009 bo v gostilni Zlata Kaplja v Soteski za volilce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber, Soteska volišče št. 04300010 bo v podružnici Osnovni šoli Vranja peč za volilce naselij: Zgornje Palovče, Spodnje Palovče, Velika Lasna, Trebelno pri Palovčah in Vranja Peč volišče št. 04300011 bo v prostoru krajevne skupnosti Godič za volilce naselij: Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kršič volišče št. 04300012 bo v gasilskem domu na Gozdu za volilce naselja Gozd volišče št. 04300013 bo v podružnici Osnovni šoli Gozd za volilce naselij: Podstudenec, Žaga, Krivčevo, Smrečje v Črni, Podlom, Zavrh pri Črnivcu, Kališe volišče št. 04300014 bo v gostilni Grkman Franc v Črni 9 za volilce naselij: Črna pri Kamniku in Potok v Črni volišče št. 04300015 bo v Osnovni šoli Stranje za volilce naselij: Bistričica, Okroglo, Klemenčevo, Zakal, Stahovica, Županje Njive, Kamniška Bistrica, Velika Planina, Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stolnik, Zagorica nad Kamnikom in Kregarjevo volišče št. 04300016 bo v prostorih športno kulturnega društva Mekinje in za volilce: Polčeve ulice, Ulice Antona Kotarja Martina, Ulica dr Tineta Zajca, Pot na Jeranovo, Cankarjeva, Cesta treh talcev, Molkova, Drnovškova pot, Neveljska pot, Jeranovo, Zduša, Podjelše volišče št. 04300017 bo v podružnični Osnovni šoli Tunjice za volilce naselij: Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše, Košiše (hišne št. od 15 do 21 /a) volišče št. 04300018 bo v Kulturnem domu Duplica za volilce ulic: Dobajeva, Jakopičeva, Jelovškova, Ljubljanska (hišne št. od 14-86), Domžalska, Jamova, Groharjeva volišče št. 04300019 bo v Osnovni šoli Duplica za volilce ulic: Črnivška, Rudniška, Prvomajska, Matije Blejca, Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Klavčičeva, Šipkova, Slatnarjeva, Mengeška, Bazoviška, Bakovniška, Meninska volišče št. 04300020 bo v kulturnem domu Šmarca za volilce ulic: Bistriška, Drnovo, Gmajna, Gornji log, Grintovška, Gubčeva, Habjanova, Jeranova, Kamniška, Kolenčeva, Koroška, Livada, Mala pot, Mlinarska, Nova pot, Nožiška, Obrtniška, Orehova, Pibernikova, Poljska, Pot iz vasi, Primoževa, Radomeljska, Sončna, Spodnji log, Stegne, Štajerska, Trata, Trg padlih borcev, Zelena pot. volišče št. 04300021 bo v večnamenskem domu Volčji potok za volilce naselij: Volčji Potok in Rudnik pri Radomljah volišče št. 04300022 bo v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24 za volilce ulic: Trg talcev, Medvedova, Žebljarska, Fužine, Fužine, Tunjiška, Levstikova, Kettejeva, Pot na Poljane, Košiše (hišne št. 1-14 in 22-31), Žale, Šlakarjeva pot, Samostanska, Glavni trg, Trg svobode, Prešernova, Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva, Šutna, Sadnikarjeva, Zaprice, Petruškova, Kolodvorska, Usnjarska, Streliška, Parmova, Muzejska, Ekslerjeva, Raspov prehod, Frančiškanski trg, Na produ, Šolska in Ulica Josipa Močnika volišče št. 04300023 bo v SEŠRM Kamnik za volilce ulic: Novi trg, Bevkova, Lobodova, Palovška, Perovo, Perkova, Na bregu, Na jasi, Pot v Rudnik, Pot na Dobravo in Prisojna pot volišče št. 04300024 bo v prostorih Gasilskega doma Kamnik za volilce ulic: Kajuhova, Kovinarska, Tkalska pot, Ljubljanska (hišne št. 2, 3, 3/d, 4/a, 11,12 in 13), Steletova, Zikova, Livarska, Podlimbarskega pot, Pot 27. julija in Bakovnik (hišne št. 1 in 2) volišče št. 04300025 bo v prostorih Prosvetnega društva Podgorje za volilce naselja: Podgorje volišče št. 04300026 bo v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik za volilce ulic: Miklavčičeva, Murnova, Aškerčeva, Mlakarjeva, Župančičeva, Kamniško -Zasavskega odreda, Vavpotičeva, Vremšakova, Ljubljanska (hišne št. 1/a, 1/ b, 1/c, 1/č, 3/a, 3/b, 3/c, 4, 5, 6, 7, 7/a, 8, 9 in 10) Svetčeva pot, Podgorska pot, Ogrinčeva, Jakoba Alešovca, Pot Marije Vere, Koželjeva, Parapatova, F.M. Paglovca, Kranjska, Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Kebetova, Čopova, Trdinova, Jurčičeva, Ljudevita Stiasnvja, Bergantova, Franca Pirca, Smolnikarjeva, Zupanova, Vegova, Toma Brejca, Vilka Rožiča, Frana Albrehta volišče št. 04300027 bo v Gasilskem domu Križ za volilce naselja: Križ volišče št. 04300028 bo v prostorih Osnovne šole Moste za volilce naselij: Moste, Žeje pri Komendi in Suhadole volišče št. 04300029 bo v prostorih Društva upokojencev Komenda za volilce naselij: Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi, Komendska Dobrava, Breg pri Komendi, Potok pri Komendi, Nasovče, Klanec in Komenda: Kranjska pot, Remicova pot, Zajčeva cesta. Glavarjeva, Krekova, Čebuljeva, Urhova, Jezerškova, Zadružna in Sadarjeva. REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA KAMNIK Številka: 00800-0002/01 Datum: 1 1. 05. 2001 Stanislava Avbelj PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE KAMNIK Kamniški OBČAN EKOLOGIJA - IZ ZGODOVINE 16. maja 201)1 5 75 let skavtske organizacije v Kamniku (II.) Pomladanske čistilne akcije v občini Kamnik Skavtska organizacija v Kamniku je bila ustanovljena 6. 3. 1926. Ob ustanovitvi je imela dve deški četi -kamniško in domžalsko. Tri leta kasneje so se jim pridružila dekleta. Dekliško kolo je bilo ustanovljeno 2. 2. 1929. Prva voditeljica je bila Marija Grzinčič. Tistih časov sc je gospa Marija Grzinčič spominjala takole (pogovor je bil posnet 2. 3. 1996). V skavtsko organizacijo smo se v tistih predvojnih letih množično vključevali. Kaj nas je vleklo? Disciplina in red. Sestanki so bili dobro pripravljeni. Vsak od skavtov ali planink je vedel, kaj so v danem trenutku njegove skavtske poti cilji, ki jih mora do seci. Na zunaj nas je privlačeval skavtski kroj. Nekaj posebnega so bili skavtski klobuki. Zanimivo in privlaCno se nam je zdelo življenje po vodih. Vsak vod je imel svoje ime. Tudi vsak skavt ali planinka je dobil ime. Pozdravljali smo se s tremi dvignjenimi prsti in dvema prekriženima prstoma desne roke - BI Pl najdeš vodo. Tisto pohodniStvo mi je ostalo v neverjetno lepem spominu. Še danes se mi zdi, da je imel profesor Kunaver odločilen vpliv na mojo veliko ljubezen do narave in življenja v njej. Narava zahteva od Človeka posebno praktičnost. Valči Božič je bila ob ustanovitvi namestnica kolovodkinje, hkrati pa je vodila dekliški vod z imenom nagelj. Tistih časov se spominja takole: Spomnim sc, da smo dekleta taborile v Mekinjah, v Bohinju. Šle smo ludi na državno sreča-nje v Beograd (1929). Dobro se spomnim potovanja z. vlakom. Spali smo v neki šoli na tleh, kopali pa smo se v Donavi. Spomnim sc, da je Antonija Kranjc Pred kamniškim šotorom v Beogradu 3. V. 1929. Oskar Učen, Sonja Jev-nikar, Valči Božič in skrajno desno prane Milčinski. (Bodi pripravljen!). Vse te stvari so pred vstopom v organizacijo budile radovednost! kasneje pa občutek drugačnosti Kako se spominjate poletnih taborov? Od poletnih taborov mi je v najlepšem spominu ostal dogodek, ko smo dekleta taborila na KopišCih približno desel dni. Na KopišCih jc imel svojo planinsko kočo profesor Pavel Kunaver, tudi sam velik Ijiihilelj narave in skavtslva. Tisto bajtico si je poslavil sam iz naravnih materialov. V njej ni bilo niti koščka kovine. Vse je bilo naravno: miza, stoli, obešalniki. Najbolj sem se Čudila obešalnikom. Ta koća je bila res nekaj posebneži. / zanimanjem so jo hodili Ogledovat tudi drugi, ne samo skavli. Kol rečeno, je bil profesor Kunaver na tistem taboru naš sosed, Zato nas je popeljal na izlet v Kamniške planine. /. njim smo sle na Kokrško sedlo in potem naprej na Grintavce. Na tej turi nam je pokazal praktične stvari, ki jih v gorah moramo poznati. Pokazal nam je, kako sc preCka Plaz, kako si skuhaš kosilo, kako ostalo to. da je treba vsak dan narediti vsaj kakšno dobro delo. Jaz se lega držim še danes. Naredim dobro delo, tudi če jc majhno. Med zelo aktivnimi članicami dekliškega kola skavtinj je bila tudi Sonja Jev nikar. O tem, kako je prišla med skavte je sama povedala: Navdušil me jc Oskar Ličen, s katerim smo bili prijatelji že v šoli. On je hodil na realko, kjer je bil moj oče profesor in se je k nam domov hodil učit nemščino. Tud moja sestra je bila skavtinja od leta 1929. Z njo in Oskarjem smo se učili nemščino, hkrati pa nas je navdušil za skavtstvo. Ste imeli skavtsko ime? Da, bila sem Slavček in to ime so mi izbrali zato, ker sem lepo pela. Spominjam se tudi prisege, ki sem jo izrekla v Kamniku. To je bilo približno šest mesecev po tem. ko sem postala skavtinja. Kamniški skavti in planinke ste organizirali velik propagandni tabor? Da, zelo dobro se ga spominjam. Bilo je na travniku malo iz Kamnika, na Pcrovcm. Spominjam se ga tudi zato, ker sem vezla prapor, ki je bil ves v svili in zlatu. Vezla sem ga sama v času, ko sem bila dve leti brezposelna. Hodila sem v osrednji zavod za umetno obrt v Ljubljani, kjer sem dobila potrebne pripomočke. Tam sem se tudi naučila delati najrazličnejše veze. Prapor je bil zelo lep, na eni strani je bil sv. Jurij na konju. Ne vem. kdo ga je izrisal Mislim, da Ivo Pengov. Na drugi strani pa je bil izvezen skavtski znak, torej lilija. Vezla sem s svilo in zlatom in takšna zastava jc bila precej dragocena. Blagoslovitev in razvitje skavt- padla v Donavo in smo jo potem vlekli iz vode. Imam fotografijo, na kateri sla Oskar Ličen in Franc Milčinski. S Frane-tom Milanskim -J c ž. k o m smo bili veliki prijatelji. Še po vojni, ko sva se srečala, je večkrat rekel: »Valči, ali se spomniš, kako je bilo lepo, ko Med skavti so nastala osebna prijateljstva in praviloma taka smo bili ostala vse življenje. Na sliki so Frac Ulčar, Herbert Deutsch-pri skavtih mann iz Domžal, Ivan Penko, Oskar Učen ter Sonja in Edvar-in smo se da Jevnikar. paljeli v Beograd.« To je bil čudovit Cas. Kako lepo je bilo, ko smo taborili in zakurili ogenj. Vsega so nas naučili. Jaz sem imela opravljenih kar nekaj izpitov. Znala sem vozle, orientacijo... Tista tri leta med skavti so bila res nekaj lepega. Iz skavtskega življenja mi je skega prapora na Glavnem trgu v Kamniku 3. 7. 1935. Opomba: Razgovor z gospo Sonjo .levnikar-Šubic jc opravila višja kustosinja Muzeja narodne osvoboditve iz Maribora prof. Mira Grašič 31. 7. 1990. DANIJEL BEZEK Ekologija na roke Dolina je zelena in čista Vsako leto aprila je pač loko, da vaščani Srednje vasi poprosijo svojega predstavnika ;: BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, tel.: 01/83-12-062, 041/545-580 Razstava pastelov JANEZA MEDVEŠKA z naslovom OHRANJENA DEDIŠČINA. Razstava je odprta od 20. maja do 3. junija. Odprto sobota in nedelja od 15. do 18. ure. Vstopnina: 200 SIT so MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavni trg 23, tel.: 041/957-609 Inf.: Helena Sterle Petek. 25. maia. od 15. ure dalie DAN MLADOSTI - risanje in pisanje GRAFITOV (podhod na Šolski ulici) Inline hokej, deskarji, spretnosti na rampi, poslikava telesa, kit-boks, dobra glasba... DRUGE PRIREDITVE Četrtek. 17. maia. ob 17. uri Skupina HITRI POLŽI organizira KOLESARJENJE v smeri Kamnik-Križ-Zalog in nazaj. Dobimo se pred Centrom za socialno delo na Ljubljanski 1 (pred starim zdravstvenim domom) ob 17. uri. Oblecite se športno, s seboj ne pozabite vzeti pijače. Z vami bosta najhitrejša polža Iztok in Sandi V primeru slabega vremena kolesarjenje odpade. Informacije: tel.: 830-32-88 - Mojca Vire. Jezikovna kultura pri poslovanju in uradovanju Pred leti je prodajalka v ir Ijena vprašanja, vljudno opo gmnipri Petku vprašala kupca, odraslega moškega v delovni oheki: »No, kaj hi pa ti rad'?« Ko ji je odgovoril, da hi rad »hleba«, ga je poučila, naj se najprej nauči slovensko. Policist, ki meje ustavil, ker sem prevozila rdečo Itn, mi je rekel: »Ali bi vi potrebovali še ena očala?« Knjižničarka v kamniški knjižnici jut je v />e tek, 4. 5. 20001, stranki, kije želela plačati zamudnino, za-grozila: »Kaj si pa mislile, da ste, česepišete... Boste že videli ...« Tak 'o govorjenje uradnih oseh nas zmeraj spravi v zadrego, Zakaj? Kaj je z njim na robe? V trgovini, banki, uradu, pri srečanju s policijo pričakujemo uradno nastopanje. To pa zahteva strokovno znanje, uporabo poslovno-urado valnega jezika določene sira kt> in vljuden odnos. Posmeh, ironija, izražanje jeze ali pretirane ljubeznivosti ne sodijo v uradno komuniciranje, tu di tikanje, če se.z uradno ose ho ne poznamo, ni primerno oziroma je poniževalno. Po trehnipa so prijazen pozdrav, pogled, nasmeh in odgovor, razumljiv odgovor na zastav- jorilo na kaj, kar moril« stranka ne ve. Pri pogovoru s stranko mora uradna oseba pazili, da izgovarja besede jasno, da ne govori preglasno dli prepotiho, ne prehitro in ne prepočasi, ne monotono, pa tudi pretirano poudarjanje posameznih besed ni ustrezno. Zelo pomembno je tudi poslušanje stranke. Na poslovnouradovaJnem področju obstajajo govorni vzorci ali ustaljena besedila, ki jih mora uporabljali vsakdo, ki posluje in u raduje. Kdor odstopa od obrazca, lahko stranko užali, se zaplete z njo v prepir. V banki pričakujemo, da nas bodo nagovorili neka ko takole: »Dober dan. Izvolile, /nosim. Podpišite, /nosim. Izvolite k blaga/iti. Hvala. Na svidenje.« V trgovini pa: »Dober dan, Zeble, /trosim S čim vam lahko postrežem? Hvala.« Kdor pri uradnih stikih ne zna krotili svoje jeze, ttžalje-uosii. posmeha in ne pozna ali rte uporablja govornih vzorcev svoje stroke, ne more poslovati ali uradovati. Na to bi morali paziti tisti, ki vodijo urade, ustanove, podjetja, MARJETA HUMAR Poslikave kamniške keramike v občinski avli V avli občinske hiše v Kamniku razstavljajo umetniško poslikano keramiko štirje kamniški slikarji. Dela so nastala na keramični delavnici ETI SVIT 2001, ki je potekala v podjetju ETI Svit d.o.o. med 26. februarjem in 2. marcem. Vsa pohvala za nastanek teh umetniških del gre osebju podjetja, posebno pa še gospe Ireni'Radcj, vodji projekta in izdelave keramike. ALOJZ BERLEC - Risba je vsekakor osnova vsega Berlcče-yega slikarstva. Ustvarja predvsem v oljni in akrilni tehniki krajine, tihožitja in figurativne motive v mejah klasičnega realizma. Slikar jc svoje likovne značilnosti prenesel tudi v keramiko ' Zanj značilno motiviko in tehniko. Krajine, elemente cvetličnih liho/il i j in dekorativno li-guraliko je podal s strogo slikarsko risbo in Ionskimi barvnimi Preoblikovanji. LOJZE KALINŠEK - Njegovo slikarstvo je v razponu od velikih, deloma že abstraktnih Studij, dO drobnih, intimnih slikarskih zapisov, ki so nastali v različnih likovnih delavnicah. Simbolne krajine in vedute, svojska figuralika in specifična barvna harmonija so osnovne značilnosti Kalin.škovega slikarstva, ki ga jc prenesel tudi v keramično tehniko. V keramiki so občuteno barvno zažarelc njegove mediteranske krajine, ženski akti in različni figurativni motivi. DUŠAN STERLE - Se je posvetil figurativnemu slikarstvu in portretiranju in krajinarstvu, predvsem v vedutah domačega Kamnika. V keramiki, kot prej tudi žc v slikarstvu, se je Sterle lotil K riževega pota, tematike, ki je zopet postala aktualna v sodobnem slovenskem slikarstvu /Janez Bernik, Valentin Oman in drugi/. Tudi v teh figuralnih motivih je ohranil svoje slikarske značilnosti: skicozno slikane figure, ekspresivno naglašenosi in zamolkel ter temačen barvni naboj. DUŠAN LIPOVEC - »... jc danes eden naših redkih kvalitetnih slikarjev, ki slikajo iz neposrednega soočanja z motivi iz FRASVETLOBA # ZA VSE L) VD1 AKTIVIRA) MOČI SAMOZDRAVLJENJA ZDRAVI SE S KRISTUSOVO BOŽJO MOČJO V SEBI GABRIELE, BOŽJA POSLANKA IN ««rOK|WA, Pl^l: MOČ IN VIR MOČI, BOG, JE V VSAKOMUR OD NAS. GLOBOKO V NAŠI DUŠI, NA DNU pUŠEWETI P R A S V E T L O B A. PREZARJA DUŠO IN SEVA V ČLOVEKA. VSI UUDJE IN BITJA, TUDI «AUEgjfA NARAVE SO V BOGU, V P^SVETLOBL VSE ŽIVLJENJSKE OBLIKE, MINERALI, VSE RASTLINE N ™M NOSIJO ŽIVLJENJE, ŽIVLJENJE - BOG JIH VZDRŽUJE. TO JE MOČ IN VIR MOČI. Celostno zdravljenje je vsak 1. in 3. petek ob 20. uri na Partizanski 19, Ljubljana Moste. Vstop je prost. VABLJENI v petek, 25. maja, ob 18. uri, v MATIČNO KNJIŽNICO KAMNIK, Ljubljanska c.l. Univerzalno življenje, U, Glinškova Pl[f> tel: 01/56841-48, hnpj/munivenalno-zivlienie.st J Matična knjižnica Kamnik Priporočilni seznam branja za najstnike in njihove starše in tudi učitelje Ob koncu aprila in ob svetovnem ter slovenskih dnevih knjig smo v naši knjižnici pripravili skromen - a le na videz - priporočilni seznam knjig za najstnike, starše in učitelje o temah, ki so za najstnike in tiste, ki z njimi živijo ali delajo, vedno aktualne. Listič z naslovi takšnih knjig se imenuje Priporočilni seznam za tiste, ki bi se radi poučili o ... Dosegljiv je na izposojevalnih pultih. Seznam je pravzaprav naš izbor predvsem novejših poljudnih, strokovnih in leposlovnih knjig o naslednjih temah: samo-podoba; odraščanje, puberteta, telo in spremembe; odnosi med najstniki in starši; spolnost; AIDS; spolna zloraba; debelost, anoreksija, bulimija; droge in alkohol; ločitev, na koncu pa še nekaj naslovov posebej za starše in posebej za najstnike. Naslove knjig smo pri vsaki temi razdelili na tiste, ki so namenjene prav najstnikom ali pa so primerne zanje in jih najstniki lahko razumejo; in na strokovna in poljudna dela za starše, vzgojitelje, učitelje in ostale, ki imajo opravka z odraščajočimi. Priporočilni seznam je namenjen spodbujanju branja in razmisle* narave. Naravi prisluškujejo kot lirski pesnik in v svojih akvarelih in gvasih odzvanja njenim ritmom, mogočnosti ali krhkim vzdušjem. Najpogosteje pa se v njegovem delu pojavlja v malone heraldično pretehtano geo-melrizirano podobo preurejeni motiv rodnega Kamnika. Skupine kockastih, hjš pod čarobno goro postajajo emblem za slikarjev dom, od koder umetik kot popolni vitez, odhaja na potepe po slovenskih pokrajinah, kjer proslavlja njihove prelesti.« Slikar jc le svoje značilnosti prenesel tudi v keramiko, dodal pa jim je še motiv ženskega akta - pravljične kamniške Veronike. ku o najstnikih, njihovih težavah, starševskih težavah, skupnih težavah - če pa ne o težavah, pa le o tem, najbolj napornem življenjskem obdobju tako za starše kot njihove skoraj odrasle otroke. Za najstnike so na seznamu tudi takšne, ki jim ponujajo odgovore, ki jih nočejo postaviti svojim staršem, jih spodbujajo k razmisleku, premišljevanju, opredeljevanju, spoznavanju ... Naj vam nekaj knjig kar predstavimo. Za samopodobo najstnikov je ena od dobrih knjig Ti si zvezda tvojega življenja (avtorica Suzanne E. Marili, založba Inštitut za razvijanje osebne kakovosti, 1999). Ponuja nazoren in celovit pregled o vzrokih in značilnostih slabe samopodobc ter pomanjkanja občutka lastne vrednosti. Seveda - ponuja tudi nasvete za pozitiven preobrat! Kako krepiti osebnost svojega otroka: vodnik za starše pa je knjižica (R. VV.Reasoner, 1999) iz iste založbe in namenjen staršem, da bi v otroka vlili občutek lastne vrednosti in samospoštovanje. Natančno opredeljuje pet dejavnikov, ki so za to pomembni: občutek varnosti, občutek identitete, občutek pripadnosti, smisla in sposobnosti. O odnosih med starši in otroki je Za najstnike primerna knjiga Johna I aimana Staršem branje prepovedano: mladostnikov vodnik skozi odraščanje (Didakta, 1998). Tipične sporne točke med-osebnih odnosov in tudi druga vprašanja so predstavljena skozi dialog med staršem in odraščajočim otrokom, ki je šaljiv in ki sc nadaljuje z »notranjim monologom« starša in najstnika. Prav ta prikaže različna stališča, dojemanja in doživljanja istega vprašanja. Sledijo pa nasveti avtorja, ki skuša čim bolj objektivno razložili ta vprašanja, npr.: naloge, urejenost in oblačenje, glasba, kdaj priti domov, kajenje, popivanje, droge ... Čeprav je ta objektivni način bližji najstniški kot odrasli govorici in morda malce moteč tudi za najstnike. Uporabna in berljiva pa še dobra povrhu jc knjiga Barbare Coloroso z naslovom Otroci so tega vredni (Tangram, 1996)» ki starše nagovarja k spoštljivemu odnosu z njimi, vendar tako, da jih navajajo na notranjo discipli- DRUGA DZEZINFEKCIJA Drugi del po izjemno uspešni prvi džezinfekciji jc sledil v petek, 20. aprila, na istem prizorišču. Kamniška ZKO je v goste po Zlalku Kavčiču povabila še eno slovensko bobnarsko legendo - tokrat iz starejše generacije - Marjana Loborca, ki je s svojo kariero začel žc v petdesetih letih - predvsem na znamenitih jazzovskih večerih na Bellevucju v Ljubljani. Največja njegova odlika je, da se odlično vklopi v kakršnokoli zasedbo že. Žal segajo njegovi prvi diskografski izdelki kot vodje lastne zasedbe šele v zadnja leta: izdal je dva (T)-ja Na rečnem bregu in Apple You, na katerih lahko začutimo odmev takratnih časov. Tokrat se nam je predstavil s popolnoma spremenjeno zasedbo kot na obeh ploščah. Loborcu se je pridružil še en stari jazzovski maček - profesor z jazzov-skega oddelka Srednje glasbene in baletne šole - kontrabasist Matevž Smerkol v kombinaciji z dvema mladima obetavnima glasbenikoma: graškim študentom pianistom Rokom Lopaličem in Matjažem Miktiletičem, ki se jc dodobra namučil kot edini solist večera na pozavni. Mimogrede: prava škoda je tudi, ker nas v zadnjem času kamniški pozavnist Emil Spruk ne preseneti s kakšnim samostojnim projektom, kakršen je bil npr, koncertni in diskografski duel Royal Societv z Milkom Lazarjem, ki pa je zaradi spleta nesrečnih okoliščin po krivici ostal prezrt. Mikuletič je bil s svojim instrumentom krasna repertoarna in instrumentalna osvežitev z. izborom komadov iz zlate jazzovske dobe cool jazza in bopa v maniri nepozabnega, pred kratkim preminulela J. J. Johnsona. Najlepše so tako sedli - po mojem mnenju - Blue Bossa Kennva Dorhama, Milcsova Nardis in pa Recorda Me Joea Hendersona. Prav prijeten petkov večer dobrega starega jazza. Kamniška publika, nepredvidljiva kot pač je pa pride ali pa tudi ne. M. KUMER no. Avtoričina starševska filozofija temelji na naslednjih štirih temeljih: otroci so sami po sebi vredni najboljšega, z otrokom ne bom ravnala na način, ki ga ne bi želela skusili na lastni koži; počenjam le tisto, kar ima učinek in kar ne krni niti otrokovega niti mojega dostojanstva. Avtorica tudi nasprotuje kaznovanju ali podkupovanju otrok za to, da bi starši lahko uveljavili svoje zahteve in je prepričana, da je ustvarjalna moč pri vzgoji le vpliv. Da se moški ne rodijo, ampak naredijo, pravita Don in Jeanne I lliiiin, avtorja zelo dobre knjige Vzgoja sinov: vloga staršev v razvoju zdravega moškega (Orbis, 2000). Knjiga je namenjena materam, ki so neprijetno preseneče- ne, ko-se njihovi pridni fantki čez noč spremenijo v testosteronsko pošast. Knjiga pa je namenjena tudi očetom, ki morajo po tem, ko deček pretrga popkovino s svojo mamico, prevzeti glavno vlogo in glavni vpliv na sina. Avtorja ob antropološki primerjavi z iniciacij-skimi obredi ugotavljata, da je današnji čas težak za vzgojo in da je to še posebej težko za t. i. korporacijske očete, ki več svoje življenjske sile namenjajo službi kol čemur koli drugemu v svojem življenju. Knjiga prinaša tudi nasvete, kako fantom postavljati meje, kako ravnati z otroki, ki imajo motnje v pozornosti in na koncu povzema značilnosti posameznih deških oz. fantovskih obdobij. (se nadaljuje) Skupni koncert zborov Radost, Akademik in Cantemus Koncert v soboto, 31. marca, je bil v znamenju treh zborov. Dekliški pevski zbor RADOST iz. Godoviča sestavlja 16 mladenk v ori ginalno in okusno krojenih enotnih oblačilih. Če upoštevam, da ima Go-dovič le kakih 90 številk, mi preprosta računica pove. daje to vas, ki je zaljubljena v lepo petje, vas, kjer verjetno iz. skoraj vsake hiše odmeva slo venska pesem. In to bo res držalo, kajti zborovodkinja Damjana Leskovec je znala preudarno izbrali ne le pevsko všečen, pester, uravnotežen in glasovno izenačen program, ki ga brez zadrege lahko ponudi na kateremkoli koncertu ali pa proslavi, iako nas je iz dvoglusne Singhove ljubke kom pozicije »Mcdievul Gloda« najprej popeljala v Irogtasje Hummerstroma. da bi se nulo ustavila na eni naših najbolj tragično doživeti prekmurski »Venci bedi«, ki jo je v enkratno mavrično harmonični obleki, predstavil naš (vsaj zame še vedno največji) hurmonizalor, rojak iz iunjie France Mu rolt... To je bil tudi prvi lok, ki seje smiselno in muzikalno nadaljeval v drugem od Srebotnjakove »Rezijanske«, preko Močnikovega odločnega in zahtevnega »Kralja Matjaža« izpod Tete, spektakularne Ježeve „l.mi lien <•'« pa tja do Cullenove duhovne »Hallelujuh, My Father«, kije nekoliko bolehala na prešibko izraženem ritmu in nedovoljnem smkopiranju. Nastop je bil stilno zaokrožen, zborovodkinja in njene rosno mlade pevke pa v odlični formi. Rezultat je bil več kot soliden, sestav pri/rim. zvok pa tudi zadovoljivo homogen in barvit. Nekaj posebnega sem kar instinktivno pričakoval od Mešanega pevskega zbora Akademik iz Trbovelj, ludi dinamični sestav AKADEMIKA, ki ga sestavlja 14 izbornih ženskih in 10 dinamičnih moških glasov, me ni razočaral... Tudi oni So šli po klasično utrjeni poti od Gallusovega »Gavisi suni« preko Svvinderjevegu »Cantus Gloriosus« do Srebotnjako ve »Voznice« ki je bila nedvomno ne le najboljša, pač pa tudi interpre tativno izjemno dobro predstavljena, polna melodično vzdržljive nape tosti in tehnično brezhibno izvedene urtisličnosti, ki se je povsem suvereno naravno razpenjala v rastočih crescendih od pp pa tja do mf in temu sledečih decrescendih, ki so se povsem pričakovano končevali tudi v komaj še slišno nakazanih štirih pppp-jev, kurje tudi za še tako projesi analne zbore že pravi čudež. Pridobivanje prave homogenosti in harmonične čistosti je v mešanih zborih mnogo težje. Vibriranje in predvsem glasovni sestavi sopranov in altov ženskih glasov se ž.e po prodornosti in zlasti barvitosti močno razlikujejo od tenorjev in basov v moškem delu. Zm ostale štiri skladbe sije okretni zborovodja Blaž Rojko izbral šli ril narodne v priredbah I'/'biča. Marotta ot Vremšaka. Kumarja in mu roltu-Gregorcu »Murko skače«, s katero so tudi efektno ob jrenetičnem skandiranju in aplavdiranju zaključili svoj prvi nastop v Kamniku. Ko sem pred skoraj dvema mesecema na XXII. reviji pevskih zborov občin Kamnik in Komenda poslušal MPZ CANTEMUS, sem bil te po r vedbi Bachove »Unsere Trubsal« prepričan da znajo v Mariboru prav gotovo poseči po zlatu. Na ta pevski zbor sem postal pozoren žc pred leti, ko so v Mariboru dosegli srebrno plaketo, V letošnjem Mariboru pa so si ob dobrih 90 toč kali lahko ponosno pripeli tudi zlato odličje, in se s tem uvrstili med redke slovenske pevske izbrance.. No, zasluga gre seveda prav vsem, v prvi vrsti pa seveda prijetnemu in sposobnemu zborovodji Sebastjanu Vrhovniku, ki ima ž.e sedaj kot študent glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo, vokalno muziko »v riti«, kolje temu iako rudimentarno domače znal reči nuš rojak, moj učitelj hrame Maroll. Program, s katerim so navdušili kar lepo število poslušalcev je bil ši roko razpet in je potekal od Bachove jugabie tegobne klasike (Unsere Trubsaal)preko Merkujeve (v Mariboru obvezne) ekstremno tehnično zahtevne {Pater noster) pa tja do mavrične barvitosti v kateri se je v insa nili mozaičnih niansuh bleščeče vrtela Kogojeva (Stoji mi polje). Ce do dam še manj zahtevno Devovo (Stoji mi hurlelr zagrnjen) in Krekovo I Škrinju orehova), je tO tudi ponovitev programa s katerim so kamniški zjutonugrujenci nastopali v Mariboru. Govorili in pisati 0 dinamiki, homogenosti, agogiki. čistosti akordov, izenačenosti, spevnosli in drugih kvalitetnih vrlinah tegu ansambla je skoraj nepotrebno, saj nuni vrhunsko stopnjo teh prvinskih kvalitet < an temusa dokazuje ž.e uspeh v Mariboru. Zalo sem se omejil na tiste k vali tete, ki sežejo preko prvinskih in s katerimi označujemo in opisujemo stopnjo muziciranju. To pu je že kvaltieta nekega drugega ranga, ki /o tudi pri profesionalnih ansamblih zelo redko zaznamo, pa še to le v posamičnih segmentih, v katerih se izpovedmi, tudi iz. partiture ne vedno razvidna subjektivna skladateljeva izpoved kot fluid izlušči iz dirigenta vin prstov zveneče in skrivnostno zaplava po prostoru, se odbija od stro pu m sleh. zaohjaine slušnost. srce in dušo poslušalcev in sr oplemeni leno prepojena z na novo rojeno izpovednosljo spet preko dirigenlovih rok znova vrne v svojo izhodiščno zibelko. In menda je lo tudi največ, kur si sleherni reproduktivni umetnik lahko želi. le redki pa so listi, ki to tudi dosežejo... In Cantemus je na trenutke znal prestopiti tudi to maeič no mejo. Izvajanje in izpoved (unicmusu ni bila le šarmantna, pač pa tmh oho gatena z neštetimi barvnimi odtenki ter z enfocijo, ki si-že v srce. Izjemnost zbora je v tem, da se njihovu glasim pričenja lam, I je I se neka druga le konča. Nedvomno je. daje Cantemus v tem trenutku najboljši obetajoči kamniški, pa tudi eden najboljših slovenskih amaterskih vokalnih korpusov. Mag. CENEMATIČIČ 8 16. maja 2001 MED MLADIMI Kamniški OBČAN SONCE IN PESMI Letos je tradicionalna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik potekala na predpraznični Četrtek, 26. aprila, na OŠ Šmartjo v Tuhinju. Voditelja revije Nina Lajmiš in Rok JuranCiC sta udeležence in goste sprejela s pesmijo o soncu. Da to ni naključje, smo se prepričali, ko smo uzrli na odru prelepe sonCnice in rumen napis: revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik. Tudi prvi nastopajoči zborček nosi ime SonCki. Tudi sicer je bilo opaziti, da šola diha s prireditvijo: prireditveni prostor je krasilo notno čr-tovje, note so skočile tudi na drevesa ... Prireditev so zaceli domaČi SonCki, ki so pod vodstvom LuCke Drganc ubrano zapeli in tako prebili led. Pevska dejavnost na podružnicah OŠ Frana Albrehta in Stranje je zelo priljubljena, saj pri teh zborCkih sodelujejo skoraj vsi uCenci šole. Ob klavirski spremljavi Tanje Vidic je zborček iz Ne-velj vodila Jana Ver-bič. Učence s podružnične OŠ Gozd je pri nastopu deloma spremljala šolska Orffova skupina, ki tudi vadi pod mentorstvom zborovod-kinje Karle Urh. Tunjiš-ki otroci vadijo in nastopajo pod vodstvom Ane Štele, tokrat so zapeli ob klavirski spremljavi Sebastjana Vrhovnika. Otroški pevski zbor z OŠ Marije Vere, vodi jih Irena Vidic, nas je presenetil z znano popevko, ki je iz otroških ust izzvenela precej drugače. Otroški pevski zbor OŠ Stranje je številčen, lep nastop pa so pod dirigentskim vodstvom Karle Urh zaokrožili še spremljevalci iz Orffove skupine. Simptičen scenski nastop so pripravili člani vokalne skupine OŠ 27. julij, ki zase pravijo, da jim v stremlje- Tradicionalno revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik je odprl otroški pevski zbor OŠ Šmartno - šole gostiteljice pod vodstvom Lučke Drganc. Spredaj voditelja revije Nina iMJmiš in Rok Jurančič ter ravnateljica OŠ Šmartno. Mladinski pevski zbor OŠ Stranje, ki ga vodi Karla Urh, veliko nastopa. nju k zadovoljstvu pomaga pesem. Zbor je nastopil ob klavirski spremljavi Rudolfa Cerca pod vodstvom Danice Grabnar. Tiste stranjske pevce, ki želijo nadgrajevati svoje pevsko znanje, je Karla Urh zbrala v vokalno skupino, ki je nastopila z zanimivim in zahtevnejšim programom. S kitaro jih je spremljal Matic Smolnikar. Mladinski pevski zbor OŠ Frana Albrehta je svoj nastop posvetil rožam in pomladi, tako vsaj sklepamo iz pesmi, ki so jih zapeli ob klavirski spremljavi Ane Bohte pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Mladinski zbor Glasbene šole Kamnik deluje že peto leto, ob samostojnih koncertih nastopa tudi na reviji. Vodi jih Ana Štele, zapeli so ob spremljavi Sebastjana Vrhovnika. Mladinski pevski zbor OŠ Stranje posega po vseh vrs- tah pesmi in veliko nastopa. Besedilo enc od njihovih pesmi, zapete na reviji, pravi, da je želja nas vseh, predvsem v tem, pred-prazničnem času, svet brez vojn, sovraštva in nestrpnosti. Zapeli so ob spremljavi Martine Bohte, Matica in Anžcta Smolnikarja, vodi jih Karla Urh. Pevski del prireditve je zaklučil zbor, ki obstaja šele nekaj mesecev in je prvič javno nastopil: pevke s predmetne stopnje OŠ Šmarto so zapele pod vodstvom Jane Hribar in ob klavirski spremljavi Martine Bohtc, ki je spremljala tudi prvonastopajoči zborček Sončki in vse slranjske skupine. Z glasbenim podmladkom v občini ni težav. Liri, Cantemu-su in drugim zborovskim zasedbam se obeta veliko pevcev, sta ugotovila svetovalka za glasbeno in zborovsko dejavnost ga. Dragica Zvar in predstavnik /KO Tone Ftičar. Za konec pa nasvidenje drugo leto nekje drugje! Članice Novinarskega krožka OS Šmartno Zborovodja Mladinskega pevskega zbora OŠ Frana Albretha Sehastjan Vrhovnik je nastop mladih pevcev posvetil rožam in pomladi. Otroci iz OŠ 2 7. julij so zapeli, oblečeni v izvirna prijetna oblačila, pod vodstvom Danice Grabnar. ® Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom® sam. si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st&sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več in NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, C R EATON IN OSTALE HIDRO IN TERMO IZOLACIJE APNO, CEMENT, MALTIT FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM SCHIEDEL DIMNIKE ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, oh sobotah pa od 7. do 13. ure. internet: www.sam.si V SAM-u MSI NIKOLI SAM !!! Buderus OGREVALNA TEHNIKA -15% do 30.5.2001 - plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN, JUNKERS, VAILANT, HYDROTERM - sončni kolektorji, toplotne črpalke - sončne celice za pridobivanje elektrike KON TIKI ŠOLAR, d.o.o. Ljubljanska 21/K (TP center Duplica) tel.: 01/83 10-380 http: / / www.kontiki-tolar.si Dan odprtih vrat OŠ Marije Vere Pestra dejavnost v premajhnih prostorih Tudi letošnji dan odprtih vrat na osnovni šoli Marije Vere na Duplici jc hil dohro obiskan. Učitelji in učenci so obiskovalcem, lepo j>redslavili kar devetnajst različnih interesnih dejavnosti. Vsem gre priznanje, da navzlic veliki prostorski stiski, ki tare dupliško šolo in dvoizmenskemu pouku uspejo razvijali tako široko paleto dejavnosti, ki zanimajo mlade. Ni odveč poudariti,'da težko čakajo zidarje, ki naj hi letos začeli gradili dodatne šolske prostore. F. S. Veliko zanimanja med mladimi je vzbudil tudi kuharski krožek pod mentorskim vodstvom Uroša Repanška in Mire Teršek. ljetos so se lotili izdelave bloških kruhkov. Pa tudi kakšna palačinka se je prilegla, je povedal petošolec Gorjan, kije ročno sukal ponev s palačinko... Kamniški lokostrelci suvereno zaceli sezono Po napornih in dolgih zimskih mesecih priprav ter spomladanskem zmrzovanju na lokostrelskem strelišču na štadionu t' Meki njah, se je ludi za lokostrelce začela j>rava tekmovalna sezona. Zail nji vikend v aprilu je hilo lako v Žalcu na Sporedu prvo tekmovanje v disciplini FITA KR( K i. ki velja za kraljico lokostrelskih discip lin. Lokostrelski klub Kamnik, so zastopali Danijel Stojkovič, Rok. Verhič in Jan Kidrič (vsi z olimpijskim lokom). Potrebno je izpostaviti Danijelov tis/ich.. saj je med dečki zmagal s fantastičnim rezultatom I, j. J / krogov in tako skupni državni rekord zgrešil za en sam krog, uspelo j>a mu je postaviti državna rekorda na 50 in jO metrov. Prav tako je hil odličen Pok, kije hil po kvalifikacijah med mladinci in v absolutni kategoriji drugi, na koncu j>aje hil zmagovalci tekmovanja z olimpijskim lokom v absolutni kategoriji. Njun us-j>eh je dopolnil/dri z drugim mestom. V maju čakajo kamniške lokostrelce tekmovanja v Sloveniji, in Italiji, Rok. Verbič in Jan Kidrič l« t bosta zastopala barve slovenske rej>-rezentance na evropskem mladinskem pokalu v Nemčiji. Vse v zlato! GREGOR KONČAN Kamniški lokostrelci: Jan Kidrič, Matej Slapar, Rok Verhič, Primož Ple-rin, Darja Verbič, Jure Končan, Gregor Končan, Danijel Stojkovič Vsi so tekmovalci z. olimpijskim lokom. Na obrobju Kamnika gradimo: StanOVanjsk^pmlovni v Katerem vam nudimo ODjekt KAtvVmlK snovanja različnihikvelikosti. s pogledom na Kamrfim^Alpe! Mili . ■'■''^Jj^^j rt ****^^fci**ifc^i^^fc_ 1 i r r \ HAi jubilejna deseta spomladanska razstava cvetja v Arboretutnu Volčji Potok MONIJA CVETOČIH BARV, ZELENJA iN S Kot da je sonce uslišalo želje vseh, ki so vložili ogromno Časa in truda v pripravo jubilejne desete razstave cvetja v Arborctumu Volčji Potok, je vse dni od 27. aprila do 6. maja vabilo obiskovalec na cvetoče zelene poljane in lepo urejene stezice parka. Poleg dveh milijonov tulipanov 165 različnih vrst v najrazličnejših barvnih odtenkih, hijacint in drugega pomladnega cvetja je 72.000 obiskovalcev, kolikor so jih našteli v desetih dneh razstave, ponovno očarala holandska vas, ki jc bila v gos-teh v Volčjem Potoku že pred štirimi leti. Ker jc bila lepo Domiselna zasaditev mačeh je pričarala podobo želve v cvetju sprejeta, so se v Arborctumu odločili, da z njeno postavitvijo obeležijo desetletnico spomladanskih cvetličnih prireditev. V vasici z značilnimi pisanimi hišicami ob kanalih in mlinom na veter so mojstri iz dežele tulipanov ob zvokih velike ulične lajne izdelovali lesene cokle, predstavljali obiskovalcem svoje izdelke, tradicionalne obrti, kulturo in seveda tipično hrano, kot so ribje jedi, sir in pivo. Kljub sončnim žarkom, ki so že v začetku aprila močno greli naravo, je vrtnarjem Arboretu-ma z izbiro poznejših vrst tulipanov in ob »pomoči« ncko- Sprelni vrtnarji Arboretuma so iz cvetja oblikovali najrazličnejše »cvetoče Živali«, med katerimi je kraljeval pav, kije bil letos še posebej barvit. V vasici z značilnimi pisanimi hišicami in mlinom na veter je nepogrešljiva velika ulična lajna. Mnoge je zanimalo, od kod prihajajo čudoviti zvoki. Holandska vas, katere pokrovitelj je nizozemsko ministrstvo za kmetijstvo, "kolje in ribištvo, je ponudila priložnost za spoznavanje življenja in gospodarskega utripa dežele tulipanov. V narodno nošo oblečen nizozemski mojster je hil silno spreten pri izdelovanju lesenih cokel. »a dan odprtja razstave cvetja, 27. aprila, sta z gosti iz poženi ke hoUmd "ko vas uradno odprla predsednik državnega sveta Republike Stov^eTc "e Hrovat in odpravnik poslov kraljevine Nizozemske Adri van Loopig. liko hladnejšega vremena v dneh tik pred odprtjem razstave uspelo, da je bil park prav v času razstave najbolj cvetoč in barvit, saj je na gredicah in travnatih poljanah cvetelo vsaj dva milijona raznobarvnih tulipanov, hijacinte, mačehe, marjetice in drugo pomladno cvetje. Mnogi, predvsem otroci, so občudovali cvetoče živali - pava, želve, gosenice in račke. Zaradi letošnje zgodnje vegetacije je navduševal tudi izredno bujen in bogat park dreves, gr-movnic in trajnic. Cvetočim magnolijam so se pridružili celo zgodnji rododendroni in azale- °: z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom dobite na tel. št.: 83 08 602. Kandidate prosimo, naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi in povzetkom delovnih izkušenj do vključno 25. maja 2001 na naslov Terme Snovik d.o.o., Molkova pot 5,124« Kamnik S C R E3 Šolski Center Rudolf Maisiik VABILO na Dan odprtih vrat v SCRM Kamnik Vse občanke in občane, naše dijake in njihove starše vabimo, da si pobliže ogledate, s čim se na šoli poleg rednega pouka še ukvarjamo. Vabimo vas, da se nam pridružite na dnevu odprtih vrat v ŠCRM Kamnik v soboto, 19. maja, od 9.30 do 12.30. Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Za delavski praznik: (Mali) grad (spet) gori... Odgovori iz Nove Slovenije Na letošnji razstavi tulipanov v Volčjem Potoku, ki (zaenkrat še?) spada v kamniško občino, je bilo opaziti tudi velika prizadevanja radomeljskega turističnega društva, da bi kar najbolje promovirali Volčji Potok, arboretum in golf. Kar tri slike in skoraj tretjino besedila so tem turističnim in naravnim znamenitostim namenili v njihovem prospektu. Zato vsekakor zaslužijo posebno medaljo našega župana. Bodečo nežo pa bi bilo treba nekam pripeti tistim, ki so odgovorni za usahnitev kamniškega turističnega društva in ki ob vsej obilici naših naravnih in kulturno-zgodovinskih danosti, kijih ni treba sesati iz palca, kot to počnejo drugi, ne znajo poskrbeti za njegovo ponovno oživitev. Menda turistični doktor Rožič Že piše tozadevno odločbo o bodeči neži... Da se bo vedelo, kdo je naš najboljši (trgovski) sosed, ki veselo oglaša, da ima cene priklenjene, pa jih je po prvomajskih praznikih veselo odklenil. Samo svojo vodo v plastenkah je spustil z vajeti kar za eno petino, da ne govorimo še o O, ljubo zdravje, II.! Dobro je. da je bito Poročilo o zdravstvenem stanju občanov Kamnika umaknjeno z dnevnega reda 16. seje in dopolnjeno ter pripravljeno za ponovno obravnavo za 20. redno sejo. ki je bila 25. aprila letos. To razumemo kot dobro znamenje, da se odgovorni zavedajo, da skrbi za zdravje občanov ni nikoli dovolj. V znak dobre volje tokrat »pozabimo«, da poročilo zamuja za leto dni, .saj se nanaša na obdobje še za leto 1999, pričakujemo pa. da bo v bodoče skrb za zdravje občanov pravočasno na klopeh naših občinskih svetnikov! Podatki, ki zaskrbljujejo! Prvi del poročila obravnava zdravstveno varstvo na primarni ravni ter obolevnost prebivalstva v občini Kamnik in Komenda. Podatki o vitalni statistiki kažejo, da rodnost v Kamniku, tako kol v regiji in državi pada, da je pa umrljivost v Kamniku manjša kot v regiji in državi. Iz števila obiskov pri zdravniku je razviden izrazit porast obiskov v splošnih ambulantah, mnogo večji od povprečja v regiji in državi. Zaskrbljujoče je, da število obiskov narašča zaradi nemedicinskih vzrokov, kar pomeni, da občani v zdravstveni službi urejajo tudi druge, predvsem svoje socialnoekonomske probleme. Razlog več, da odgovorni na občini posvetijo več časa čem drugem. Naj živi najboljši sosed... Upam, da je direktor konkurenčne velefirme to zabeležil...! Če bo šlo tako naprej, potem bo čedalje več »lačnih mome(n)tov«, kot domiselno oglaša pred svojimi vrati brihtna kamniška oštirka, ki pa ne ponuja žgancev in kislega zelja, pa tudi kranjske klobase ne, pač pa kar »burgerje«. Noja, kamniški purgarji so vedno bili nekaj posebnega in tudi danes nočejo zaostajati. Sicer pa bi bilo prav, če bi nekoliko bolj vzrojili, ko že desetletje v ponovno oživljeni meščanski korporaciji zaman čakajo na vračilo bistriških gmajn... Dupliškim krajevnim veljakom se je šele nedavno zabliskalo, zakaj se je na povsem obnovljeni dupliški Železniški postaji pojavil napis Montenegro. Bojda so jim to napisali dobri kamniški sosedje in tako nakazali, kako razumejo dupliške »osamosvojitvene napore«. Pa ne samo to, tudi ureditev pločnikov od pošte navzdol proti jugu so sedanji občinarji prepustili vaški skupnosti ali pa kar bodoči občini... Tisti čas, ko so se obiskovalci pr- vomajskega srečanja v Kamniški Bistrici veselili okoli planinskega doma, je v Kamniku zagorel. Straž,-ni Stolp na malem gradu. Če ne bi kamniški ognjegasci takoj stopili v akcijo in ogenj, ki so ga zanetili nepridipravi, kmalu pogasili, potem z lepimi načrti o grajski restavraciji še. dolgo (še dlje) ne bi bilo nič. Ni kaj, občinsko poglavarsko si bo moralo čimprej omisliti grajskega stražnika. Tega si bo menda omislil tudi direktor Internacional plenic, centra pri Jurju v Kamniški Bistrici, ki ga je občina letos za prvi maj pustila na cedilu, zato je z. rampo Želel preprečiti parkiranje udeležencem fešte na drugi strani Bistrice, češ, kdor pobira cekine, naj uredi še prostor za jeklene konjičke. Končno je. tudi naš župan Tonti, ki je za občinski praznik pripenjal medalje drugim, prišel do svoje medalje. Dobil jo je te dni kot šefž.ur-bijevih kamniških odbojkarjev, ki so sredi Kamnika pošteno namahali Blejce in postali državi prvaki. Tudi občinski možje in žene so na tekmi družno navijali za naše in se niso šli pozicijo in opozicijo, kot nekaj prej na občinski seji. Torej šport res združuje narode (in stranke)... Krištofov Pepe 11. Ob zmanjšanju običajnih pokojnin Vprašanje: V 8. številki K. O. je g. Vinko Gobec zapisal, da je tudi kamniško društvo upokojencev podprlo letošnje realno zmanjšanje pokojnin. Neverjetno, saj smo si naše pokojnine vendarle vplačevali sami skozi štiri desetletja. Ob upokojitvi so nam po zakonu izračunali višino pokojnine in pošteno hi bilo, da se nam takrat izračunana višina pokojnine vzporedno povečuje z rastjo inflacije! S pokojnino dobivamo nazaj le naš poprej vloženi denar in ne denar, ki ga sedaj s svojim delom ustvarjajo mlajše, še neupokojene generacije. Kako so mogli upokojenci kamniškega društva sploh sprejeti tak, proti njim naperjeni predlog? Odgovor: O tem, zakaj so na občnem zboru kamniškega društva upokojencev glasovali za letošnje znižanje pokojnin za kar eno mesečno pokojnino v celem letu, lahko le domnevamo, da prisotni upokojenci niso bili dovolj seznanjeni o zadevi. Zelo verjetno bi jim vaša razlaga na občnem zboru dala misliti in bi se odločali druga- če. Svetujemo vam, da se vi in tudi še drugi nečlani upokojenci čimprej včlanite vanj, aktivno se udeležujte občnih zborov in sestankov tega društva, kjer se soodloča o podpori tako zelo usodih vprašanj upokojencev, vseh, tudi nevčlanjenih v društva upokojencev. O privilegijih udeležencev in sopotnikov revolucije Vprašanje: Slišal sem, da dobiva večina nekdanjih udeležencev, pa tudi sopotnikov NOB, mesečno povprečno visoke prejemke in to poleg že beneficirano določenih pokojnin. Je to res, da skupni neto mesečni prejemki nekaterih dosegajo tudi 700.000 SIT mesečno (!) in moramo zato vsi ostali slovenski davkoplačevalci za tovrstne pokojnine in privilegije, ki trajajo sedaj že 56. leto zapored, letno zbrati skoraj 40 milijard tolarjev. Na drugi strani pa država npr. nikakor ne more zbrati potrebnih 8 milijard za dograditev nujno potrebne onkološke bolnice!? Odgovor: Vaše gornje domneve povsem držijo. Po no- vem mesečnem ilustriranem glasilu Nove Slovenije »Ogledalo« povzemamo: »Po osamosvojitvi Republike Slovenije so se borci zbali za svoje privilegije, zato so jih prek svojih ljudi v vladi in ministrstvih skrili v nove zakone, v katerih ti privilegiji niso nikjer več izrecno omenjeni. Največje tovrstne prejemke lahko pridobijo upravičenci po zakonu o vojnih invalidih. Zaradi ohlapne definicije lahko pridobi status vojnega invalida skoraj vsak ostareli nekdanji borec, pri katerem se pojavijo zdrav* stvene okvare. In kakšni so mesečni prejemki npr. vojnega invalida NOV? Najprej invalidnina, ki znaša do 198.375 SIT, dodatek za posebno invalidnost do 69.431 SIT, dodatek za pomoč in postrežbo do 198.375 SIT, v posebnih primerih tudi do 247.969 SIT, ... Te pravice sc lahko seštevajo, tudi pokojnina, kar skupaj lahko znese prek 7()0.()(K) tolarjev mesečno. Prejemki vojnih invalidov tudi niso obdavčeni. V 55-tih letih so nas najmanj tako visoki prejemki borcev kot letošnji, stali že dva letošnja celotna proračuna države Slovenije! analizi in reševanju problemov in stisk svojih občanov, ki jih na dolgi rok ne morejo reševati zdravniki (.stiske zaradi stanovanjskih problemov, otroškega varstva, strah pred izgubo dela. brezposelnosti, itd.). Število obiskov v mladinskem z.oboz.drav.stvu narašča, manjše pa je število obiskov odraslih. Ker se obseg storitev ni zmanjšal, to pomeni, da se zdravijo isti pacienti. Kurativnih in preventivnih pregledov žena je manj kot v devetdesetih letih. Zaskrbljujoč je nizek odziv žena, saj se na brezplačen preventivni pregled v občini Kamnik javi te 34% vabljenih (državni program Zora). Iz. podatkov o obolevnosti je razvidno, da SO pri predšolskih, šolskih in odraslih na prvem mestu bolezni dihal, najvišja jt prav pri najmlajših. Dovolj zaskrbljujoče, da bomo bolj kritični do onesnaženega okolja ?! Pri pregledu treh najpogostejših vzrokov umrljivosti je zaskrbljujoč odstotek umrljivosti zaradi neoplaz.m (32,2%), ki je višji od regijskega povprečja vsekakakor povezan s čistostjo okolja. Škoda, ker podatki o odsotnosti z. deta (190.909 koledarskih dni) niso opremljeni še s primerljivimi kazalci na nivoju regije in države. Največ izgubljenih dni je bilo v proizvodnji kovinskih izdelkov, sledijo ji proizvodnja tekstilu in pohištva. Ni mogoče spregledati, da delovni pogoji in delovno okolje ogrožajo aktivno populacijo. Republika Slovenija, Upravna enota Kamnik organizira na podlagi 13. člena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list SRS, št. 31/76, 98/99), skladno z določili Zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95, 29/95, 80/99) JAVNO DRAŽBO najdenih stvari na območju Občine Kamnik: a) KOLESA: 1. GRIMPER, črne barve, NN številk 2. GENDER BIKE, modre barve, NN številk 3. ROG SPORT, srebrne barve, št. 247877 4. ROG CLASSIC, rjavo-bele barve, št. 124868 5. ROG DAKOTA, temno modre barve, št. 899036 6. ROG MOUNTAIN, vijoličasto rdeče barve, št. 534798 7. ROG HOLLAND, temno rdeče barve, št. 803292 8. ROG SENIOR, rdeče barve, št. 117919 9. ROG, vijolične barve, št. 435739 10. SCHVVINN, tip High. plains, temno zelene barve, št. 31H94416 11 ROG SENIOR, rdeče barve, št. 069747 12. STALIHT Top line, srebrno-rdeče barve, št. JJ70131644 13. MONTEGUE, vijolične barve, NN številk 14. ROG, rdeče barve, št. 223156 1 5. SCOTT apache, vijolične barve, št. M7BK01593 16. SHIMANO, vijolične barve, št. 149408 1 7. PUCH, rdeče barve, št. 9998781 b) OSTALO: 18. Mobitel znamke ACER TIPTJ520, št. IMEI-a 448765634667630 99 19. GSM Ericson, črne barve, neznanega tipa in št. 20. Varnostna čelada, rdeče barve z vizirjem, neznanih znamk in štev. 21. Ženska zapestna ura, s kovinskim pasom, znamke CASIO s črno številčnico št. 665-01 Javna dražba bo v soboto, 26. maja 2001 od 10. do 12. ure na dvorišču Osnovne šole 27. julij v Kamniku. Ogled predmetov je možen uro pred pričetkom dražbe. Upravna enota razglaša najdene stvari na oglasni deski v avli poslovne stavbe Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, v zakonskem roku. UPRAVNA ENOTA KAMNIK Razpetost med javnim in zasebnim zdravstvom Drugi del poročila govori o ceni stanja organiziranosti osnovnega zdravstvenega varstva ter predloga strategije in razvoja. Največja pozornost je namenjena delitvi na javno in zasebno zdravstvo in s tem nastajajočimi problemi finančne narave, saj so stroški vzdrževanja, fiksni in funkcionalni stroški ostali nespremenjeni ob manjšem številu zaposlenih zdravnikov, ki je eno od meril za financiranje zdravstvene službe na območju občine. V oceni stanja je razvidno podan pregled tako številčno kakor tudi % razmerje med javnim in zasebnimi nosilci posameznih področij zdravstvenih, storitev. V nadaljevanju že poročevalec sam naniza odgovore, kako v nadaljnjem razvoju zagotoviti enovitost in dostopnost zdravstvenega varstva na primarni ravni. Seveda hi morala država in občina upoštevali zmogljivosti ž.e obstoječih zdravstvenih domov, saj je nedopustna politika dodeljevanja koncesij posameznikom oh ugotovitvi, da je obstoječa zgradba postala preveliko breme za zdravstvo, istočasno pa se pravice iz. zdravstvenega varstva manjšajo, kar najbolj občutimo uporabniki teh storitev. Nam ni vseeno, zato opozarjamo! Omenjeni povzetek Poročila želimo predstavili odgovornim in širokemu krogu uporabnikov zdravstvenih storitev z namenom, da le podkrepimo naše prizadevanje Za izboljšanje okolja, v katerem smo prisiljeni preživeti večino našega življenja. Čeprav nam je bila zaradi (nerazumljivih političnih igric kratena osnovna državljanjsku pravica - biti voljen in smo bili grobo izrinjeni iz občinskega sveta in s tem ob možnost neposrednega odločanja ter opozarjanja na napake oz., na posameznike in organizacije, ki onesnažujejo naše okolje, Zeleni Kamnika nismo obupali. Kljub krivicam delujemo zagnano naprej. Stalno opozarjamo na napake in čeprav so stranke v občinskem svetu samozadovoljne in le redko povzamejo in podprejo naša prizadevanja, se intenzivno in celo vedno bolj uspešno dogovarjamo s posameznimi onesnaževalci. Prav zaradi nenehnih prizadevanj z.w izboljšanje kvalitete življenja in pogojev bivanja, ne smemo in ne moremo mimo nekaterih podatkov iz Poročila o zdravstvenem stanju občanov občine Kamnik. Omejimo se le na dva podatka. Bolezen dihal, ki je najvišja prav pri najmlajših - starejša populacija 20,6%, šolski otroci 32,8%, predšolski otroci 33,4%. Pri vzrokih umrljivosti sta v ospredju bolezni, ki lahko izhajata iz nezdra vega okolja: bolezni obtočil (37,6%) in neoplazme (32,2%). In kaj reči za zaključek. Mnogokrat smo bili deležni očitkov, da želimo na račun ekologije zapirali delovna mesta in tako odž.irati kruh delavcem in njihovim družinam. V času globaliz.ai i je si bogati iščejo poceni delovno silo in kraj za odpadke, ki jih pač nočejo imeti na svojem dvorišču. Mar si mi in naši potomci ne zaslužimo lepe in zdravju pri-, jazne okolice? Ne pozabimo, da smo zemljo dobili od naših prednikov le v uporabo in jo moramo vrniti našim otrokom takšno, da bo za bivanje! Zato naj bo skrb za analizo, poroci lo in predlog ukrepov na področju zdravstvenega varstva naša temeljnu, obvezna in zavezujoča pa za ljudi, izvoljene po volji ljudstva. Kajti, ljudstvo ne pozabjo in ne odpušča lahkollnosli in neodgovornosti, /.daj je /e čas za poročilo o zdravstvenem stanju občanov v letu 2000. Za nekaj deset tisočakov jih je mogoče pridobiti na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana in Inštitutu za varovanje zdravja! Z. veseljem pa se bo mo odzvali tudi povabilu k sodelovanju pri pripravi ukrepov za izboljšanje zdravstvenega varstva v občini Kamnik in Komendi! ZELENI SLOVENIJI: -OO KAMNIK Premalo imamo nacionalnega ponosa O temi, oh katero se spotikam, je bi la že večkrat izrečena in zapisana kritika. Nič kaj prida ne pomaga vzpodbuda, niti ne graja, da bi ljudje ob državnih praznikih bolj množično i/ohešuli našo državno zastavo. V tem primeru gre kritika nekaterim javnim ustanovam, stanovanjskim blokom in tudi večini lastnikov stanovanjskih hiš. Za dan Oh" in prvomajske praznike je v Kamniku komunala opravila svojo dolžnost, ko je po glavnih ulicah razobesila zastavice, medlem, ko na drugih mestnih objektih zastave ni bilo ali seje /uradi ohledelosli sramežljivo ovita okoli droga. Po vaseh in večjih naseljih si znajo ljudje bolj praznično organizirati delavski praznik s posla vitvijo mlajev in okrasitvijo prireditvenega prostora z zelenimi venci. Če se ozremo na druge države vidimo, da ima jo državljani do prazniku bolj spoštljiv odnos, ker skoraj ni objekta, na katerem se ne bi rta ta dan vila državna zastava. Nekateri naši mladinci kažejo do naše zastave brezbrižen odnos. Niso redki primeri, ko imajo našite razne tuje sim- bole, še posebej ameriško zastavo na torbah, nahrbtnikih in oblačilih, medtem ko slovenskih simbolov ni opaziti. Še posebej je opazen naš odnos do državnih simbolov Slovenije na večjih prireditvah in zborovanjih. Organizatorji prireditev jih ne izpostavijo na vidna mesta ali nanje celo pozabijo. Na ta način javno ne promoviramo naše države pri evropskih narodih zato se. ne smemo čudili, da večina teh ljudstev ne ve, kje je Slovenija, V tem pogledu gre graja Arborctumu Volčji Potok, ker je bila izobešeno samo ena /ustava pri glavnem vhodu v park. Na upravni stavbi in drugih objektih je sploh ni bilo. Na lako velikem prostoru bi moralo bili ruz.obešenih več zastav in celo grb iz tulipanov in rožic. Volčji 1'otok-park cvetja in zelenja si je med prvomajskimi prazniki ogledalo na tisoče domačih in tujih turistov, Slovenijo kol državo pa so premalo promovirali. Ilolandci na svojo zastavo niso pozabili. Veselo je plapolala na najvišjem panoju liolandske hiše poleg mlina na veter, ki ga vedno vzamejo s seboj, ko razstavljajo svoje narodno blago. Ta prispevek naj bo vzpodbuda organizator-jem javnih prireditev in tudi državljanom, da smo si pod Slovensko zastavo težko priborili lastno državo. ALOJZIJ KONDA Kamničani dostojno proslavili 127. rojstni dan generala Maistra () Slovencu, v katerem je duh generala Maistra, imam dobro mnenje. General je bil velik domoljub, ki je venomer razmišljal kaj lahko naredi /a sočloveka, za Slovence in za Slovenijo. In naredil je. Smo mu Slovenci v zadostni meri hvale/ ni, da je skoraj tretjina nacionalnega ozemlju priključena matični domovini? Lahko zatrdim, da ne. To pu ne velja /ti del občanov Kamnika, ki imajo zrlo spoštljiv odnos do Maistra. Na našo hvale/nosi generalu Maistru nas je ob slovesni položitvi venca pred spomenik generala Maistru v Kamniku OpOZOtil tudi minister dr. Gri/old. lotiti te besede sle poslušali Maistrovi ..\-csli Kamničani, ki mu dojele dolžno spošio vanje žc od letu 19X0, ko sle poslovili spomenik v. zapletenih ideološko političnih razmerah. Vaš odnos in vašo spošlljivosl bosle morali prenesli ludi na mlado generacijo, ki pa na tej proslavi ni bila prisotna. Lepo in prav, da se je prišli poklonil vrhovni šef Slovenske vojske, ki goji spoštljiv odnos do osebnosti generalu Muis tru tudi v vojski, toda civilnu iniciativa ter šolsko vodstvo morata vzpodbudili mlade, da bodo tudi oni sprejeli in nadaljevali s spoštovanjem velikega borca za severno mejo in njegove bojne tovariše. Mogoče bi jih privabil s kako množično kulturno ali športno manifestacijo, ki bi se končala na praznovanju. Tudi tekmo vanje V /nanju o naših državotvornih možeh bi jih verjetno pritegnila. Podobno smo organizirali položitev vencev pred Maistrovima spomenikoma v Ljubljani. Imeli smo častno stražo, uglednega govornika, toda mladih ni bilo. Zato nas vse organizatorje proslav čuka naloga, da bomo z. oblikovanim motivom privabili mlade, saj je lo cu krama priložnost, da se seznanijo z. veličino dejanj generala Maistra in njegovih sohorcev /u severno mejo. DRUŠTVO GENERAL MAISTER Predsednik mag. MILAN LOVRENCU' Pozor - nevaren pločnik! Klik ZNANJE JE: POT DO USPEHA... v v RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel.: 01/721 94 61 -10% popust nudimo za skupine E-pošta: clip©clip-domzale.«i - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja (I i D povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. V« r lim nii/ ob Kranjski cesti med Pekarno in Žele niško postajo jo v obupnem stanju. Že nekaj let se nič ne sj>remeni. Pešci, zlasti j>a mlade mamice z Otroškimi vozički se zaman hudujefo. Grozi resna nevarnost k/ikšiiegtt Ji min. pa tU tli kakšen tnak ek lahko pristane z občutljivim noskom na trdih tleh Ob de ep umi vremenu so vdrtine tudi polne umazane vode. Krajani in drugi mitnoidot i se sprašujemo, kdo se bo končno usmilil tega pločnika!? stani; Simšič Žurbi team Kamnik na vrhu! Začetek duatlonske sezone v Kamniku Kamniški odbojkarji vseh generacij se bo do še dolgo spominjali srede, 25. aprila. Na ta dan so igralci Žurbi team Kamnik izpolniti sanje mnogih pristašev lega športa, saj so osvojili naslov državnega prvaka Slovenije prvega v 54-letni zgodovini kluba. Veliko deku jia so odbojkarji Kamnika oj)ra-viliže na tretji tekmi v Radovljici, ko so tudi I »ed svojimi zvestimi navijači, kakih dvesto se jih je odpeljalo na Gorenjsko, premagali Merkur Bleds 3:1 in takopovedliz2:l v skupnih zmagah. 'omaci (1'erhaj, Orel, Smuc in Ribič) so uspešno zaustavljali napade gostujočih igralcev (Jerala, Šiftar in 1'ezelj). Ogromno zanimanje za tekmo v Kamniku je prav vse, igralce in upravo kluba, delalo se bolj napeto, vseeno pa SO se oboji potrudili in pripravili nepozabno sredo. športna dvorana seje začela polniti že uro pred tekmo, j>ol ure pred začetkom />a v njej ni bilo več prostega količka. Več kot 1.500 gle 'lah i-v se je trlo na tribunah in imeli so kaj videti. Kot se za veliko finale spodobi, sta obe moštviprikazali najboljšo igro v letošnji sezoni in s tem navduševali množico. Ekipa Bleda je na začetku presenetila sjm-slavo, saj sta v prvi ekipi začela tudi Jerala in Čauševič in predvsem s slednjim so imeli Kamničani veliko problemov, prvi set so dobili Kamničani, že v drugem f)a so slavili Blejcl V tretjem setu so bili Kamničani zopet boljši in dvorana jc že slavila veliko zmago. Vseeno />a so se Blejcl še enkrat pobrali in zaključek, četrtega seta je bil taksen kot v največjih grozljivkah. Kamničani so tUdi s pomočju bučne podpore s tribun izkoristili tretjo zaključno žogo in zmagali v četrtem setu s 27:25 ter lako sprožili val navdušenja. Kar nekaj časa je trajalo, da so *ekamniški igralci re sUi objema navduše nih gledalcev in za športno borbo čestitali tudi ekipi Bleda, kiji ni uspelo obranili naslova državnih Jjrva-kov. Še več kot pol ure po koncu tekme je v dvorani odmevalo: »Kamnik šampion«, »Kdor ne skače ni za Kamnik« in »Kamnik, Kamnik«, največje ovacije pa so igralci poželi, ko so prvič v zgodovini kamniškega kluba v zrak. dvignili zmagovalni krožnik, medalje najboljših sta podeljevala predsednik odbojkarske zveze Slovenije Anton Končnik in ministrica za kulturo Andreja Rihter. Seveda pa s tem še ni bilo konec zasluženega veselja in rajanja, ki seje nadaljevalo po vsem Kamniku. Ob tako izrednem dosežku tudi vsem sponzorjev, ki so verjeli v kamniško odbojko, vanjo vlagali in tako tudi oni osvojili naslov državnih prvakov. Prav tako ne smemo j>oza-biti krivca za šampionsko ekipo 2001 - predsednika kluba Toneta Smolnikarja ter tudi njegovo ekipo, ki so vse leto po tihem želeli in delali za najvišjo stopničko. Na koncu se jim je s srca odi •ali/ velik kamen. 1'rvi naslov državnih prvakov so osvojiti: kapetan ekipe (jašj>er Ribič,.janež Turk, Gregor Orel, Tomislav Smuc, Damjan Marinko, Gregor Perhaj, Milja /'lesko, Jani Malovič, Miha Kosi, Šemsudin Muja-novič, Marko Turk in Sašo Palma. Trener ekipe je Grega Hribar, pomožni pa DanielHab-jan. Seveda j>a Kamničani niso pozabili na pri-hodnjo sezono, saj so obljubili, da ne bodo šli l>o stopnicah nekaterih klubov iz lanske sezone. Pogumno se bodo spustili v boj za evropsko ligo prvakov in tako fmfjeljali v kamniško športno dvorano najboljše evropske ekipe. Tako bomo le še potrdili besede župana Toneta Smolnikarja ob koncu tekme »zmagala je tudi slovenska odbojka«! In res je tako. CICO 1. TRISPORTNI DAN ELEKTRONČKA Veselje Kamničanov oh zmagi. Mladi kamniški nogometaši Uspešni na turnirju v malem nogometu Pred dnevi sc je v Domžalah ton cal večmesečni turnir v malem no-8"nietu za cicibane. ()d sredine lanskega novembra so se na nogomcl-n'h igriščih vsako soboto srečevale el>men Zupan (Duplica), 2. Nejc Dolenc (Radovljica), 3. Primož Pančur (Nevlje) Dečki B (roj. 90-91): I. Mark Alpner (Stranje), 2. Grega Smrečnik, 3. Nejc Zupan (oba F. Albrehta) Dečki C (roj. 89-88): I.Tadej Osvald, 2. Gregor Merhar (oba Ribnica), 3. Miha Zore (Frana Albrehta) Dečki D (roj. 87-86): I. Bojan Ćebin, 2. Jure Tanko, 3. Simon Pogorele (vsi Ribnica) Mladinci: 1. Davor Tratnjek (Ribnica), 3. David Kranjc, 4. Domen Hribar (oba 11 r, po rt), (.'lani: I. Uroš Velepec (Novice Extreme), 2. Damjan Žepi' (Ribnica), 3. Damijan Kromar (Ribnica), 5. Miro Kregar, 7. Damjan Slapnik, 13. Matic Romšak, 14. Marko Kotnik, 16. Igor Alpner, 17. Aleš Podgoršek, 19. Boris Andrejka, 20. Jure Podbevšek, 21. Simon Spruk (vsi Kamnik) Veterani 1: 1. Marko Bokalič (Partizan Dolsko), 2. Viktor Ekart, 4. Tomaž 1-eskovSek (oba Trisport) Veterani 2: I. Franc Hafner (TK Bohinj), 2. Anton Škrlcp (Trisport), 4. Zdravko Bizjak (Kamnik) Veterani 3: I. Karel Mcdveš-ček (TK Bohinj) Občinsko prvenstvo: I. Miro Kregar, 2. Damjan Slapnik, 3. Matic Romšak (vsi ŠD Trisport) Prek 100 tekmovalcev in tek- 1'rvouvrščeni Kamničani: Damjan Slapnik (2. mesto). Miro Kregar (i. mesto) in Malic Romšak (3. mesto) movalk je kljub kislemu vremenu zadovoljno zapustilo športno obarvano mestno središče, ki so ga s svojimi akrobacijami na veliki ponjavi popestrili Se fantje iz slovenske reprezentance v akrobatskem smučanju (AKRO TEAM) ter dekleta iz. Akademije za fitnes in aerobiko (AFA Sliovv TEAM). Prireditev sta povezovala Franc Pestotnik in Matjaž Zupan, priznanja pa so podeljevali župan Tone Smolnikar, ultra-maratonec Dušan Mravlje, puščavski lisjak na motorju Miran Stanovnik in ekipa bronastih triatloncev Igor Kogoj, Uroš Velepec in Miro Kregar, ki je vodil tudi priprave in organizacijo ELEKTRONCKOVEGA TRI ŠPORTNEGA DNEVA 2001. Lepa zahvala tudi vsem sponzorjem in nasvidenje prihodnje leto. Zapisal: Matic Romšak 12 16. maia 2001 KRONIKA - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Iz aprilske črne kronike V SILI Z VLOMOM V LEKARNO PO ACETON. V mesecu aprilu je Število promenih nesreC na območju policijske postaje Kamnik spet poraslo v primerjavi z istim mesecem lani. Letos so naši policisti zabeležili 69 prometnih nesreC. v lanskem aprilu pa 53. Vendar so bile v glavnem vse nesreće lažjega značaja in 90 se razen treh nesreč s telesnimi poškodbami vse ostale končale le / materialno škodo. Tudi na področju javnega reda bi miru so imeli policisti nekoliko već dela kot lanskega aprila, saj so morali posredovati v 42 primerih, od tega 24-krat na ulicah, v lokalih in na drugih javnih mestih, 18-krat pa v zasebnih prostorih. Med 39 kaznivimi dejanji (enako število so jih zabeležili tudi pred letom dni) se jih je kar 34 nanašalo na oškodovanje premoženja, med njimi jc bilo 7 vlomov v gostinske in trgovske lokale, dvoje tatvin motornih vozil, ena tatvina motornega kolesa itd. Med prometnimi nesrečami naj omenimo le nekatere, ki so se končale s telesnimi poškodbami. 3. aprila so bila v prometni nesreči, ki jo je na cesti Mos-te-Mengeš povzročila voznica osebnega avtomobila zaradi prehitre vožnje poškodovana tri osebna vozila in pet pot- nikov, ki so jih morali odpeljati na klinični center v Ljubljani. Dan pozneje, 4. aprila se je pripetila prometna nesreča na Maistrovi ulici v Kamniku, vzrok pa je bila prekratka varnostna razdalja. En udeleženec je dobil telesne poškodbe vratu. 14. aprila v Spodnjih Stranjah je voznik osebnega avtomobila nenadoma zapeljal v levo in trčil v drevo, vozilo se je prevrnilo na streho. Težko poškodovanega voznika so morali gasilci z rezanjem pločevine rešiti iz razbitin. Prepeljali so ga na ur-genco v UKC Ljubljana. Istega dne je na cesti med Špi-taličem in Motnikom voznik osebnega avtomobila zapeljal na levo stran in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil. Tudi tega povzročitelja nesreče so morali gasilci izrezati iz zvite pločevine, z reševalnim vozilom so ga odpeljali na klinični center, kjer so mu nudili prvo pomoč. 23. aprila se je v Novem trgu šestletni otrok v spremstvu matere iztrgal iz rok in stekel s pločnika na cesto v trenutku, ko je mimo pripeljal voznik z. osebnim vozilom. Zaradi neprilagojene hitrosti voznik ni mogel pravočasno ustaviti, zato je trčil v otroka, ki je nato padci na vozišče in dobil hude telesne poškodbe po glavi. Zoper voznika bodo policisti podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Meseca aprila so bili spet na delu vlomilci. Tokrat so se lotili predvsem lokalov. 5. aprila so takrat še neznani storilci vlomili v trgovino na Duplici in pobrali nekaj denarja, pijač in sladkarij. Vendar so jih policisti čez nekaj dni odkrili in jih ovadili državnemu tožilcu. 6. aprila je neznani storilec vlomil v gostinski lokal na Ste-letovi in pobral denar in cigarete v vrednosti 15 tisočakov. Istega dne je neznanec vlomil v gostinski lokal na Ljubljanski cesti ter odnesel avdiovizu-alni aparat in cigarete. Lastnika je 'oškodoval za okrog 100.000 SIT. 12. aprila je neznanec vlomil v Domžalski dom na Mali planini in s seboj odnesel cigarete, sladkarije, pijače in nekaj oblačil. Povzročeno škodo ocenjujejo na okrog 100 tisočakov. 22. aprila so policisti zalotili vlomilca v lekarno v Kamniku, ki je nabiral razna zdravila, pred tem pa je že zaužil nekaj tablet in popil aceton. Odpeljali so ga v zdravstveni dom, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okrožni javni tožilec Med vožnjo po suhi cesti, kjer je omejitev $0 km na uro, se 25 metrov pred vašim vozilom pojavi otrok. Če vozite 50 km/h ali manj boste lahko pravočasno ustavili, če pa vozite hitreje, ga boste zadeli in poškodovali... pa bo prejel kazensko ovadbo. Med dogodki s področja kršitev javnega reda in miru naj najprej omenimo pretep med dijaki šolskega centra Rudolfa Maistra. Dva dijaka sta pretepla svojega sošolca zaradi spora na izletu. Zaradi udarcev v glavo in trebuh je moral po zdravniško pomoč v zdravstveni dom. Zoper oba pretepača pa bodo policisti, ki so posredovali, predlagali postopek pri sodniku za prekrške. 14. aprila so policisti posredovali v pretepu v gostinskem lokalu na Medvedovi ulici, kjer sta dva moška pretepla lastnika lokala, ker jima ni dal pijače, prav tako nista hotela poravnati računa. Ker sta pretepača pobegnila, so ju policisti kmalu izsledili. 20. aprila so policisti zalotili pijanega občana, ki jc razbijal in tolkel po parkiranih avtomobilih na parkiriščih ob Tomšičevi ulici. Ker s svojim početjem ni hotel prenehati, so ga pridržali do iztreznitve. Srečal pa sc bo tudi s sodnikom za prekrške. Da se razpečevanje in uživanje prepovedanih drog vedno pogosteje pojavlja tudi na Kamniškem, pove tudi podatek, da so policisti meseca aprila zasegli prepovedano drogo pri petih osebah. lako so policisti 12. aprila našli drogo in jo zasegli pri dveh osebah, 15. aprila pri eni osebi. Novi zakon o orožju ima določen odmev (čeprav ne prevelik) tudi na našem območju. Tako je 5. aprila občan iz Kamnika prinesel na policijsko postajo 569 vojaških nabojev cal. 7,9 mm in jih izročil policistom. Policisti so poskrbeli za hrambo razstreliva, /oper občana pa ne bodo ukrepali, ker zakon o orožju določa šestmesečno abolicijo. F. S. -----------------------.............................. ...................................-----------...............''";K"JS I ...... ■....................- ...... ........... .. . ...... j ............... ...... Vele Trgovska družba d. d. Ljubljanska 64, Domžale objavlja javno ZBIRANJE PISNIH PONUDB za prodajo trgovskega lokala MARKET METKA KAMNIK, Maistrova ulica 7 lociran je v pritličnem delu poslovne stavbe in ogrevan z zemeljskim plinom. Skupna izmera znaša 178,38 nr, od tega večji del prodajalna - 100.17 m in si i rje manjši skladiščni prostori, v skupni izmeri ca. 48 nv. Ima tudi svoje sanitarije. K lokalu pripada tudi sorazmerni del skupnih prostorov in naprav, lokal bo izpraznjen do 30. 9. 2001, ko bo možen njegov prevzem. Izklicna cena znaša 24.650.000 SIT (138.000 SIT m'). Kupec plača prometni davek in stroške vpisa lastništva v zemljiško knjigo, prodajalec pa nosi stroške sestave pogodbe in overitve podpisov pri notarju. Pogoji: a. ) Zgoraj navedene nepremičnine bo kupec kupil na način »videno - kupljeno«. b. ) Ponujena cena za nakup mora biti najmanj enaka izklicni ceni. c. ) Pisne ponudbe naj zainteresirani predložijo skupaj / dokazilom o plačilu varščine najkasneje do 30. maja 2001 na sedež prodajalca d. ) Varščino v znesku 1% izklicne cene ponudniki nakažejo na žiro račun št. 50120-601-30094. e. ) O izbiri ponudnika bo odločeno v 10 delovnih dneh po končanem zbiranju ponudb. f. ) Neuspešnim ponudnikom bo varščina brezobrestno vrnjena v 3 delovnih dneh po končani izbiri. g. ) Prednost pri izbiri bo imel najboljši ponudnik po presoji oz. izbiri prodajalca, kjer cena ne bo edini izbirni kriterij, f.) Lastnik nepremičnine ni dolžan skleniti prodajne pogodbe Z nobenim ponudnikom in mu tega ni potrebno obrazložiti. i.) Poleg dokazila o pologu varščine mora ponudba vsebovati tudi overjeno kopijo potrdila o državljanstvu - fizične osebe, oz. overjen izpisek iz sodnega registra - pravne osebe, ki dokazuje, da imajo sedež v Republiki Sloveniji. j.) Uspešni ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo s prodajalcem v osmih dneh po prejemu obvestila o izbiri in zagotoviti plačilo dogovorjene kupnine ter prevzem lokala najpozneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, sicer bo prodajna pogodba razvezana. Varščino v tem primeru zadrži prodajalec. Za podrobnejše informacije in dogovor za ogled pokličite po telefonu 01 721 81 06 (g. Krnil Tome) ali 01 721 81 12 (g. Milan Rov šok i. vsak delovni dan med 7. in 12. uro. V aprilu so se poročili: - HRIBAR MATJAŽ. Utik. študent, star 24 let in TRTNIK NATALIJA, Kamnik. Žale 3A, strežnica, stara 27 let - PIRŠ MATEVŽ. Zgornji Tuhinj 9, gozdar, star 23 let in BURJA SONJA. Lukovica pri Domžalah 76, goslinka, stara 28 let - I.AKIC ZLATKO, Velika Kladtiša, Ćaglica 181, strojnik, star 25 let in VF.LIĆ ADMIRA, Kamnik, Medvedova ul. 25, pomočnica natakarica, stara 23 let V aprilu so umrli: - BURGER ANA, Šmarca. Grintovška c. 3, upok., slara 90 let - ŠEBEZ SADIKA, roj. Begič, Kamnik, Ul. Matije Blejca 14, stara 46 let - ROTH RUČIGAJ JOŽEFA, roj. Ručigaj, Mengeš, Levčeva ul. I3B, upok., stara 69 let - RIHTER IVANA, roj. Poljanšek, Tirosek 28, upok., stara 82 let - KOŽELJ ANDREI, Šmarca, Radomeljska c. 6, upok., star 88 let - PERIC PREDRAG, Volčji Potok I A, upok., star 65 let - TOMINŠEK ANTON, Zgornji Tuhinj II, star 75 let - DROIjC JOŽEF, Košiše 14, upok., star 71 let - OMAHNA JOŽI I. Godič 2, upok., star 70 let - LAP VINCENC, Žeje pri Komendi 16, upok., star 101 leto - DOLINŠEK VFKOSLAV, Kamnik. Prešernova ul. 9A, upok.. star 75 let - PUGEU LUCIJA, roj. Koncilija, Šmarca, Koroška c. 7, upok., stara 86 let - PIRC CECILIJA, roj. Brelih, Kamnik. Rozmanova ul. 9, upok.. slara 92 let - BALANTIČ ALOJZJ, Županje Njive 21, upok., star 64 lel - ŠKRJANC BOGOMIR, Gmajnica 118. upok., star 81 let - ŠKODNIK JOŽE. Kamnik, Steletova c. 15, star 31 lel - KODRlC STANISLAVA, roj. Zebovec, Ljubljana, Cesta vstaje 59, upok., 71 let - ZORMAN MARIJANA, roj. Prestor, Breg ob Kokri 25., upok., stara 86 let - ŠIMENC KAKOL, Kamnik. Ul. Vilka Rožiča 6, upok., slar 83 let - MEGLIC KRISTIJAN, Kamnik. Glavni trg 21, upok., star 78 let - OKORN KLOTII.DA, roj. Pctcrlin, Šmarca, Pibernikova C. ?, upok.. stara 86 let - ŠLF.BIR LJUDMILA, roj. Žagar. Stotnik II. upok., stara 72 let - PLANINC PAVLA, roj. Lebar, Kamnik, Steletova c. 15, stara 69 let - PRVTNŠFK JOŽEF, Ejtibliana. RaSiSka ul. 5, slar 60 let - JERKIC SI MEJA FRANČIŠKA, roj. Semcja, Kamnik,.Dobajeva ul. 12, upok., stara 60 let BERI I C IVANA, roj. Šimenc, laze v I 1111 i 11 j 11 I t. upok.. slara 87 let - ZORKO JANEZ, Kamnik, Ljubljanska c. IC, upok., star 55 let - LETNAR NADA, roj. Petek. Mekinje. Cesta treh lalcev I0A, ek. tehnik, stara 35 let Tečaj za varnejšo hojo v hribe PD Kamnik Ta tečaj v organizaciji vodniškega odseka PD Kamnik je namenjen predvsem tistim, ki bi radi hodili čim varneje po zahtevnejših zavarovanih poteh, a pri tem še nimajo veliko izkušenj in znanja ali pa bi radi svoje dosedanje znanje in izkušnje dopolnili. Tečaj sestavljajo teoretična priprava (oprema, nevarnosti) in praktične vaje, med turo, vodili ga bodo kamniški gorski vodniki oziroma vodniki PZS. Tisti, ki jih to zanima, naj pridejo v torek, 22. maja, ob 17. uri v PD Kamnik na Šutno 42. Poleg predavanja bo pogovor o stvareh, ki zadevajo hribe in dogovor o turi. Ta naj bi potekala predvidoma skozi Kamniško Belo, Prcscdljaj in Konja na Rzenik in čez. Mart in j steno navzdol na Kopišča. Cena tečaja (2.000 SIT za člane PD Kamnik, 3.000 SIT za člane drugih PD in 4.000 SIT za nečlane PZS) vključuje pokrivanje stroškov predavanja, svetovanja, brošure, praktičnih vaj, vodenja na turi in morebitne izposoje delov opreme. Dokaz o članstvu jc izkaznica PZS s plačano članarino za letošnje leto. Gremo na Veliko planino Letošnji »Irimski« pohod na Veliko planino bomo začeli pod Kraljevim hribom. Po označeni poli bomo šli prek Dola, Konjščice in Velike planine do Domžalskega doma na Mali planini. Vrnitev bo čez Žrelo v dolino Konjske (tu so potrebne dobre »zavore«, ker jc steza na začetku precej strma) in nazaj na Kraljev hrib. Tura je precej dolga, naporna, zahteva disciplino in dobro kondicijo. Steza ni povsod najboljša, zato mora biti obutev planinska: segati mora čez gleženj in imeti torzijsko tog podplat iz moč- , no narebričane gume. Ostala oprema naj ustreza vremenu. O hrani odloča vsak sam - ali bo nosil vse sam ali pa bo kupil malico pri BenaVdi. Pijače med hojo ne bo možno dobiti, je prav, da ne hodimo željni - toda pred turo in med njo ne pijmo pijač, ki vsebujejo alkohol! Pa še s kakšnim autanom ali čim podobnim sc na-mažimo, ker nas bo na poti željno pričakovalo veliko klopov. Odhod bo v soboto, 2. julija, ob 7.45 s parkirišča pod spodnjo postajo gondolske žičnice na Veliko planino. Avtobus gre iz. Kamnika ob 7.20, za vrnitev pa i/. Kamniške Bistrice ob 17.20. Odvisno od stvarnih razmer, pa tudi dogovora z udeleženci je možna sprememba poti. V primeru slabega bremena tura odpade. Občni zbor postaje GRSS Kamnik Letošnji redni letni občni zbor postaje Gorske reševalne službe Slovenije (GRSS) Kamnik je bil v četrtek, 29. marca, v prostorih GRS na Perovem. Udeležilo se ga je več kot 30 članov postaje, ki skupaj šteje 30 gorskih reševalcev z licenco, 8 članov brez. licence, 4 pripravnike in 3 častne člane. Na njem so pregledali opravljeno delo in sprejeli program delovanja. Ixto 2000 jc bilo, kar zadeva reševanje oziroma varnost v hribih, eno najzahtevnejših v zadnjih Iclih. Reševalci so sc podali v hribe pomagat ponesrečenim kar 28-krat. pri čemer so dvakrat v dolino prinesli le trupli Pri akcijah jim jc bil v veliko pomoč helikopter, ki je v več kol polovici akcij pomagal pri transportu. Ce ga ne bi bilo, bi bilo zelo verjetno število mrtvih večje. Poleg osnovne aktivnosti, zaradi katere postaja sploh obstaja, pa jc bilo izvedeno še veliko drugega: zimska postajna vaja. udeležba na raznih inštruktorskih tečajih Komisije (iRSS. medpostajni vaji v okviru Slovenije in na avstrijskem Koroškem, helikoptersko usposabljanje, udeležba na spominskih smučarskih tekmovanjih in podobno, kakor tudi preventivno delovanje v okviru dneva kamniških planin na Kokrskcm sedlu, ob praznikih na Veliki planini (pol-nočnica, bajtaiski praznik in dan Marije Snežne), preventivna dejavnost v okviru raznih tečajev in usposabljanje v okviru matičnega planinskega društva, in v okviru P/S. Izgradnja skladišča oziroma zavetišča GRS na Veliki planini jc potekala po načrtu in ni prav nič motila osnovnega dela. Vendar sc zagon ustavlja, ker /manj-kuje denarja, saj je danes vedno ležje dobiti sponzorja. Tudi v prihodnje načrtuje postaja poleg svoje osnovne dejavnosti - reševanja v hribih, ki se jc pač ne da načrtovati, a naj bi ga bilo čim manj, veliko usposabljanja, preventive in podobnega: zimska in kopna vaja iz reševanja, tečaj in obnavljalni izpit iz prve pomoči, udeležba na medpostajnih vajah, na izpopolnjevanjih ipd. pa tudi preventivno delovanje in sodelava s centrom za obveščanje, civilno zaščito itd Do začetka poletja naj bi izdali tudi zbornik 0 delu GRS KAMNIK, saj bo drugo leto že 90 let Od ustanovitve GRS SPD 80 let kamniške GRS. BOJU Nastavljanje stikalne programske ure V prispevku ZIMA SF. POSLAVLJA iz prejšnje številke Kamniškega OBČANA smo govorili ludi o naslavljanju programske stikalne ure. Ker seje o tej temi pojavilo kar nekaj vprašanj dodajam sledeče pojasnilo: Programska stikalna ura mora bili nastavljena enako kot preklopna ura na dvotarifnem števcu, ki je celo leto nastavljena enako - na zimski čas. Nižja tarifa v leni primeru je od 13. do 16. ure in od 22. do 6. ure, ob nedeljah od 00. do 24. ure. V zimskem času ta čas velja tudi za ročno vklapljanje gospodinjskih aparatov in drugih porabnikov električne energije na cenovno ugodnejši tok. Drugače pa jc v poletnem času, ko ročne, stenske in radijske ure konec marca premaknemo za I uro naprej. Programske ure jc potrebno pustili, da sc vrtijo se naprej v istem ritmu kot preklopna na števcu, do kalere nimamo dostopa za prestavljanje. Za ročno vklapljanje po prestavljenih urah pa je potrebno za eener Si odjem upoštevali poletni čas z nižjo tarifo, ki jc od 14. do 17. ure in od 23. do 7. ure. Analogni premik za I uro velja za nedelje Med stikalno uro. ki nam vklaplja npr. bojler in prestavljenimi urami mora biti torej v poletnem času na številčnicah razkorak za I uro. Zadeva pa se zaplete, če preklopna ura na električnem števcu prehiteva ali zaostaja in ni usklajena tudi Z zimskim časom, le razlike se v nekaj letih lahko nabere kar za nekaj ur. ( t to ugotovite je najenostavnejša rešitev, da pokličete olektričarje (tel. 831 32 17) ter jih prosile za pravilno nastavitev, da ne boste, prepričani v nasprotno, kuhali in pekli ravno ob nepravem času. ESP KAMNIK IVO GAŠPERIČ, energetski svetovalec Z znanjem in voljo do uspeha V formuli uspeha jc mnogo dejavnikov, ki sc morajo med seboj Prekriti, da dobimo maksimalni rezultat. Tekmovanje v Sportu jc tudi tekmovanje v kreposti, »lahko vam ponudim le kri in znoj ter upanje na zmago« se je nekoč zapisalo nekemu vojskovodji. Tudi naši ekipi se je lahko na začetku tekmovanja ponudilo nekaj podobnega. Domačini iz Zreč so nas na finalnem državnem tekmovanju v malem nogometu za starejše deč- OTugega »usta na državnem tekmovanju v malem nogometu smo se vest spremljevalci in navijači. kc lepo sprejeli. V svoji, pet let stari (novi) dvorani, so pripravili zares pravo tekmovalno vzdušje. Lepo so poskrbeli za naše igralce, spremljevalne učitelje, kot tudi za dobrih trideset navijačev. Oddolžili smo se jim z atraktivno igro, športnim navijanjem ter zapolnitvijo odmorov med tekmami, ko je naša plesna skupina poskrbela, da gledalcem ni bilo dolgčas. Tekmovalni žreb nam je določil neugodno zaporedje igranja tekem. Tako smo prvo tekmo igrali z visoko motiviranimi domačini (in jo izgubili), takoj oatp pa z. ekipo OS Fužine, ki so veljali za tihe favorite (»glasno« smo jih premagali). _ Zadnja tekma z OŠ Štore je le delno odločala o vrstnem redu, saj je bilo prvo mesto že oddano domačinom, za drugo mesto pa bi nam zadostoval neodločen izid! Vendar je bil naš nasprotnik že preveč lili igralci, izčrpan in sprijaznjen z zadnjim mestom tako, da smo ga visoko premagali. Končni izkupiček letošnjega tekmovanja je torej drugo mesto v državi in z velikim veseljem se bomo spominjali II. aprila 2001. Uspeh, ki smo ga čakali vrsto let. Usmeritev, ki smo jo zapisali v naše vodilo za delo, da je za vidnejše uspehe in rezultate pomembno tesno sodelovanje med šolo in športnimi klubi v naši občini, se je tokrat potrdila. Vsekakor se bomo tudi v bodoče trudili delovali v tej smeri saj menimo, da so koristi večstranske, tako za šolo, klub kot učence. Tako se zares približamo mislim, ki pravijo: »vsi mi smo angelni, vendar le z enim krilom. Ce želimo poleteti, se moramo objeli.« V šolski ekipi so bili: vodja ekipe Zdravko Slevec, vodja spremljevalcev Tamara Bračič, trener ekipe Boris Švajger ter igralci Mi-lenko Ninič, Goran Vuk, Haris Dedič, Denis Agovie, Danijel Pa-radžnik, Dragan Vuk, Darko Ra-dotič, Denis Duranovič, Emir Ad-rovič, Stipe Davidovič, Rok Švajger, Almir Pleho. ZDRAVKO SLEVEC Prvomajski pohod k Planincu Športno društvo Mol ni k jc tudi letos na prvi majski dan organiziralo pohod iz Motnika do domačije Planine nad Motnikom. Sončno majsko jutro in dobra organizacija pohodu v preteklih letih so poskrbeli, da seje pohoda udeležilo preko sto ljudi. Kot se spodobi praznik, so na cilju postregli z golažem, pa tudi dobre kapljice ni manjkalo. Najbolj zagreti so pot nadaljevali na Menino planino ali pa so si ogledali kozjerejo pri domačinu. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU- 7212-990 delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9"-12h Rokovnjaški pohod 26. in 27. maja Tradicionalni Rokovnjaški pohod, letos že enajsti, po vrsli, bo 26.in 27. maja. Pohod Sodi med zahtevnejše, a je zanimanje zanj izredno. Vsako leto sega udeleži med dvesto in tristo, pohodnikov, v lanskem letu jih je bilo kar nekaj čez štiristo. Začetek letošnjega pohoda ho jwi gostišču na Trojanah v soboto, 26. maja, oh 20. uri. Smer pohoda: Trojane proti Zasavski gori v smeri Geosa in v Lukovico. Dolžina poti je cca 55 km. V lukovico bodo pohodniki prispeli v nedeljo zjutraj med 8. in '). uro. V zadnjih letin so pohodniki kondicijsko dobro pripravljeni, zalo s hojo ni posebnih težav. Organizacijski odbor zagotavlja varno hojo hi spremljajoče, aktivnosti: vodenje, prehrana, zdravniško varstvo, obveščanje in drugo. Pri organizaciji pohoda sodelujeta tudi meddruštvena od-bora planinskih društev kamniškobistriškega in Ljubljanskega območja. udeležence velja opozoriti na primerno Opremljenost in na src tilke. .Planinsko društvo Kamnik ho organizirah) prevoz pohodnihov in vodnikov na Trojane v soboto, 26. maja, z odhodom iz Kamnika oh 18. uri. Avtobus bo sprejemal pohodnike do Dupli te. Avtobus l><> naslednji dan (v nedeljo) odpeljal pohodnike na Trojane oziroma r Kamnik, j/o zaključku pohoda v Lukovk i Planinsko društvo zbira prijave do vključno četrtka, 24. maja. Na zaključku pohoda v lukovici bodo pohodnike pogostili z rokovnjaško malico, vsi bodo prejeli posebne diplome, udeleženci, ki so se udeležili desei pohodov, jut bodo prejeli diplomo »ROKOV-NJA ČA «. STANE SIMŠIČ IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV AVBELJ PETER, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215 DOBER LIZING ZA DOBRO ZNAMKO partner Expert Boxer n.lK.FOf MOVFN1JA t' i U G E.OT S L O VI H I J A |'i W či< /I ,! ' ' 1 n Primer izračuna za leasing Model Bo*«-3501.H 28 UDI j Prodajna cena j Doba »nanesla j ««* i (br«DDV) j v mesecih L£_L. DDV ! Polog V»a plačila* ----- - - > Skupno preplatilo (SIT) i W (SIT) i C) _j-----------------------,— 650.722 20 695.832 7.96 3.172.2« "polog i itroifcj odobritve ob podpisu pogodbe >Md so .nformrtvni in narejen, v SIT ter se preračunajo v EURO na dan sestavitve pogodb* V *UpflO preplačilo ni vključen 1% strošek odobritve od zneska financiranja Peugeot vam od IS aprila do 30. junija 2001 ponuja in potrebam, posebe) pa vas opozarjamo na Boxer «J«nno ugoden lizing dostavnih vozil. Partner, Boxer novim motorjem 2,8 HDI, k. je še zmogljivejši, in in Expert so dostopni kot še nikoli. Zagotovo se'vsaj boljše pospeške, je bol, ekološki, varčnejši ,n bol eden od njihovih modelov povsem prilagaja vašim željam gODEX d.o.o. ^°va,Rovska c.2.1235 Radomlje, tel.: 01 722 77 98 2 ima bolj tih. PEUGEOT TEKI Rekordna udeležba Ker se Kamniški občan tiska počasnje kol se odvijajo teki na Kamniškem, kakšne novice postanejo plesnice. Od mekinjskega krosa in teka k Sv. Primožu so šle kokoši že nekajkrat spal. pa kljub temu takšna dejavnost zasluži nekaj stavkov. »Vzačetku sva nameravala pripraviti tek, da bi se le vedelo, koliko časa tekači porabimo iz Stahovice do te priljubljene pohodni.Ške in romarske cerkvice nad doma čo dolino. In nič več. Potem sva se potrudila še drugič. Rekla sva zadnjič. LetOS smo izpeljali ž.e šesti tek. Po tekmi si vedno rečem, ni vredno, zakaj bi se sekira/ in obremenjeval. Ko pa pride novo leto, naju Znova pritegne, da pripraviva vse skupaj,« je v imenu organizatorjev »begu« k svetemu Primožu - bratov Vrh pripovedoval starejši Ivan. »Daje vse tako kol mara biti, da bodo tekači zadovoljni in še prihajali v naše kraje, je kar nekaj skrbi. Poleg tega gre z.a lo dober leden lastnega dopusta. Veseli me, da se krajani in meščani tudi v vlogi sponzorjev prijazno odzivajo,« je pristavil. Na drugo »Sentprimoš-ko« soboto se je na startu na Vegradu zbralo I2Č> tekačev in tekačic, kar je rekordna udeležba doslej. Prišli so vsi. ki v gorskih tekih kaj pomenijo in še kdo več. 3,8 kilometrsko pot da sv. Primoža v hitrem mitnoteku najbolje poznata Mariborčana Igor Šalamun in Silva VI-vod, ki sta letos zmagala že petič. Šalamunu je to uspelo v šestem in Vivodovi v petem poskusu. 'Tokrat je bil, luko kol lani, od Kamničanov najhitrejši Zdravko Volkar na JO. mestu s časom 17:50. Tuhinjski valje dopolnil Tomo Petek s 16. mestom, med Kamničani je hil najhitrejši Sebastijan Zamik (17. mesto), ki se je svojemu sošolcu že pohvalil, da je 30 metrov pred ciljem prehitel ludi najhitrejšega iz Stranjske fare Metoda Močnika (18. mesto). V ženski konkurenci je bila 11. Fani Alpner, 12. Ana Veršnik, 17. Milena Peče - zmagovalka kategorije D, 19. zgovorna Kuja Širita/ in 20. Špela Papež- Skupaj je teklo 30 občanov Kamnika in Komende, med njimi petina za novoustanovljeni klub gorskih tekačev Papež., ki je na teku pripravil prvo skupno akcijo. Mladi gorski tekači KOT Papež pred startom teka k Sv. Primožu. Volkar je blizu zmagovalca Mekinjski kros - 27. april, tradicija, ki jo gor drži ŠKI) Mekinje. Pudarek je na mladih, ker na njih svet in ludi Mekinje stojijo. Na elitnem teku je bil znova najhitrejši Igor Šalamun, ki mu je dolgo časa pariral in nazadnje le za 7 sekund zaostal Zdravko Volkar, kot tretji je v cilj pritekel Lado Vrh, vsi trije KG T Papež. Mimogrede, Zdravko Volkar je na prvem teku ;a pokal Slovenije v gorskih tekih osvojil drugo mesto, kurje njegov daleč največji uspeh v športni karieri. V ženski konkurenci je bila najhitrejša Anica Živko. Pa najstareši Jaka Reš, rojen pred 66 leti, pa najmlajši C rt Vršič iz Godiva rojen pred dvema letoma. Od domačinov so zmagoval še Petra Vrhovnik (Zdu ša), Patricija Kavaš (Mekinje), Vroš Vengust (Mekinje). Marjan in Ana Veršnik (Kamnik). METOD MOČNIK TEHNIČNA TRGOVINA gorenje center Usnjarska 9, Kamnik, tel.:83-17-203 Pripravili smo izredno pestro in cenovno ugodno pnnudbo - BELE TEHNIKE IN GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE, - AVTOAKUSTIKE - GLASBENIH STOLPOV, VIDEOREKORDERJEV in TELEVIZORJEV Gorenje, Evelux, Thomson, Sonv Pri nas najdete tudi VSO OPREMO ZA VAŠO KOPALNICO iN VODOVODNE ARMATURE NECOM Pričakujemo vas vsak (lan od 8. do B. ure, oh sobotah od 8. do 13. ure IZREDNA PRILOŽNOST OB ODPRTJU TRGOVINE!! DO 25. MAJA DODATNI 6% GOTOVINSKI POPUST! Možnost nakupa na odloženo plačilo. Brezplačna dostava. t Iskreno se ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oCi. dedi. brat in svak KRISTIJAN MEGLIC (1922-200!( zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče. Lepa hvala osebju doma upokojencev Kamnik, g. patru za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi. Posebna zahvala teti, ki nam je bila v oporo v najtežjih trenutkih. Vsi njegovi Kamnik, april 2001 aj le ti si bil ti1 mojih oči, i jasnile so mi se dni in noči. v SPOMIN 29. aprila je minilo leto, odkar je ugasnil žarek našega doma JANI MOČNIK Ni dneva in ni noči, da ne bi bil v naših mislih ti. Vsem prijateljem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje, v njegovem in našem imenu - hvala. Neutolažljiva mami Nada in brat Miha Kamnik, april 2001 Trud in trpljenje tvoje je bilo tivljenje, zdaj k počitku leglo je telo. a tvoje delo in trpljenje nikdar pozabljeno ne bo. ZAHVALA V 73. letu življenja je tiho odšla od nas naša draga mama, stara mama, sestra in teta MILKA ŠLEBIR roj. Žagar iz Stolnika 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja. darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala zdravstveni in patronažni službi, še posebej sestri Miji za pomoč in nego. Iskrena zahvala g. župniku Jožetu Štupnikarju za lepo opravljen pogrebni obred, slranjskim pevcem za /apete pesmi. Vsem, ki sle nam v težkih trenutkih stali oh sirani, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni April 2001 Vse. n vse je bilo zaman, zaprt je tvoj hram. ugasnil je dan in veter pekoče je dahnil v srce, zatemnile so sive gore. roman, ktlaj ho končana .adnjn stran. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je odšla od nas FRANCKA JERKIČ - SEMEJA z Duplice pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za maše ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsemu medicinskemu osebju Onkološkega inštituta ter Zdravstvenega doma Kamnik za nego in pomoč. Najlepša hvala g. župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste bili v mislih z njo in jo boste obržali v trajnem lepem spominu, še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: mož Vili, sin Boris in hči Vesna z družinama Zaupajte otroci, kličite k itogu.' Ta. ki jc t" nad vas poslal, se vas bo spomnil, fiz Strahove knjige) ZAHVALA Tiho, kakor jc živela, je v 36. letu življenja otišla od nas naša draga mami NADA LETNAR rojena PKTKK iz Mekinj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem /a izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove, darove z.a svete maše in Cerkev. Hvala g. župniku mag. Pavlu Pibemiku za tolažilne besede slovesa in /a lepo opravljen pogrebni obred ter mladinskemu cerkvenemu pevskemu zboru iz. Mekinj za ganljivo petje. Hvala trobentaču in vsem, ki sle jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju Onkološkega instituta. Žalujoči: mož Andrej, otroci Blaž, Polona in Katja, mati Angelca, oče Slavko, brata Brane in Marjan z družinama in ostali njeni April 2001 MIZARSKE ST03ITVE IZDELAVA ■ MONTAŽA - OSNOVA KUHINJE IN DRUGO POHIŠTVO Avbelj Milan s.p., Stegne 1, Moravče TEL: 01/723 14 76 GSM: 041/641 446 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži „ * okvirjanje slik i t « Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DV0RJE št. 13, /4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 624-685 it H Vse trpljenje zdaj nehalo, tih in miren je ta kroj, Sladko hode truplo spalo. Ho;,- le thtši dobra daj. (Slomšek) ZAHVALA V 78. Iciu starosti nas jc zapusti] dragi mož, OĆC, brni, ata, siric iu tasi JOŽE VRHOVNIK iz. Tunjic, l.nniše 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in /a sv. maše. Posebna zahvala pa velja g. /upniku Danijelu Kastrunu, Tunjiškermi oktetu in cerkvenemu /boru, gasilcem POJI) Tunjicc, govornikoma Ivanu NograSku in Jane/11 Balantiču. Hvala Muli sosedom za vso pomoC. Žalujoči: vsi njegovi Lanise, april 2001 Za vedno nas je v 93. letu življenja zapustila naša mama, slara mama, prababica, lašča in teta CECILIJA PIRC i/. Kamnika Zahvaljujemo sc sorodnikom, sosedom in znancem z.a izrečena UStna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poli. Hvala dr. Dušanu Slarctu in patronažni sestri Majdi Kcržič za zdravljenje in nego ha domu, osebju Doma starejših občanov Kamnik za požrtvovalno pomoč v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni April 2001 Pomlad se na zemljo vme. petje slaveev se z.budi. v cvetju zemlja se zgane, Zame pa pomladi ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je nenadoma Zapustil nas dragi JANEZ ZORKO upokojeni rudar i/. Kamnika Najiskrcncjc se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom z ljubljanske I c-č in Kranjske 3 a-b, posebej gospe Anici Berganl in družini Vugrinec icr številnim prijateljem /a pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih, za podarjeno cvetje, sveče, ustna in pisna Sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo prijateljem s Kristan vrha, Janezovim nekdanjim sodelavccm-rudarjeni. kolektivu ŠCRM, govorniku g. Marjanu I lančiću z.a iskren in čustven govor, župniku g. Suslat ju za opravljeno zadnje slovo, pevcem za ganljivo pelje in trobentaču. Vsi njegovi Kamnik, Žalec. Sladka gora, Kristan vrh, Šmarje pri Jelšah, maj 2001 Mali oglasi: Oddam manjši poslovni prostor v strogem centru Kamnika. Tel.: 031 505 337. Trgovski lokal SO m2 z uporabnim dovoljenjem v Vodicah oddam. Tel.: 01/83 23 325,031/241 525. LANEN CVET mm n ftNSKl tekstilna trgovina H/^e „7scT.M\- Moste 74, PRI KOMENDI VtiS^ te.,01/8341-660 DRUZm U ŠPORTNE POSTELJNINA-KREP BOMBAŽNE MAJICE HLAČE 2.990 SIT KRATEK ROKAV MOŠKE OOLGtnLAČt 4.990 S» AV SERVIS RTV in TRGOVINA K0NCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Tel.: 83 91 383 GSM: 041/715 455 Odprto: 9h-12h, 15h-18*\ sobota: 10"-12h. Telefon: RTV - HiFi SERVIS POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o., Ljubljanska c. 21 e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) v tjTvsoo^o ŽENSKE BLUZE 3/4 ROKAVI 3.190 SIT ŽENSKE VISKOZNE HLAČE (ŽEPI) 3.990 SIT I Delovni čas: pon. - pel, od 9'' do I91', oh sohotah od 8h do 13'' | agropromfTcer^^ Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500 - SLADKOR UGODNE CENE RAZPRODAJA RIŽA IN PŠENICE SLABŠE KVALITETE, primerno za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - otroški skiro -jabolka, 1 kg - sok mandarina-oranžada, 11 ■ oranžada, cola 1,51 - Fruc - 3 okusi 1,5 1 - pivo Schlossgold 0,5 I ploč. - pivo Zlatorog club, 0,5 I ploč. ■ whisky Black Jack, 0,7 I - vino namizno belo, 1 I - alpsko mleko 3,2 m..m. Lj. ml., 1 •jajca 10/1 B - kis jabolčni + vinski, 11 ■ fižol rjavi, 400 g Ponudba velja do prodaje zalog. 4.999,90 - kompot breskev, 850 g 169,90 99,90 - sir Edamec, 1 kg 999,90 64,90 - toast Klasje, 500 g 199,90 89,90 - sir Zdenka, 180 g 249,90 149,90 - široki rezanci, 400 g 199,90 99,90 - Milka mlečna, 100 g 109,90 139,90 - namaz Nussenia, 400 g 199,90 999,90 - kava Alvorada, 100 g 89,90 159,90 - Chapi perutnina, 1200 g 259,90 129,90 - toaletni papir 2-slojni 10/1 249,90 149,90 - oglje, 3 kg 349,90 99,90 - pralni prašek Rex 1,51, gel 789,90 69,90 - zemlja za rože, 501 499,90 V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12, do 20. ure, ure. POHIŠTVO - LIIZ KARANTANIA PROMOCIJSKA CENA PROIZVAJALCA! VERONIKA ABS GARANCIJA-30% CENEJE od najcenejše ponudbe ta hip v ponudbi tudi kuhinje svetovnega proizvajalca Newform računalniško projektiranje kuhinj BELA TEHNIKA strokovno svetovanje 4Jt ARIOTON izdelava po men — - brc/phčna dostava mo/nosl kreditiranja do 5 I NOVO- nemške vzmetnice FČAM zimsko letna GENEVA 90x200 19.830 sit ZAJAMČENO NAJUGODNEJŠA CENA OD NEUGODNEJŠIH NAJCENEJE - izkoristite ponudbo!! L..Z KARANTANIA V DOMŽALAH, ^^^^ 721-01-30, in | fID1 iami Tnnniška 5, tel- 430 Turistična agencija Kamnik, Medvedova 26 tel.: 01/83 17 000 faks: 01/83 92 662 IATA Ljubljana, Dunajska 113 tel.: 01/565 50 90 faks: 01/565 50 95 e-mail: agencija.veronika@siol.net • SALZBURG IN ORLOVO GNEZDO, - 2 dni, 15. junija • HEILIGENBLUT - GROSSGLOCKNER -1 dan, 30. junija, 14. julija • SALZBURG-PASSAU-LINZ - 2 dni, 18. avgusta in 1. septembra • TOSCANA IN ELBA - 3 dni, 21. septembra • MALTA - 4 dni, 14. junija, 20. septembra • GRADOVI OB RENU - 4 dni, 7. junija, 6. septembra « NEW YORK - VVASHINGTON - 6 dni, 23. junija, 22. septembra • ŠVICA - 3 dni, 22. junija, 6. julija • ISLANDIJA - 8 dni, 4. avgusta Ugodne cene letalskih vozovnic in rezervacije hotelov. TRGOVINA Z MOŠKO IN ŽENSKO KONFEKCIJO v Kamniku, Maistrova 16 na glavni avtobusni postaji TeDNt UGODNOSTI V TRGOVIN/ ONA ON od 14. do 19. maja • 10% POPUST za MOŠKE OBLEKE IN BLEIZERJE od 21. do 26. maja - 10% POPUST za ŽENSKA KRILA, ŽENSKE IN MOŠKE HLAČE od 26. do 2. JUNIJA - 10% POPUST za PERILO IN MODNE DODATKE (ženski šali, rute, moške kravate...) V naši trgovini je pestra in barvita izbira ženske in moške konfekcije ter modnih dodatkov UGODNI GOTOVINSKI POPUSTI. 5% pri nakupu nad 10.000 SIT, 10% pri nakupu nad 50.000 Sil ali možnost odloženega plačila!! KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko 01/56-55-120. Polo limuzina. Spomladanski popust: 275.000 SIT*! i Sedaj že od 1.981.773 SIT* dalje! (17.949 DEM) Polo limuzina (jJjG ,.i v SIT jc informativnu in odvisna o vsi okusi ^~~gQ 119 SIT (vsaj (5) bosi) NARAVNI SADNI SIRUP vsi okusi (^X) 43990 i SIT KAVA MINAS mleta, 100 g %)& SIT (vsaj (3) bosi) 28 i ira modnih oblačil za vso družino 0/ gotovinski 0 popust OBLAČILA BLAGOVNE ZNAMKE ELKROJ • PERILO BLAGOVNE ZNAMKE SKINY MODNA HISA KAMNIK MEDVEDOVA 1a, KAMNIK TEL.: 01 839 14 04 0/ gotovinski 0 popust • OTROŠKA OBLAČILA BLAGOVNE ZNAMKE MONTEFIORE f / OTROŠKA MODA KAMNIK GORNJI TRG 3, KAMNIK TEL:01 839 72 52 jiiimiimmiif. VELE prijeten nakup Popusti veljajo do 31. maja 2001 pri nakupu nad 5.000 SIT. I Ljubljanska 3d, KAMNIK V SVETILNIKU TEL.: 839 71 53 FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNEVOV, PORTRETOV IN ZA DOKUMENTE V ATEU Q U NOVO! poročne suke dobite Se isti dan • FOTOGRAFIRANJE ZA PROSPEKTE IN KATALOGE FOTOGRAFSKI MATERIAL (FOTOAPARATI, FILMI, BATERIJE, OKVIRJI, ALBUMI, DALJNOGLEDI, KASETE,...) Blagovnica Metalka Kamnik - SIT: vrtne škarje GT 25 Black & Decker.......................... Jj^UULL- dijamantna rezalka za keramiko 0115 mm............. LO-llLL-" univerzalna dija. rezalka, suho rezanje 0230 mm AlILi LL? cev za vodo Idro, 1/2 cole, 50 m.............................. ^..U-ULL.- za kolo samokolnice..........-HlUlfllflll UHIHBI video kaseta SKC 240 min., 3 kosi........................... J/JijlL- video kaseta SKC 180 min., 3 kosi......JfllHlfl UililjiSS set podaljškov, 4 kosi................................................. LUDU..-' stojalo za 15 CD plošč................................................ žarnica, 24 W, 40 W, 60 VV, 100 W.....................od likalna deska Framar.................................................. sesalnik Electrolux Mondo 1126................................ J -J., LT/Uj-1 digitalna osebna tehtnica Laica Excel.................J| Wtl .990. METALKA TRGOVINA BLAGOVNICA METALKA KAMNIK Šutna 37, tel. 01/831 15 55 /£\ METALKA Sw? TRGOVINA H nT mm »m Pili Informacije in prodaja: Na lokaciji gradnje: ZIL Inženiring d.d. - PUIM d.o.o. Usnjarska G, Kamnik f Telefon: 01/ 831 75 23 Vsak dan: od 9. do 17. ure _ ' V soboto: zaprto l Izjemno ugodni namenski krediti za nakup stanovanja. VABLJENI NA INFORMATIVNI OGLED STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV ROŽ BDOB 'A PONUDBA VC s KLIMO SEICENTO 55 S novi model PUNTO 60 Base/3v PUNTO 60 S/3v PUNTO Fresh klima/3v PUNTO Fresh klima/Sv BRAVO 80 Steel klima BRAVO 100 Steel klima MULTIPLA 100 ELX klima DUCATO 2.8 Maxi furgon DUCATO 2.8 dvojna kabina DUCATO 1.2CARGO od 1.286.600 SIT od 1.530.800 SIT od 1.631.150 SIT od 1.829.700 SIT od 1.918.400 SIT za 2.409.000 SIT za 2.550.000 SIT od 3.252.000 SIT netto+ddv 3.173.839 SIT netto+ddv 3.226.050 SIT netto+ddv 1.634.454 SIT ZA VSA VOZILA HITRO UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE DO 5 LET - MOŽNOST MENJAVE STARO ZA NOVO VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL Ambrož Marija s.p.. Lahovče 40, 4207 Cerklje PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 04/2529 070, tel./taks: 04/252 90 74 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 04/2529 050, tel./faks: 04/252 90 53 TRGOVINA ciiimi Ljubljanska 21/e, Duplica, tel.: 831-10-10, 831-29-92 . PLAŠČI ZA OBRAČALNIKE (KMETIJSTVO) • PLAŠČI in ZRAČNICE za KOLESA in MOTORJE • CEVI ZA VODO - guma, PVC 15-50 m v kolutih Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Kamniški OBČAN tm 01/83 91311 041/662 450