Naše Posavje. Tužno doni vojna tromba na Balkanu. Stotine f.antov in moz je moralo zapustiti svoje domove in svojce, da se odzove klicu ocetnjave in s svojim živIjenjem, orozjem in pogumom v.aruje svojo domoRino pred njenirai sovražniki. Ako priraerjamo razmere naše zelene Icme6!ke Spodnje Stajerske, zlasti tu doli ob meji v našem Posavju, z državami, ki z bajoneti in topovi zasledujejo svoje zadaSe, sprevidimo, da je skrajni čas, da se odzovemo kričeči potrebi iji se tudi rai Posavci zbiramo pod zvoki vojne trombe pod bojno zastavo, da z lastno močjo zastavimo krasno posavsko ozemlje pred ugrabljivimi tujci-izda.jalci, ki hocejo udreti v naše kmeeke trdjijave, da tu sejejo vihar, sovraštvo, in nam pretijo ugrabiti naSe domovje. Ce tudi smo potisnjenl v obmejni kot, se nam sicer ni bati, da nas iznenadijo sovražni izpadi preko meje. Zlasti ob Savi smo do oel.a varni, ker, nas. Ščiti sosednja kranjska kimecka trdnjava, ki se vz«lružena v celi deželi, kras no razvija, cvete in rafit^. Tudi preko Sotle s Hrvat. ske ne priliaja nevarnost, dokler nas naši bratje Hr. v-ati cuvajo s svojimi junaškimi prsi pred nenasitnostjo madžaronov. Te okolnosti upoštevajoC, bi človek nehote vskliknil: Blagor tebi, ki te obdajajo prijateiji, tebi cvete blagostanje, mir in sreSa. ln morda ie ravno ta sladka zavest glavrii vzrok, da leži jia&e Posavje nezastraženo, da so širom odprta vraita vsakovrstnim prek.ucuhoni, ki naSe mirno ljudstvo b.egajo, ščuvajo in izkoriščajo. Menda pa je tudi \Tzrok ta, ker ni nikogar, ki bi dvignil našo kmečko zastavo, zbral trdno krneSko vojno armado, lci naj bi izčistila Posavje teti naSih škodljivcev in zatiralcev, katerib, zadnje čase kar mrgoli med ljudstvom, da ga zapeljujejo na nasprotna pota, hujskajo soseda nad soseda, brata nad brata, obljubljajo zlalte gradtove, njik glavni namen pa je, da zanetijo sovraStvo in razpor v na§e kmeSke vrste, da razlutijo viliar, y kalteTem menijo neopaženo oropati na§e svetinje, naš blagor, iija>še Posavje. Gotovo l>olj kot y celem slovenskem delu Stajerske, je od skupnih in dogovorjenih nasprot.wikov ogroženo naše Posavje. Tukaj bolj kot v kateri koli kmefiki okolici uspešno stezaio socialni demokTatie svoje prste. In bolj kot drugje se redijo na rafiun na,Še potrpežljivosti razni liberalni agenti — ljubljenci in zavezniki nemgkutarjev, kateri so se zadnje case zaceli vtibotapljati v irtaše tabore in se Šopiriti s pavovim perjem, In naše kmečko katoliSko mislece ljudstvo — spi! Ono se ne zaveda nevarnosti, ki preti spečim, ne vidi zanjke, y Jtatero ga hocejo vjeti nagemljeni ,,kmečki prijatelji", da ga zvežejo, zasužnijo in spremene lepo kmečko Posavje v nemškutarsko-libe. ralno-socijsld tabor. Posavci, še je 2as, d.a se zdramimo, da stremo verige, nameniene za nas, da zatremo gada v njegovi zalegi, dokler ne dvigne svojega strupa. Na poge kmetje in njega prijatelji, vstanimo in se otresimo jarma, Jd nam ga hocejo naprtiti združeni sovragi. Dovolj je že našega potrpljenja in prizanaSanja napram tistim, ki nas zatirajo, kj s potulinienim hinavstvom izdajajo in teptajo naše kmefike ideje. Saj je v našem Posavju dovolj navdušenik, in zavečlnih mož ter mladenicev, treba je le poguma, in na&e trdnjave ne bodo veS izginjale v žrelo sovragov. Ce tudi se nam bližajo kot priliznjeni ,,najbolj§i prijatelji" v nemškutarski, socijski jn liberalni (kar danes jiomenja eno in isto) obleki, pokažite jim duri, povejte jim, da med nami ni prostora za-nje, da na§e kjnečko, že dovolj stiskano ljudstvo, ne bo postalo prostovoljni suženj raznih privandrancev, Žalostno, a resnicno je, da je ravno v daaiašnjili časih, ko so razne nadloge iji bremena redfii. aost naSega kmečkegaljudstva, k"i ga stiskajoin gulijo, kmet sam ncposredno kriv, da se nam razen vsega, kar smo že Izgubili, lioče odvzeti in zasiiiziijiti §e to edino, kar imamo še davka prosto, naše politigno miš- ljenje. In morda se ravno v našem Posavju naib^ojj obcuti kuga, ki jo širijo razni Umazani listi med kmečkimi sloji. Clovek si niti ne more predstavljati, 3a se na.ha.ja kje toliko kmečkega ljudstva, ki bi bilo tako zaslepljeno., da iraa za najsvetejši evangelij vse socialno-Uemokrašive čenčarije in bi bilo za socijsKe, kmečkemu stanu, torej sebi nasprotujoče nazore, tako navdušeno kot ravno v nekaterih delih naSega Posavja. Tega pa se nasprotniki tudi zavedaio in postajajo &im dalje predrznejši, Na vseli. javnih prostorih, uradih, Kolodvorili i. t. d. se sliši od uradnikov in drugih robantanje nad ,,klerikalci", seveda, kakor sem že omenil, le na racun naše potrpežljivosti, ki pa postaja že izSrpana. Dooela predrzni so celo taki, kateri bi se naj zahvalili, da žive od našega ljudstva, ki jim nosi svoje groše v njib trgovine, gostilne, obrti, ki žive ob gotovi plaSi nažega ljudstva. Svojo hvaležnost za to pa pokažejo s tem, da nas črnijo in zasmehujejo. Te ljudi si pač moramo natančneje zapomniti in se jili ogibati. Kakor hitro bo mera našega potrpljenja polna, bo_ do utilmile tudi strune nasprotnikov, katerim je pač še dobro v spominu, da jim ne pomaga nobeno hlinavstvo in združena nepoštena sredstva, ako se naša kmečka volja obrne proti njim, Naj bo torej naloga vsakega pristaša zelene zastave Slovenske kmecke zveze, da zbira okrog sebe junaško ceto, ki naj neustrašeno z orožjem naše kmečke zavednosti stopa v boj proti izkoriščevalcem in zasramovalcem kmečkega stanu. Le ako bomo pripravljeni in euječi stali na straži, ako bomo vsakemu privandrancu temeljito preiskali politiftne žepe, ako bomo vedeli ceniti moS naše zmagovite kmecke arraade in ne uklanjati vratu pred vsakim tujcem, tedaj se nam ni bati, da izgine naše Posavje, pac pa se mora isto povzdigniti v nedostopno kmečko trdnjavo, v katero bodo zastonj butali sovražni peneci se valovi. Vsakdo naj se spo-mni na besede: ,,Ugrabi]O nas lahko spece, a ne bodo nas bedecih",