Štev.31. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 29. julija 1927.
iahaja vsak petck dopoldne. Izdaja kdnsbrcij Malega Usta. NahIot: Mali list, Trieste, ca-8©lla centro 87. — Urad : via Imbriani 9-111.
Odgovorni urednik; dr. L. BEBCE, ^
i<( r POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 6 L., ^etrt leta 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 94 L.., pol leta 12 L., Setrt leta 5 L.
IHALI L
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
Leto V.
LICE
OGLASOV IV OBJAV
11TOi ^Mno v 1 stolpcu I L.
]i.JU Ulpopvusta, pri 10 ltratni ni objavi (pol leta)
—x^rTrr-*- --*■	a vi (celo leto) 50%
popusta.
MALI OGLASI; 30 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; mastno 4o stotink beseda; z VELIKIMI ČRKAMI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 29. julija: Marta. Sobota, 30.: Rufi n. Nedelja, 31.: Ignacij. Pondeljek,
1 avgusta: Peter v ječi. Torek, 2.: porcij unkula. Sreda, 3.: Lidija, četrtek, 4.: Nedeljko (Dominik). Petek, 5.:	Devica
Marija Snežnica. Sobota, 0.: Poveličanje Jezusovo. Nedelja, 7.: Kajetan.
MALE NOVICE.
Vojna odikodnln&. Rekurzi zoper likvidacijo.
Ko ti finančna intendanca likvidira . vojno odškodnino, to je, ko ti naznani, koliko so ti določili, tedaj imaš 30 dni časa, da rekuriraš, in sicer od dne, ko si dobil odlok v roke. Rekurz pošlješ — kakor doslej — vojnoodškodninski komisiji. Tedaj se prične sodnijsko postopanje.
Ta zakon je stopil v veljavo 21. julija.
Kakor listja in trave.
',Jv-Končno‘SiKptttebivalce Rusije prešteli. 146 milijonov jih je. Pač ogromno število!
Jnrl Vnk.
Noš znani 31 letni Juri Vuk iz Gorice, ki je sedaj v goriških zaporih, ima novo smolo. D frčim je še zaprt, so ga orožniki ovadili, da si je po krivici prilastil od Mihaela Liacija v Trstu šivalni stroj.
V	zračnih višinah.
V Ameriki je letalec Champs šel z letalom do 14.630 in višine, torej za pet Triglavov visoko. Med povratkom se je letalo vžgalo, a se je letalcu posrečilo, da se je rešil.
Jo nlall
Na Premu je služil za pastirja 12 letni Franček iz Kilovč 7. Dne 16. t. m. se ni več vrnil. Pobegnil je najbrže proti Trstu. Če je komu kaj znano, naj blagohotno sporoči staršem (Anton Frank, Kilovče 7) ali pa orožnikom.
Nov zdravnik.
Naš rojak iz Sv. Ivana na Vrdeli g. Lojze Dolhar je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Novemu doktorju naše častitke!
Skočnlna znižana.
Uprava tržaške pokrajine je znižala skočnino takole: od 1. avgusta bo znašala skočnina za (dobro rjavo gorsko pleme) enkrat 8 lir; naročnina za 4 mesece znaša 20 lir.
Ognjenik v Sveti deželi.
V bližini Mrtvega morja se je na vrhu odprl hrib in iz njega se valijo ogromne množine dima in pepela, čuje se strašansko bobnenje.
Od sreče znorel.
V	Carigradu je mornar dobil na srečko. Ko mu je blagajnik izročil 30 tisoč turških lir, je mornar zbesnel in um se mu je omračil.
Ruski škofje ln svoboda Cerkve.
Ruska vlada je pred meseci zaprla osem ruskih škofov in jih konfinirala na Soloveckem otoku sredi Belega morja. Škofje so naslovili na vlado pismo. Škofje pišejo: «Smrti se ne bojimo, ker bi bila za nas le odrešenje in konec muk na tem otoku solz«. Nato pišejo, naj vlada ustavi nesmiselno preganjanje Cerkve, ki se nc briga za vladne posle, zahteva pa priznanje svoje neodvisnosti in prosto izvrševanje svojega poslanstva. Končno I" udarjajo škofje, da država vere ne bo nikdar zatrla, ampak le sebi škodovala. Ob sklepu pišejo škofje: «To smo morali povedati, in vdano pričakujemo plačila v nebesih, katerega bomo deležni, če nas bodo po gospodovi besedi zaradi Njega preganjali in zasramovali«.
Vojska proti draginji.
Vlada je srečno spravila liro na dostojno višino. Z drugimi besedami:	z
zvišanjem vrednosti lire bi morale cene vseh pridelkov in izdelkov razmerno pasti.
Pa, žal, da ni tako. Kar mora kmet kupiti, je drago, kar pa proda, je poceni. Le spomnimo se na pr. cen za živino. Cena je padla od lani najmanj za polovico. Ali pa kupuje kmet industrijske izdelke tudi za polovično ceno?
Bočim gredo cene kmetijskih pridelkov navzdol, imajo industrijci in veletrgovci še vedno gluha ušesa za ljudski klic.
Državna vlada je več časa zaman trkala na vrata kapitalistov, industrijcev, veletrgovcev. Ko se je izkazalo, da je trkanje zaman, je vlada razglasila vojsko zoper draginjo. Sam prvi minister je
I prevzel vodstvo. In uspehi se že kažejo. Oderuhi se kaznujejo, kar moramo od srca odobravati. Hišne posestnike, ki revne ljudi s stanarino odirajo, pa kar konfinirajo, kar je najboljše bojno orožje zoper pijavke. Tako je bil te dni bogat hišni posestnik obsojen na tri leta konfinacije. Dan na dan padajo obsodbe in globe trgovcev, ki se ne držijo določenih cen.
Dolžnost vseh socialno čutečih ljudi je, da vlado v tej vojski podpirajo. Vse oderuhe, pijavke je treba brez usmiljenja naznaniti oblastvom. Samo tako je upati, j da se bo odpor velcindustrijalcev, ki je : nesocialen, zlomil.
\ V teh dneh je vlada pritisnila na proizvajalce umetnih gnojil. In uspeh se \je takoj prikazal: kar je stalo prej 155 | lir, bo padlo na 95 lir. Le tako naprej!
Zavod dr. B0HCIHA-FIHETT1
TRST, >la Fgblo Fllzl 21. Til. int. «8-21.
v Zdravljenje
SJMTIKE
(ishias, vnetje bedrnih živcev)
v treh dneh zajamčeno.
Zdravi se tudi trganje živcev v rokah in bokih.
Sprejema od 10-12 in od 16-17.
Proti zadrugam.
Edinost je začela rafinirano vojsko zoper zadruge. V obliki dopisa napada zadružno mlekarno v Čiginju. Ali ima kak trgovec edinjaš kako potrebo?
Češki fašiati.
Pri občinskih volitvah, ki se bodo v kratkem vršile na Češkem, bodo češki fašisti nastopili samostojno. Njih načelnik je bivši general Gajda. Imajo uniformo in pozdrav italijanskih fašistov. Njih načelo je: Za narodno slogo in edinost.
Grozna nesreča.
V Selcih v Jugoslaviji je posestnik Va-lelin Markelj nakladal seno v hlev. Padel je z leestve in se globoke nasadil na vile. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Velika pevaka vaja.
V majniku 1828. bo na Dunaju nastopilo skupno nad 200.000 pevcev. V nekaterih pesmih bo pelo do 40.000 pevcev, česar doslej svet še ni učakal. Če bo velikanski zbor zapel tudi vsenemško Die AVaclil am Rhein (vahtam rajn), se bo pesem slišala čez francosko mejo!
V	Rim!
Videmski nadškof Rossi je bil poklican v Rim. Govori se, da ga bo sv. stolica odstavila.
Nova župnija v Tratu.
Posedaj smo imeli v mestu župnije sv. Antona novega, sv. Antona starega, sv. Justa, jezuitarjev, sv. Jakoba, sv. Vincenca. Pravkar se je ustanovila nova župnija. Župnijska cerkev, ki je posvečena Mariji milostljivi, se nahaja v ulici Rossetti, in jo vodijo frančiškani, ki so Trentinci.
Nova župnija ima tale obseg:	Piazza
Garibaldi do via Istituto do via Conti, via dei Porta, strada del Cacciatore, Čase comunali S. Luigi, čez Boschetto naravnost do via .Pindemonte, via Bonomo, via Brunner, via Stuparich, Gatteri, Pie-t&, via M. d’Azeglio, Parini, Vasari, piazza Garibaldi.
Kar je v tem krogu, spada pod novo župnijo.
Vlnaraka ln zadjarzka šola v Mariboru.
V 29. številki lista smo poročali, da znaša mesečnimi na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru 750 dinarjav. To je bila pomota. Mesečnina znaša le 150 (sto in petdeset) dinarjev. Toliko v popravek.
Kazen božja.
V zadnjih treh mesecih je bilo na Francoskem mrličev za 52.000 več ko novorojencev. Tako gre Francija neizbežno dol. Najprej so zavrgli Boga, potem šesto božjo zapoved; zdaj se to strahovito maščuje nad celim narodom.
Znamke la pisma.
Dosle.i smo rabili na pismih znamke po 60 stotink, odslej zadostuje 50 stot.; na dopisnicah doslej znamke za 40, odslej za 30 stotink.
FašiJ v Zgoniku.
Krajni odbor fašištovske stranke v Zgoniku se je takole sestavil: Giuseppe Coscio, Paolo Madeo, Ludvik Mahorčič kot podesta, Nini Gruden, bivši župan, Franc Sluga.
Postava je stroga.
Tržaški podešta je velel zapreti trgovine za 5 dni: Ivan Vascotto, Kjedin liko. Marija Kosmerlj, Vrdelca 24, ker so bile prodajne cene previsoke. V Bre-šiji je županstvo kaznovalo 8 tirgovcev za 3000 lir radi previsokih cen.
Srbsko delo v italijanščini.
Soproga jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu drja Vladimirja Saviča, gospa Jela Savič, roj. Spiridonovič, je leta 1923. izdala v Belem gradu pesniško delo «Pergamenti». Srbska in sploh jugoslovanska javnost, in tudi književni kritiki, so delo zelo pohvalili. In res je delo toliko v vsebinskem, kolikor oblikovnem oziru tako lepo, da bi morali Slovenci želeti, da bi Pergamenti ižšli tudi v slovenskem jeziku. Delo dokazuje, da je pisateljica nelc izredno nadarjena in globoko izobražena ženska, ampak tudi prežeta krščanskega duha. Bila je kot deklica namreč tudi tri leta v šoli šolskih sester Notre dame v Trstu. To delo je sedaj izšlo v italijanskem prevodu, ki ga je srečno pripravil profesor Urbani. Prevod se dobi v vseh knjigarnah. Prihodnjič priobčimo kratek posnetek vsebine znamenite pesnitve.
Dunajska revolucija in ikoda.
Izračunili so, da je železnica v par dneh punta trpela škodo, ki znaša okrog 14 milijonov lir, pošta poldrugi milijon; iz hotelov je’ zbežala večina gostov. Skupna škoda se ceni nad 25 milijonov lir. Pri požigu sodnijske palače so zgoreli vsi testamenti do enega.
Za dijake-vojne sirote.
Zveza trgovcev v Rimu, via Gregoria-na 12, je razpisala 100 dijaških podpor, ki so namenjene za take vojne sirote, ki se hočejo posvetiti poljedelstvu, gozdarstvu, rudarstvu ter takim sirotam, ki hodijo na realke, trgoske šole in meščanske, tehniko, inženirstvo. Prošnje do 31. avgusta 1927. na prefekturo. (Comitato provinciale per gli orfani di guerra).
Pijte kakao De Jong’s!
1 'fcuiiiiiisiitiiliilutiiavi
luaiiauaiiaiiaiiaiianaiiaiianananaiiaiiauff
„Alo]zijevišče“ v Gorioi.
Odbor «Alojzijevišča» bo v prihodnjem šolskem letu 1927-28. sprejel v zavod proti plačilu:
1. učence, ki so z dobrim uspehom dovršili.IV. razred ljudske šole in ki bi se želeli pripraviti za sprejemni izpit v L razred katerekoli srednje šole italijanskim učnim jezikom (gimnazije, realke, učiteljišča in komplementarne šole). Tudi prihodnje šolsko leto bomo v ta namen otvorili v zavodu pripravnico, oziroma V. razred ljudske šole, v katerem se bodo še posebej gojili oni predmeti, ki pridejo v poštev pri ne lahkem sprejemnem izpitu.
2. Sprejeli bomo tudi gotovo število vzornih lanskoletnih dijakov, ki bi radi obiskovali tukajšnje javne srednje šole.
Prošnji za sprejem v zavod je treba priložiti sledeče listine:
1. krstni list (kolkovan);
2. zadnje šolsko spričevalo;
3. spričevalo o cepljenju koz (na ne-kol kova nem papirju);
4. spričevalo dušnega pastirja o nravnem vedenju prosilca.
Bivši gojenci naj vložijo samo prošnjo brez prilog. Prošnje je treba poslati do 31. avgusta t. 1. na naslov: Odbor «AIoj-zijevišča«, Gorizia, via Ponte Isonzo 3.
Ustmena pojasnila daje vodstvo zavoda vsak dan od 10.—11. dopoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Gradež in tujci.
Lansko poletje je bilo v Gradežu 5986 Cehov, 4982 Avstrijcev, 1099 Ogrov, 1020 Poljakov, 732 Nemcev in 467 Jugoslovanov.
Živina in poatava.
Italijanski kazenski zakonik, paragraf 491., pravi takole: Kdorkoli surovo ravna z živino, ali jo brez potrebe pretepa, ali jo kakorkoli trpinči, se kaznuje z globo do sto lir. — Vsekakor važno » za župane, tajnike in sploh za vse ljudi.
Koneo centralizma na Čehoilovaikem.
čehoslovaški parlament je sklenil zakon, po katerem se razdeli republika na štiri upravne enote, t. j. 1. Češko, 2. Moravsko in Šlezijo, 3. Slovaško in 4. Podkarpatsko Rusijo. Te dežele bodo imele svoje deželne zbore z obsežno avtonomijo. S tem je dobila veliko zadoščenje zlasti Slovaška ljudska stranka, ki se je dolga leta neutrudljivo borila proti praškemu liberalizmu in za avtonomijo ki jo je končno izvojevala. Češki državniki so s tem činom pokazali svojo državniško modrost, republika pa svojo moč in gotovost.
Kit v bojn z ladjo.
V	ameriških morjih so našli večje trope kitov. Ladje so se jih morale ogibati, kakor se je pač dalo. Torpedolovec «Hampson» je zagledal pred seboj velikanskega kita. Ustavil je stroje in obrnil krmilo, a zver se je zakadila proti njemu in udarila z repom ladjo v bok, da se je kar stresla in je par pomorščakov padlo na tla. Kita je pa tudi gotovo bolel rep. ker je takoj zbežal. V kraje, kjer so se kiti pojavili, so se podali lovci s posebnimi pripravami.
2
« M A £ I LIST.
 iilA
Ljudstvu v pouk.
Za vse dežele od Triglava do Zadra •dobimo letos samo sedem novih inašni-kov, dočim so odšli v tujino 3 duhovni, 8 pa jih je odšlo večnost.
Zakaj je pri nas tako malo duhovnikov, dočim jih je ponekod še preveč? Na tisoče je fantov po gimnazijah in drugih šolah, pa tako malo bogoslovcev! Velikansko krivdo za pomanjkanje duhovščine neizbrisno nosi tržaška liberalna stranka z njenimi voditelji in z Edinostjo na čelu.
Evo dokazov:
če hoče vrtnar imeti dobrih sadnih drevov, mora mlada drevesca skrbno gojiti. Pripraviti treba dobre zemlje, gnojiti, močiti itd.
Kar je za sadno drevje drevesnica, to so za dijake dijaška društva.
Zgodovina in skušnja nas uči, da gredo v semenišče le taki dijaki, ki so bili vzgojeni v katoliških dijaških društvih; dijak, ki zaide enkrat v ef|injaško liberalno društvo, ne gre nikdar v lemenat.
No, in kako je tu odgovorna tržaška edinjaška stranka? Kadarkoli smo davno pred vojno skušali v Trstu ustanoviti katoliško dijaško društvo, je liberalna stranka godila vojsko zope,r to in Edinost je vse navkrog zmerjala proti ustanovitvi kat. društva. Medtem pa so edi-njaši stalno delali propagando za liberalna dijaška društva, v katera so basali dijake do zadnjega. To se dogaja tudi danes.
Jasno pa je kot beli dan, da dijak, ki je bil vzgojen v edinjaškem društvu, kjer se tako ali tako širijo protiverska načela, ne pojde v lemenat, ne gre v duhovniški stan.
Posledica tega dela edin.iašev je pomanjkanje duhovščine. Sicer pa bomo o tozadevnem, za naše ljudstvo v teh razmerah naravnost zločinskem delu tržaških liberalcev, še pisali. Predali Edinosti od leta 1890. do 1910. nudijo gradiva na obilico.
Spričo te resnice je danes vnebovpijo-ča farizejščina, če tu pa tam Edinost ali Novice omenijo v uredniškem delu pomanjkanje duhovščine in dodajo svoj «žalibog».
Pobeljeni grobovi’ polni hinavščine! Prej so vejo požagali, potem pa usta zvijajo: oh. škoda za vejo!
Tisti dopisniki z dežele pa, ki v dobri veri pošiljajo liberalnim listom dopise iz v,asi in v njih obžalujejo, da v tem in tejn kraj\i ni duhovnika, so pravi bu-teljci! Saj hodijo žalovat h krivcem. Prav tako, kakor da bi šla mati obžalovat smet sina k roparju, Jki ga je ubil.
Svoje krivde liberalci ne. bodo nikdar popravili. S tem pa direktno žagajo vejo morale, na kateri se naše ljudstvo vzdržuje.
Pa o lem še!
_________PODLISTEK.____________
Jindrich Š. Buar
6	(Prevede!	Grušenjka)
Otroci,
Vincek je bil osramočen. Roki sta mu le?li navzdol, oči so se zaprle, usta onemela.
«No, vidite torej«,, je navdušeno in prepičevalno govorila Dohnalka dalje, «a kmalu bi nas dolžil in nam očital. Pustite zdaj: po pogrebu vam že povemo, kako in kaj je bilo, zdaj pa se tu pokrepčajte«, je vlekla Vincka k mizi, kjer se je iskrilo v steklenici ognjevito žganje.
«A, (o je nekaj druzega!« je odgovoril Vincek in se je pustil vleči k mizi.
Medtem je v črni rakvi ležala mrtva mati. Tesno ji je bilo v leseni krsti, izgubljala se je v nji; kakor da bi se lastnih sinov še po smrti sramovala in se jim skrivala. Oči je imela zaprte, kakor da bi jih niti gledati ni hotela, roke je imela prekrižane in je v njih stiskala rožni venec.
«No torej, pohitite«, je silil ta in oni.
Kdo ngs bo ppkončal?
Kdo bo naš narod pokončal? Kdo je tisti sovražnik,'ki je našemu narodu najbolj nevaren? Zoper koga se moramo vojskovati, ce se nočemo narodno ohraniti?
Je to eden izmed mnogih hudičev, in sicer je to hudič alkohol.
Hudi6 alkohol.
Slovenci da.iemu za alkohol 50 krat več kolikor za knjige in časopise.
Ako bi Slovenci 50 let zmerno pili in se res bali alkohola, bi vsi imeli lepe hiše, v vsaki hiši lepo knjižnico, in hiše in grunti bi bili brez dolgov.
Toliko v gospodarskem oziru.
Ako bi Slovenci 50 let zmerno pili, bi imeli le neznatno številce otrok, ki mater ,poznajo, očeta pa ne, bi barab med nami sploh ne bilo; v družinah bi prepir v večini zginil in bi imeli na sploh srečne družine, misijonarji bi imel eno tretjino manj dela. Naš narod bi bil moralno zdrav.
Tuko pa gremo neizbežno narodni smrti nasproti.
Ljudstvo se smili.
Eden največjih slovenskih učenjakov, gospod kanonik in profesor dr. Aleš Ušeničnik, pravi o tem takole:	«Ako
pogledaš okoli sebe množico, ki se potaplja v alkoholizmu, ako gledaš ljudstvo, dobro, nadarjeno, krepko, — kako propada fizično in nravno..., ali se ti to ubogo ljudstvo ne bo smililo?«
V	narodno smrt.
Prošt Andrej Kalan pravi takole: «Kje ste voditelji naroda, ki ste v vesti
dolžni skrbeti za njegovo dobrobit?......
Gostilna v slabem pomenu odločuje o usodi našega naroda, ki ima z alkoholom prepojen vedno manj moštva, vedno manj značajev. Narod naš je zadnje čase pokazal, da nima več smisla za pogoje, kjer gre za njegov obstanek. Ali ni to dokaz, da se že sprijaznujemo z mislijo na narodno smrt? Ali ni zadnji čas, da strnemo vse moči zoper alkoholizem?«
Sežansko zborovanje.
Vprašanje vode.
Dne 25. t. m. se je vršilo v Sežani zborovanje, ki so se ga udeležili kraški poteštatje in vodilni krogi fa.šislovske stranke. Zborovanje je vzelo v pretres vodovodno vprašanje. Ugotovili so, da vodovod od dne do dne propada, tako da se bo morala v nekaj dneh voda deliti v porcijah. Zbor je sklenil, na novo zainteresirati vse odločilne činitelje za vprašanje kraškega vodovoda.
«1
Vprašanje elektrike.
Ker se vprašanje napeljave električnega toka po Krasu na dolgo vleče, je zbor sklenil naprositi višje kroge, zlasti pa
«saj pridemo tako in lako že pozno«.
Odzvali so se zamolkli udarci. Z dolgimi žeblji so pribijali pokrov na krsto. Znova se je oglasil jok. Že so mrliča polagali na nosila, ko se je Dohnalka naglo udarila po čelu.
«0 moj Bog!« je zaklicala, akakor neumna sem. Venec še! Kupili smo materi venec«, je vnovič tekla v sobico. Tam v kotu je Vincek popil vso biserno tekočino.
»Prepir mora biti«, si je govoril vso pot in čutil v žilah, da se mora razkri-čati, očitati, koga ozmerjati. Alkohol ga je dražil in mu dajal poguma.
«Francek ne! Ta je nedolžen, ampak duhovnika, ta nista hotela priti«, se je spomnil na Marijančine besede «moje matere ni hotel dostojno p ogrebsti«. Pri tej misli se je razburjal, čutil je, kako mu vre kri po vsem telesu. Z zobmi je 'zaškripal in stisnil pesti.
Bližali so se pokopališču. Zvonec na kapelici pokopališča je sprejemal novo stanovalko na božjo njivo. Pri odprtem grobu je stal kaplan; ko so položili nosila na tla. je pokropil rakev in začel moliti obredne molitve.
«Prepir, prepir napravi!« je vstalo ka-
deželsko upravo, naj bi se — če že ne gre drugače —i, zopet preštudiral načrt, ki ga je svoj čas predložil konsorcij nekaterih prizadetih občin.
Porast lire in draginja.
Zbor je ugotovil, da je v okolišu še nekaj takih oseb, ki navzlic porastu vrednosti lire še vedno niso znižale stanarine za letoviščarje, kakor je tudi nekaj trgovcev, ki še vedno niso znižali prodajnih cen. Zato je zbor sklenil, da sc v vsaki občini ustanovi komisija, ki bo zadevo proučila, zlasti bo preštudirala pritožbe, preden se izročijo sodniji. V komisiji mora biti poteštat, politični tajnik in zastopnik trgovske zveze.
Sestava komisij.
Zbor je šel na volitev omenjenih komisij. Občine Sežana, Povir, Štorje: poteštat: kol. vitez Celso Piovano, za stranko: por. Emil Grazioli, za trgovce: vit. Ludvik Mahorčič.
Občine Dutovlje, Kopriva, Skopo: poteštat Mario Dal Scoglio; za stranko: Mario Fornasiero; za trgovce:	Božidar
Kompare.
Občine Tomaj, Štjak, Avber: poteštat prof. Josip Serafini; za fašistovsko stranko: Anton Kosovel; za trgovce: Lojze Černe.
Občine Lokev, Naklo, Kodik: poteštat Ludvik Lescovich; za faš. stranko: Peter Palandri; za trgovce: Filip Bobiglio.
Občine Bepentabor, Zgonik: poteštat Ludvik Mahorčič; za pol. stranko: Josip Coscio; za trgovce: Josip Furlan.
Policijska ura.
Zbor je naredil načrt glede časa zapiranja javnih obratov in ga bo predložil kvesturi.
Zbor je sklepal še o organizaciji otrok RaJlila, ki se bo osnovala v vsaki občini, in drugih manjših zadevah. Končno so poteštati sklenili, da se bodo redno zbirali k takim sestankom.
Nova maša v Dobravljah.
V	nedeljo 24. julija smo v naši vasi obhajali zelo redko slovesnost:	novo
sveto mašo, ki jo je pol naš rojak g. Alojzij Gulič v župnijski cerkvi v Tomaju. Pokazalo se je, da navzlic slovenskemu liberalizmu, ki je, žal, naš Kras gospodarsko, narodno in moralno tako zelo izpodjel, naše ljudstvo še vedno globoko spoštuje duhovnika. To se je pokazalo z velikansko udeležbo pri slovesnosti. Iz vseh bližnjih duhovnij so ljudje kar roipali v Tomaj, kjer je bila cerkev nabito polna. Slavoločno olepšana cerkev je nudila prelep prizor.
Svečanosti nove maše so se poleg drugih udeležili poteštat prof. Serafini, baron Marenzi iz Odoline v Istri ter prof. Gorup iz Šepulj. Dvanajst mašnikov je azistiralo slavljencu, med o.iimi mons.
kor rdeč blisk v črni temi Vinckove glave.
«Le pustite te vaše molitve«, je v globoko tišino jeknil surovi in pijani Vinckov glas. Ljudje so se stresli; kaplan je obmolknil in dvignil glavo.
«Da, domov bi moral priti, po mrliča na dom. Seveda tega vi ne storite revežu, pač pa bogatim kmetom in gospodi....«
«Jezus, Marija!« je kriknil Franček in se spotekel.
«Vincek, molči! Kaj si zblaznil?» so kričali sosedje.
«Za vse na svetu! Svak....« je sklepala roke pod njim Dohnalka.
((Odpeljite ga! Saj je pijan« je svetoval cerkvenik. In že so se stegnile roke po njem.
«Zakaj bi molčal? Jaz se ne bojim duhovnikov jaz — jaz — sem naprednjak — jaz — jaz jim že povem, tem črnim ptičem«, glas je pojemal. Vincka so vlekli s pokopališča.
Bled kakor kreda in z drhtečimi lici je kaplan nadaljeval obred. Pokopali so mrliča, kaplan pa je odšel domov. V vratih pokopališča je stal župnik z odkrito glavo. Šel .jr maševat in je bil priča
Anton Kjuder, g. dr. Anton Požajv kj. je ceremonije vodil, ter g. Adojf Simonič, ki je imel slavnostrto pridigo, da se jf marsikatero oko zasolzilo. Nad vse lep pa je bil sprejem novega mašnika, ki st je z gosti vred po izvršeni sv. rriaši pripeljal v domačo vas Dobravlje. Dekleta so bila spletla niz vencev, fantje pa postavili naravnost veličasten slavolok. Mladina je v pridnosti kar tekmovala. Po prvem pozdravu mu je deklica izročila prelep šopek In dobraveljski zbor mu je zapel pod vodstvom g. Alfonza Grmeka iz Avbera (mesto zadržanega pevovolje g. Ivana Kjudra). Častitamo skrbnim staršem novega mašnika, njemu samerpu pa želimo, naj bi ga Bog s svojo mogočno roko vodil po težavni, a tudi milostipolni poti.
Rinkov Joža.
Binkov Joža je bil star Farit, ki je ostal samec, ker ga nobena samica ni marala. Bil je stric pri hiši in je silno ljubil njemu enake: poha.iače in pijan-, čke. Ostajal je pri domu, dokler je bilo kaj krompirja in obele, a ko je tega zmanjkalo, jo je ubral čez hrib in dol in se je vračal čez leta in leta v rodno vas. Vsakdo je vedel, da je lahkoživec in da si s trudom ni prislužil denarja. Na vprašanje: «'Joža, odkod toliko denarja?'« je navadno odgovoril: «Ej, bratci, odkod neki? Po Hrvaškem sem kljuke pu-cal«..Hotel je reči, da je beračil ali pou-zmal. Z domačo nevesto sta bila vedno pes in mačka. Dala mu je sicer, kar je mogla, a zadovoljiti ga ni mogla. Maščeval se je in ji zmetal ponoči najboljšo obleko čez most v reko in zginil kot bi igo ne bilo.
Joža je bil strasten kadilec. Svojo pipo je vlekel od jutra do večera, če je le bilo kai nabasati vanjo. «Pipa, to ti je ženica! ženo moraš najprej ogledovati kot malika in hoditi krog nje kakor mačka krog vrele kaše, potem poročiti, pripraviti ji udobno gnezdo, zasipati jo s kofetom in ljubznijo; pipico in kar tiče k njej, pa čislo enostavno ukradeš. Joža se je »izražal »kupiš, predno jo je lastnik prodal«. Ej, boljša je pipica od žene! In nikoli te ne krega, kvečjemu včasih sikne nekoliko soka v usta, a pljuneš in smrad je proč, ljubezen pa ostane. Vse drugačna je baba. Joža prinesi, Joža odnesi, Joža zibaj, Joža obriši, Joža operi, Joža tolaži, — pojdi se solit, ti krevljasti zakonski stan!
* * *
Pustni torek. Pri Botgarju hrešči harmonika. Joža se je ravnokar vrnil iz tolminskih zaporov; bil je zopet zaprt po nedolžnem. Na sejmu je bil kupil par ducatov lesenih žlic in kuhalnic in jih je nesel prodajat v sosednjo vas. Ker so bile poceni, jih je ženica v prvi hiši ra-
celega dejanja. Ko so peljali Vincka ven, je stopil s poti i zdaj pa se ic vsi množici, ki se je valila proti izhodu, postavil nasproti.
«Dohnal!» je zazvenel jasen in miren župnikov glas,,« povej te vsem tukaj, ali nisem hotel priti po mrtvo na dom?»
Napela tišina se je razširila po pokopališču. Dohnalu je omrznila kri. V duhu je preklinjal svojo ženo, in najrajši bi lege! v grob k materi. Zavidal je mrtve pod zemljo, vročina in mraz sta ga izmenoma oblivala po hrbtu. Tisoč želj je imel; da bi ženo udaril in ji rekel: ((Torej odgovori ti sama!«
«DohnaI, odgovorite!« se je vnovič oglasil duhovnik. V tem trenutka se je v Frančku - nekaj prelomilo. Spoznanje se je zganilo v njem. Stopil je nekoliko naprej in glasno kriknil:	«Jaz nisem
hotel!«
«Ko ste me naprosili, naj bi prišel previdet vašo mater — ali sem prišel?«
«Prišli sle, gospod!«
«Zdaj pa, vaščani, pojdimo molit za pokoj ranjke naše sestre, ki je v Gospodu zaspala«. S temi besedami se je obrnil župnik do Cerkvenika in ljudje so se zgrnili za njim....	(Konec).
da plačala in Jože je odšel z denarjem in lepo bese'do, a ni pozabil vtakniti v žep že prodanih žlic, ki jih je sosedi znova prodal in zopet ukradel. Pri predzadnji hiši se mu je sreča skisala in neprevidni kramar je odsedel tritedenski zapor...
Harmonika je pela, pari so ji. dajali takt. Hejsa, hejsa, dum, dum dum... Joža, je bil vzhičen in obenem slabe volje. Kljub starosti so'ga pe.te srbele, rajavce zanj ni, — rad bi pil, kredita ni; — rad bi kadil, tobaka ni... Pucarjev Hilarij vstane izza mize in se zgubi v temo noči. Ples se vrH, kolovrati, pod odmeva, harmonika hrešči. Jožeta pograbi čudno čustvo. dCtlej, vsega imajo, česar jim srce poželi", samo jaz, Rinkov Jože, ki sem toliko hlač potrgal po svetu, nimam ničesar. Oh ljuba'pipa, ko bi zdajle kdo prišel in bi vsaj tebe napolnil«.
Hilarij se je vrnil in se- malomarno vsedel tik Jožeta. «Joža, česa ti pa manjka, da si tako čmeren?« «Tebi je lahko, a meni? Glej, niti pipe tobaka ne premorem«. «Daj, da ti nabašem in ti plačam pol literčka, da boš tudi ti vesel«. Hilarij je odrajal. Joža je zavrisnil v dvojnem veselju in pil kakor kanja. Blaženo grlo človekovo, sedaj si srečno! Joža se je bil zamaknil v devota nebesa. Tu prižge pipo, potegne tri- štirikrat...., nenadoma švigne iz pipe stolp dima in ognja, in osmodi Jožetu brku, trepalnice, obrvi...
«Slep sem, ti falot prokleti! Nasul si
mi smodnika v pipo, Jojmene, ropar ti! Nesrečna mati, ki te je prva brisala
umazanca, nesrečni oče, ki ti je hlače meril, nesrečna žlahta, ki te ima v rodovniku, nesrečna botra, ki je držala pri krstu tvoje grešne kosti, nesrečna vsa tvoja rodovina od vekomaj do vekomaj. .Cie ti je Bog odpustil, Joža ti ne bo. Pri sodniku se vidiva. Oh jaz za vedno nesrečni slepec!«
* * *
Joža je tožil. Razprava je bila določena na dan 6. maja. Zgodaj zjutraj je bil Hilarij pred Jožetom v trgu. Ker je vedel, da si bo Jože najprej kupil tobaka, se je ustavil pri tobakarnarju Petru in mu povedal zgodbo pustnega torka. Hilarij se je skril in čez pol ure je pri-trapljal Joža s spremljevalcem, ki je vodil-slepca za roko. ZaJLiteval. je tobaka za tri lire In položil na mizo 10 lirski bankovec. Peter mu da tobak in vrne dve liri. Joža je s srepimi očmi otipal tobak in pripomnil: «Ej, kompare, ti me pa že ne boš ukanil, saj vendar nisem slep. - Tobak stane tri, jaz sem ti dal deset lir in ti si mi vrnil samo dve liri. Kje imaš dušo, ti jud krščeni!«
Joža se je zašil. Hilarij in Peter sta pričala, da še vedno dobro vidi in Joža se .je po razsodbi brez vodnika zopet po<}al na Hrvaško «kljuke pucat«. Če se vrne, sporočimo.
(Spisal Ciril Pušarjev za mesečnik Naš čolnič; ki se za 10 lir letnine naroči v Gorici, via Maineli 5).
Kaj nam z dežele pišejo
KOMEN.
O delovanju tukajšnjega krajnega od bora fašistovske stranke smo zvedeli sledeče. Odbor je sklenil izročiti organizacijo Balile in Avanguardie gospodu Ferdinandu Kendi, ki je šolski ravnatelj za naš okraj. — Nato je odbor razpravljal -o organizaciji sindikatov v naši okolici.
V kratkem se bo ustanovil tudi ženski odsek. ženske, ki so določene, da organizirajo . ženski oddelek, so gospe: Josi-pina Kovačič, St. Campnnn, Marija Pa-covicli in Albina Živec.
Y nedeljo 17. t. m. smo priredili srednji Kraševci veliko prošnjo procesijo k Devici Mariji obršljanski. Res smo imeli nato nekaj dežja. Prosimo Stvarnika, gospodarja vremefia, vetrov in morja, naj bi nam dal zadostno pohlevnega dežja!
3EMP0I.AJ.
Cesta od Nabrežine do- Komna je v strahovito slabem stanju. Zadnji čas je, da- bi se merodajni in odgovorni krogi odločili, da se cesta popravi, kar bo nele v kcrisl prizadetih občin, ampak sploh vseh pasantov in voziteljev, ki se poslužujejo naše ceste.
PONIKVE na Krasu.
Kakor smo že poročali, je dobila av-berska občina postajo miličnikov. Miličniki, ki jih je poleg načelnika šest, so se nastanili v samotni hiši med Avberam in Ponikvami. Naš domačin g. Vekoslav Orel jim je dal doslej še nerabljeno hišo v najem.
HODI K.
V nedeljo se je vršil sestanek za ustanovitev kmečkega sindikata v Bacetovi gostilni. Predsedoval je milični poročnik Grazioli, ki je prisotnim obrazložil, naloge in cilje fašizma.
_ ,, govoru so se vršile volitve za odbor. Odborniki soj
•VJ"	Ant°n Gregoretič, učitelj,
Jošef Babic in Ivan Cerkvenik. Nato je
zbor govoril o posojilnici, kateri da bo dal sredstva Credlto n;»rario. Sklenili so osnovali v Rodiku, drevesnico.
Končno se j»‘ vršil razgovor s jusarskih zadevah. Po sestanku je r. O.eh povabil goste na kozarec, kjer se je razvila ob petju Giovinezza zabava.
CEROVO v Brdih.
Jako pomenljiv in vesel praznik je bila za nas nedelja 17. t. m., ko je daroval prvo sv.* mašo naš domačin g. A. Martinčič. Okrog 10. ure se je v spremstvu gg. sobratov in gostov naš slavljenec podal iz župnišča skoz lep slavolok, ■‘ katerega je padalo cvetje. Pevski zbor m-iSii'1 J:	Bod’ pozdravljen, novo-
šii-nni? .A,tar 'c bil pripravljen na ob-
SlavrostniRU pred cerkvi-i° sv- Nikolaja. j!,; ;',? !!' govor »nd «• B- Ciril Se-
■*’ ,■	°	pomenu duhovniškega stanu. Med sv.	jc	,	sanl0	h	leno.
nst ti-	Mrniuž,	in	domači	zbor	pod
vodstvom g. Makuca. Po zahvalni pesmi so se gostje zbrali, na obširnem in senčnatem dvorišču g. Makuca, kjer so se med kosilom vrstile napitnice, voš&la in pesmi.
Dne 22. t. m. ponoči je zgorela baraka g. Tronkarja na Križišču. Rešili^.so si golo življenje, nič drugega. V nisi nastanjena gostilna s tobakarno je bila za vartvana. Dne 23. t. m. Smo po težkem pričakovanju potrebnega . dežja dobili nekaj dežja, pa tudi jezo hudega viharja, ki je drevje lomil, strehe odkrival; pa tudi toča je naredila oDčutno škMb, tako da se nam je iz sic^ izvil krik:
Prizanesi nam, o Gospod, prizanesi!
KAZLJE.
Marija Seražin je predpreteklo nedeljo na vrtu pobirala sadje. Šibka veja se je zlomila, in Marija je padla ter sc precej poškodila. Prepeljali so jo v . tržaško bolnišnico. Revica je vdova in ima sina dijaka. Naj bi kmalu okrevala!
BOZjJUNEC.
Uosnod urednik! Cujte, kaj vam povem. Naše donmče cerkvene razmere in zadeve niso prav nič v redu. Časi se menjajo in ljudje tudi. Tako se je zgodilo, d.i Občinarji nismo več zadovoljni z našim, i dolma županoma. To sta ona sama —-* kar je hvale vredno — spoznala, in dne 7. majnika so se vršile po starem običaju volitve v torklji (boljunska oljarna za domače olje), pri čemer smo zbrali 12 mož. Oba župana sta lepo odstopila in sta sama spisala imena na novo izvoljenih mož. Pa čujte, kaj se je zgodilo! Drugi dan že sta se skesala, molila nekako grevengo, da sta odstopila. In spet sta sedla na stolček, ne brigata •se niti za odstop, niti zp izvršeno volitev. Gospod poteštat je o lej zadevi informiran in je obljubil, da bo zadevo prav hitro uredil. Ker je od volitev sem ze precej dolgo, prosimo g. potešlata, da rešitev pospeši.
Suša je pritisnila, da bo gorje. Trava je vsa* zagorela, živina nima	paše, na
njive je pogled zelo žalosten. Pomanj kanje je pred durmi. Temu nasproti pa jc cena živini pregloboko padla, če vzamemo v ozir cene za industrijske pridelke, ki so še vedno visoki. Zato prosimo g. potešlata, naj se pri prihodnjem občinskem proračunu ozira i.a slabo letino. Zdaj ko bo grozdje zorelo, bomo v stalnem strahu, ker nimamo	poljskega
čuvaju, ki je lako potreben.	Smo tudi
brez orgel, brez duhovnika, brez starešin cerkvenih. Torej povsod «rikverc mar-siren ».
HREN9VIŠKA FARA Vel. Brda.
\ soboto IG. t. ni. je zadela našo vas huda nesreča. Ravno opoldan, ko smo sedeli pri kosilu, .ic izbruhnil sredi vasi silen požar. Se zavedli se nismo, in že so bile štiri hiše v plamenih. V naglici smo rešili samo živino in opravo. Vse seno in žito po skednjih in v podstrešju
je zgorelo. Samo in golo zidovje štrli iz tal. Požarna bramba iz Hruševja je bila hitro na pomoč, toda morali smo žalostno gledati ognjeno silo, ko smo bili skoro brez moči: vodnjaki so prazni'in tako tudi brizgalna ni mogla mnogo pomagati. Fantje in dekleta so pridno v škafih vodo nosili iz bližnjih studencev, tako da se ogenj ni razširil še na druge hiše.
Nevarnost je bila zelo velika. Požrtvovalno so pomagali vojaki iz Škulj. Kmalu so prihitele tudi sosednje požarne hrambe iz Landola, Razdrtega,. Malega otoka, Senožeč, Postojne, ki So vse pomagale, da ogenj ni vničil, čele vasi. Gospodarji niso skoro nič zavarovani.
Pri tem požarju se je pokazalo, kaj pomeni pomanjkanje vode. Naša voda iz Stranj teče po celem Krasu in speljati jo mislijo celo v Postojno. Mi sami, domačini, pa smo brez nje, čeprav nam pred nosom teče!
Mimo nas napeljuje električno silo od Soče v Postojno in Reko. V Hruševju zidajo' občinsko hišo. Povsod se dela. Ali bi ne mogel naš skrbni občfnski načelnik vse pozornosti obrniti na praša-nje vodovoda, ki je bil že v programu prejšnjih občinskih zastopov?
LOKEV na Krasu.
Tam oni torek sem bil v Lokvi, pa sem videl gručo ljudi, bi so jemali slovo od neke deklice. Ljudje so jokali, češ, oh kako bo zdaj hudo, kdo nas bo učil plesati; kdo bo učil otroke plesa? Zdaj ver-jem, da imajo nekateri Lokavci res dar za ples, še bolj ko za mižerijo.
JELŠANE.
Izredno slavnost smo praznovali pri na.s v nedeljo 17. julija, slavnost, kakor je ni bilo v Jelšanah že celih 39 let — namreč novo sv. mašo, katero je daroval č. g. Dr. Peter Serdoč, salezijanec, rojen v Argentiniji, čigar mati je pa naša domačinka, rojena v .Dolenjah.
Slovesno pritrkovanje zvonov zvečer po zdravi Mariji v četrtek, petek in so-' beto je veselo oznanjalo po vsej obširni jelšanski fari izredno slavnost, ki je bila res lepa. Za to priliko ' je bila naša župna cerkev nad vse krasno in okusno okinčana, vsa v vencih in svežih cveticah, kjerkoli jih je bilo mogoče postaviti. Pa ni čuda — saj so dekleta iz domače in bližnjih vasi nanesle veliko število loncev cvetočih rož in splele so iz smrekovine čez 500 metrov vencev. Cerkev je bila videti kot krasen, nad vse lepo dišeč cvetličnjak. Vsa čast dekletom!
Slovesnost nove sv. .maše se je začela ob 10. urj, ko je šel novomašnik v sprevodu za zastavo, Mar. družbe, spremljan od duhovščine in sorodnikov, v cerkev, kjer so ga pri vstopu v cerkev pevci pozdravili s staro, a vedno lepo pesmijo ■iNovi maš ni k, bod’ pozdravljen«. Na to se je zapel pred altarjem '«jPridi sv. Duh* in začela se je slovesna sv. maša, pri kteri je krasno prepeval domači pevski zbor. Po evangeliju je v prelepi pridigi opisal salezijanec preč. g. Anton Luska pomen nove sv. mase in vzvišene dolžnosti duhovnika. Na to je bil ofer, pri kterem je vsak udeleženec prejel spominsko podobico nove sv. maše, na kar se je nadaljevala sv. maša. Slovesnost je končala malo pred 1. uro z novo-mušniškim blngoslovom in zahvalno pesmi.7 o
Da je bilo ta dan v Jelšanah zbranega silno veliko naroda iz domače in sosednih župnij, je razumljivo — saj pravi star pregovor, da se splača iti na novo maša, tudi če se raztrže par poplatov.
Novomašniku, ki se ho v kratkem spet pedal v svojo domovino Argenfinljo, želimo obilo božjega blagoslova v njegovem vzvišenem stanu!
Naj opomnimo še, da je pred 39 leti spravil tukaj novo sv. mašo naš domačin preč. g. Ante Stembcrger, ustanovitelj Tržaške ^Marijine družbe« in znan dela-vec na verskem in kulturnem polju, ka-
teri pa — žalibog — je sedaj tukaj bolan pri svojem bratu. Ljubi Bog mu pod6U kmalu še telesno zdravje!
DOLINA.
Na travnikih v Žavljah obstoji že več let, še pred vojsko, pristajališče za pe-ropjane. Bilo je tudi več'16p (hangarjev) za letala. Sedaj stojita samo še dva železna hangarja; v enem je pokvarjen ae-roplan, ki ga že več časa straži vojaška straža. Minulo soboto, drie 23. julija zvečer ob 9.30 je nastala silovita nevihta in vrtinec. Tako je razsajal vihar, da so delavci oljarne v Žavljah prestašeni zbežali na prosto, v strahu, da odnese vso tovarno. Gorje tistemu, ki je takrat bil na cesti.
Bavno takrat je šel 28 letni mladenič Anton Sancin delat v oljarno, ker se ob 10 ih zvečer menjajo delavci. V najve-čjem vrtincu je prišel do železnih hangarjev, koder vodi mimo pot v oljarno; in da se zavaruje proti viharju, je hotel iti pod streho hangarja. A je naletel na vejaško stražo, ki je nekoliko oddaljena zavpila nanj. On se je takoj oglasil, češ da hoče iti vedrit in je tudi vzdignil roki kvišku. A straža tega ni opazila in je streljala. Nesrečni Sancin je padel na tla, zadet v trebuh in desno roko. Ko se je hotel dvigniti, je straža še enkrat ustelila in ga zadela v prsa. Težko ranjenega so še po noči prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so mu pc dolgotrajni operaciji deloma izvlekli koščeke izstrelkov. Nj*govo stanje je tciko, ker je izgubil mnogo krvi; a upanje je, da se zdravnikom posreči mu rešiti življenje. Vsi pomilujejo nespečnega Sancina, ki je bil priden in varčen mladenič, kakoršnih je pri nas zelo malo.
Posojilnice v Istri.
Dne 25. t. 111. se je vršil v Puli sestanek, katerega so se udeležili g. prefekt Cavalieri, zastopniki istrskih mestnih hranilnic in posojilnic, zastopniki bank in zastopnik fašistovske stranke.
V zvezi s tem, da je vlada z odlokom od 12. julija 1927. razpustila Zadružno zvezo v Poreču, se 'je obravnavalo pra-šanje, kako združiti vse istrske hranilnice in posojilnice, italijanske in slovanske, v eno zvezo. Gospod prefekt je predložil več resolucij, med drugimi tudi tele: Prosi se državna zveza posojilfiič v Bimu, naj poskrbi, da se slovanske posojilnice v Mri odcepijo od tržaške Zadružne zveze' se in naj še osnuje ena edina istrska zveza posojilnic, italijanskih in Slovanskih. — Beši naj se pra-šanje agrarnega kredita za Istro in to s pomočjo Istituto Federale delle Tre Ve-nezie.
iiiiiiiiiitiKiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiii Skrbna m ati
daje svojim otrokom kakao DE JON0’S da čvrsto rastejo in zdravi ostanejo. To je prvovrstno krepilno sredstvo za majhne, za stare in za take, ki so prestali bolezen.
llllll!ll!linill!l!llillillM^
■SSSESS'
HOO
s
OOOOOCMOlOOOOODOai
Kje pa vi kupujete obutev? 0
Najboljšo čevljarnico v Trstu ima
Matija Pahor
Trst — Via Aroata 10
Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
Čevlji delani samo na roko
Tvrdka znana po vseh node-želshih sejmih.
Velika izbepa.
Prijazna postrežba — Zmerne cene.
I0S3000000CICMCM000000«
Kupujte vedno le
holandski kakao
Sejm v Pazinu 5. julija: volovi 280-300 L, krave 180-280 L, teleta 450, junice 200 L. Prašiči 60-350 L, ovce 80-110 L, konji 100-3000, osli 50-400 L na glavo. Seno 35-40 L, slama 20-26 L kvintal.
Po zakonu (št. 2538 od dne 18. nov. 1923.) ima občina in tudi dežela pravico, da naloži davek na osebe in bitja, ki se poslužujejo občinske ali deželne poti.
Ta davek sme znašati kvečjemu eno tretjino tega, kar stane vzdrževanje do-tične ceste.
Deželna komisija za tržaško pokrajino se je poslužila te pravice za leto 1925, in 1926. in si je v ta namen sestavila poseben pravilnik.
Deželna komisija je po dveletni skušnji spoznala pomanjkljivosti pravilnika, in ga je zato nekoliko spremenila.
Po starem pravilniku se je reklo: Toliko rabimo, toliko zberimo. Po novem pravilniku pa se pravi: Določimo vnaprej, koliko bo znašal davek za vsako vrsto voz posebe (avtomobil toliko, kmečki voz toliko itd.) Po novem pravilniku bo človek vnaprej znal, koliko bo moral plačevati; po starem pa je dobil račun šole naknadno.
Tarifa.
Tarifa letna bo znašala 30 do 70 lir za vozove sploh, 40 do 60 lir za kočije, 50 lir za motociklje, 80 lir za motorje z vozičkom, 150 do 1000 lir za osebne avtomobile, 250 do 600 lir za kamijone na pneumatiko, 400 do 750 lir za kamijone s polnimi gumami.
Prostost davka.
Davka prosta bodo vozila, ki imajo značaj kmetijskega stroja, ki se rabi edinole za poljska opravila.
Cestninska doklada.
Deželna komisija bo vrhu tega naložila cestninsko doklado za vozove, ki izredno dosti kvarijo ceste, na pr. vozila za dovoz k žagam, opekarnam itd.
Ta cestinske doklada se meri po količini prevažanega blaga:	in sicer lir
250 za prevoze 1000 do 1500 ton, do lir 1000 za prevoze nad 600 ton na leto (brutto).
R ({kurzi.
Proti določilom deželne komisije se dela rekurz v 1. stopnji na «Commissio-ne Comunale di Trieste per i tributi lo-cali», v. 2. stopnji pa na «Giunta pro-vinciale amministrativa, Trieste).
JONG
ZANIMIVOSTI
London leze tla.
V	Londonu je neka cesta, ki je v nevarnosti, da jo požre zemlja. Začelo se je s tem, da so ljudje nekoč planili v neko hišo, kjer so bili pri kosilu ter klicali: Pojdite gledat, vašega vrta ni več. In res, namesto vrta je bila velika luknja brez dna. S 55 m dolgo vrvjo so jo merili, pa niso prišli do dna. Vsak dan izginjajo v brezna zidovje, drevesa, vrtovi itd.
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št. 5
Najlepša prilika za nakup
birmanskih daril!
Succ. Antonio Giclitiro
Lesna trgovina. : Uvoz in izvoz. :
Skladišče lesa pod Škednjem
 — TKST. — .
Po čem Je lipa?
Dne 20. julija si dal	ali dobil:
100 dinarjev	32.20
100 čeških kron	54.50
100 franc, frankov	72.—
100 švic. frankov	350.—
100 nemških mark	440.—
100 avstr, šilingov	260.—
1 dolar	18.15
1 angleški funt	90.—
Andrej Purič
'R £p	Via Media it. 6
Kovaiki -----
  mojster
IZVRŠUJE vsakovrstna stavbena dela, železne ograje in omrežja - Takojšnja Izvršitev • Štedilniki vseh vrst • Izdeluje tudi železne roiettes. Poprave spopolnitve
Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste,
MDItniNUIIItllllllnlllllllllllllllllllllllJIllinllllHIIMIIIJlIlIKIIIKilHIItlllllllllllUllllllllMllininiHK
MALI OGLASI
300 m3 jelovih krljev
dolgih 4-13 m, premer ‘20-60. 100 m3 tramov
Vi"9/:n dolgih 4-10 m.
Cerova debla,
dolga 4-13 m, premer 20-60.
Hrastova debla,
dolga 4-11 m, premer 20-30.
Jelševa debla,
dolga 2-6 m, premer 20-40.
Bukovina,
sveže posekana, dolgost 2-10 m, premer 26-40.
Orehova in češnjeva debla.
DOBER SVET je zlata vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in prebavi, grenkosti V grlu, zaprtju, uživajte uGastrinv. — Izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influenci, težkemu dihanju je Prsni sirup. — Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh.
S roti bolečinam in trganju v plečih, v rižu, v glavi je uBeumazann kot tekočina, a uLinime.nt LanomentoU kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom — $entjurjevo» mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU — Bistrica.
absolvent dunajske klinike, ordinira odslej samo
v IL. BISTRICI
Za cerkve, dvora ne - hotele, gostilne
'	.	izvršeni	od	prvovrstnih	tovarn
„Pollmann & "Weiss“, „Stallbergeru itd.
CtjT/	89"	Ugodni	plačilni	poeoji
/S	PRODAJA-MENJUJE-POSOJA—POPRAVLJA.
<	Cenik ali proračun na zahtevo zastonj.
Trgovina s klavirji inž. Gino Riosa - Trst via Mazzini 44. TELEFON 746.
Le kiForoessInu; vsi hitč, da sl obujejo noge-
On šiva trdno In močno, pa elegantno In lepč.
Ko pa račun vam naredi, se vam celo poceni zdi.
ordinira
v Trstu
via M. R.lmbriani 16III
(Prej via 5. Giovanni)