Gospodarske stvari.
Slovenci, ne hodite v Ameriko! — idite v
Slavonijo!
Od visoko spoštovanega rodoljuba iz Zagreba nam je došlo poročilo, da je v Požeški županiji oddati zemljišč za 200 naselbin, in to pod takimi pogoji, po katerih tudi malo premožni kmetovalec pridobi posestvo, ki njega in družino njegovo lahko preredi.
V dolžnost si štejemo to razglasiti našim Kranjcem in Slovencem takim sploh, ki le težko životarijo v domovini svoji in zategadel jo zapuščajo, pa večidel v neznani svet — v Ameriko ¦— romajo, kjer je res marsikdo srečo našel, večidel pa so v še večo nesrečo zagazili, kakor so doma živeli.
Slavonija je nam sosedna dežela; ondi biva narod slovanski in jezik govori, ki je z našim jezikom slovenskim v najbližji žlahti. Kraj, kjer si svojo novo domovino dobiti in z rodovino svojo naseliti morejo, je zdrav in rodoviten; Požeška županija ni močvirna in nezdrava, ampak je bregovita in plodna; tukaj se Slovenci lahko vdomačijo in aklimatizirajo; trg Pakrac, ki je blizo teh naselbin, ima sejme, kjer kmetovalec svoje pridelke lahko proda in si nakupi, česar za dom svoj potrebuje.
Ti kraji spadajo pod faro Graj, kjer župnik (faj-mošter) stanuje;  tudi   ima  vsaka naselbina šolsko hišo.
Zdaj pa še nekaj. V S i se k se od nas za majhni denar pride po železnici, od Siska pa ni daleč do teh krajev, ki se ponujajo za naselitev. Tako je tedaj vsakemu lahko mogoče, da gre sam ogledat prihodnji svoj dom in da po takem ne kupi mačka v žaklji.
Naj zdaj povemo poglavitne pogoje, pod katerimi se kupi svet za naselbino.
Navadno se proda za eno naselitev 8 oralov zemlje in sicer 1 oralo za napravo hiše, 5 oralov skupaj za njive, 2 orala pa za pašnik in gozd. Od imenovanih 5 oralov, na katerih se polje napraviti da, je še marsikak kos z lesom zaraščen, ki, če ga lastnik izruje, njemu ostane, — kdor pa več kakor 8 oralov zemlje kupiti želi, je tudi dobi. Cena enega orala je na 40 gld. odločena, pa to je najviša cena, in mogoče je, oral tudi po nekoliko nizi ceni dobiti.
Kdor tako zemljišče kupi, mora 100 gold. koj plačati, ostanek pa se poplačuje vsako leto s 40 gold. pri grajščini Pakraški, tako, da za dolg, dokler ni poplačan, odrajtuje po 6 gold. od 100 obresti (činža).
Lastnik kupljene zemlje ima pravico, da les, ki ga potrebuje za zidanje svojega poslopja, si vzame od iz-trebljenega gozda na svojem zemljišču ali pa iz skupnih gozdov brezplačno.
Z vsakim naselnikom se posebno kupno pismo naredi in dolg, dokler ni poplačan, v zemljiško knjigo vpiše (intabulira).   •
S prodano zemljo se pa ob enem ne proda tudi pravica za krčmo sama po sebi.
Grajsčina Pakraška proda taka zemljišča vseh bremen prosta, tako, da se kupcu ne zdaj ne v prihodnje ni bati nobenih pravd.
Po razpisu kraljeve deželne vlade od 8. oktobra 1868, št. 12.525/1401, vživajo kupci imenovanih zemljišč sledeče dobrote: 1) od hiš na teh zemljiščih napravljenih ni do 30. oktobra 1882 nobenega davka plačati ; 2) tudi so lastniki pridobitnega davka od svojega rokodelstva ali obrtnijstva do 30. oktobra 1882 prosti. Kupec ima dolžnost, kolek (štempelj) za kupno pismo in stroške prepisa na svoje ime plačati; zemljiški davek^ pa  začne ob nastopu svojega posestva plačevati.
Že meseca malega travna (aprila) letošnjega leta je mogoče taka posestva nastopiti; po takem je lastniku mogoče že spomladi obdelati zemljišča po svoji volji in za hišo potrebni les si pripraviti; koristno bi tedaj bilo, da vsak naaelnik seboj pripelje kmetijsko in hišno orodje; goveje živine pa ni treba seboj voziti, ker si je bo tukaj lahko cenejše kupil. Ker pa zarad lege teh zemljišč ni bilo mogoče jim tudi se nože t dodati, je grajščina za to potrebo s tem skrbela, da si nasel-niki na grajščinskih senožetih polovico sena, ki ga potrebujejo, sami nakosijo.
Kdor o tej zadevi morebiti še kaj več vedeti hoče, ali kdor gre imenovana zemljišča sam ogledat, naj se obrne do gosp. LjudevikaStein-a, grajščinskega direktorja v Pakracu v Slavoniji.
List 8.