TT ; WMœ&L REVIJA ZA LJUBÏTELJE GORA ŽE OD LETA 1895 110. LETO/JULI J-AVGUST Bridgedale PRODAJNA MESTA TEVA Ljubljana: ANNAHIIINA. - KÎ Kamnik: □JiN Nova Corica: ELA4 ilriustrijsSs, Metlike: ÜPOHI ?{HiO WAV Vrhnika: KARA Trs E. Kardelja] C« tja: IIFKViS 1 ERVI5[C:tyPark,Vlîl Kr»ni; HERVIS TOMAS sporti TOMAS SPOiT IGLU SPORT tBTC. »elüuv- TOMAS SPORT Sitaría: 1 D,VAS SPORT Velenje: HERVIS Skuvri inLr., Tr/aš'<=.] Šknfja Loka: elan Koper: HLKVIS tomas spam POHOTI Mh [BTC - f sls A] LUCÍ: [GLU SPUtl 5P3RT2COO Slovenj Gradec: IIIMAS SPORT PROMONTANA BlPd: TOALf, S PC RT TCVAS SPORT Ravne ru Komáktm:sport ?0C€ TOMAS sp OST [ BTC, City PROMONTANA Postojna: TOMAS s poh 1 Maribor: ELAN Par:*, CcOT/a. Mestfl trgi TOMAS SrDIÌT Trtrovlja i nonti ÍPCIHI HERYtS Domžale: ELEGANCE Kranjska Gc,i ■aïKLJÏAli (50LTE5 IGLU SPrRT FRBMONTANA UDVK: Al P KtíMFHi: TOMAS SPORT tomas sport SPÛHT 20011 Sipenlca: CANYON 4 Novo mesto: TOMAS SPORT Ptuj: TOMAS SPORT 1 UM AS spori Kobarid: SPORTLAND Krško HtfíVIS Murska Sob.: 1IE-ÏVIS IOMAK KI'tvIíT TOI.'AS SPORT PRODAJNA MESTA MEINDL PRODAJNA MESTA BRIDGEDALE L[Lbljjlu: roholnik [B~C lia'jA] Med: KíJAI akpoht V VSEH TRGOVINAH IM TOMAS S POKI Lftly Sanjska J^rtR E LAH Ljubljana; POHOONIK Park. finpc.M Mestni trgj Celje: HERVIS FABIANI [Ulli - hala A HFRVI5 LVič. Citypsik] Mul bor: ElAN hervis ANNAFURNAW AtvNAPURNA ÏYAY HERVIS TOMAS SPORI GOLTES Kamnik! ELAN Nevo mesta: HFRVIS 1'kOMÜN lAliA Kranjska Sors : KEJŽAR ik. Loka: ELAN Mova Golica: : FLAN ALPKQMERC Kobarid: SPOR I LAND Klanj: HFHUIX Kobarid: SPORTLAND TrbcJjc: COI ll-K Ekskluzrvni zestopnik in distributer blsgcjriih inamkTEVA, MONDI in QRIDÍÍEDALEv Sloveniji je podjptjc I OSOS TREND, d. o. o. /www, logos-trend, s int: 01 Í83 li 665/!OHOs.treiidfffl|(2.riel TRJGIAVSKI NARODNI PAK êimvs. IZVIRNI ŠPORTNI SANDALI. PR HÛDU05T 0SUTVÊ 2 S, PRÛ3.T1 čif. rMQBOaWiKI T "4P so PR. r ,0)EW »EL nn mVNCOw|C;B+lMitU.-.Lt. THAIL. WRAPT0R'" S pohodniškimi sardali I rail Wraptor™ se udobro spreheemo ilo vznc?ja ir še kck kerak vlïe » patentiran sistem pritrjeval Wraptor" za odliEjio pri egiiiij« s'.upuiu, 1 dobro xralozer.c jermñ-ij fi. ■ protibakterijska obtìelava steljke, ■ bašiln vlofek.5hoc Pad"1, ■ anatomsko oblikovano ležišče siepaia, 1 trpežet urofilran podplat Iract'cn Kuhìwf" DiGAtix3 NI DOBRIH ČEVLJEM BREZ DOBRIH NOGAVIC! COOLMAX LINEA ^üdnugavitt ta vroče fri t. vlakni Cet» Vax.'-kl pi jtflnu hla jip stopalo. Primerne ludi ?,ï síjmnstnjno uporahn v latdalift. I GTX TRAIL Lahke, vcífLnkctonaliie tchni:nc rcgsw'ee, prinsrriE za obutev . i inemLraiiu gurdeks. D ¡WììfiiJfjìnM ' LBJULI U,«..« Olitili VOOOCPPORNlH «ODiLOV í ícCjü ."«>iV."M."U¿rr,Li:,r/íj Zaradi luknjiòastega hla^injenjs in odstranljivega podloženega jezika, ki se hitreje suši, so čevlji linije Air Revolution1 izjemno udobni. AIR REVOLUTION 2 Uriiv«.-¿a ni pota^niški čevlji 7« plsniníke Urie, tre-iinge, hojo po hrrvprijin fedi v s'abem vreneru. * g 7-S-2005 E^.il^j^ldj in /.l'o/nik; ['kininsba ïvc/a Slovenije ISSN 0350-4344 Miaja eiikrflt na illese C, julija kot dvufn:! šfnviika. l'Iniiinski i'vliiiv i iliji*. lin ¡vi irni-]i]"is|ïcrki\ ki šc nisii Itili iil:ji;\ Ijrni iiikjn tlrui^jr. 105. Iti ni k N.tslov urednUtva! I*I.A\I\SKA 7.VEZA Sl.OVKNIJB Lietlitišrv

i vik I x-E.ti i rim il j i-: Mi ijm Vi il kn r r.tflffht? priprava: Shuiiocri', ti. o. o. riîk: Schwant, (t. o- o, iVüklrní.i: S13II Izvode v [kiTijKiikr, n;i|rkmr 7 '.ii'iin !n ITimi. |Hl'.itj.ij ir I NI d 4.1 ionski III iii -li|U pu misliti mnliiiilrj uli nncIcklimiBkiiuiJiiv. IVbtilill |HÌ»]K i km lit ii j rjr" 11. Š11"| li l-.i tninra kri piki tti hi.'- 111:1 I s \ i «L'Hait WlM-HW^A pH -Mvinlfi, d. d, i j[ihl¡am.'vjtim'iiím.tí'i.'í'jimi; i i it/.i mm' nn,|KKiiiK7iu sinil k» 7ÍKISTT, ¡iJij-ij ijUrtl SIT. í'i miii'íiiii t7s fa rime a ' u ikiik" ii.-tw.iiia lÌL-kLitiiAiiii' u|Hh1riimii ivin nvvjvn |ki Ì7iilu ^iiiìlki'. Oh v li nul luni iiiiOmn mmitiir niili sturi '".'I I Ipogei? ma ~ini> I lisic iXl|HTll-tU (tu i.itirc^ibij}irilKnli>jt k'i...MiKiijtitiar-¡it nr iikIì niijnii iiiih.ii k1 iin ilni-iuid. Ktipiv.inii- 'in i1 vi |HNiiiii7iiihilrkn irv 'u 17' l/il. jittrlpa ni i r.iijjrur i liii-j it i ni |'iiil >ii s ■ ile infili Í ili i litui ij-i-1'. lini . ilfj. '« Miitnj.i sili [ItFiii-^ii ijJi¡ n:j'in-;n -ni irixiiiili pni". ||HJi km v ukini In Km njii ui r.lniTk-1 jinlirikci in pjn>Jiii>kLini ' il '-1 micini¡ rnisrnni inlnrrriiruitjii " |il.ini|iil;i itljm nulli MifìniLiii'iraii n . i 11 ¡ ■-11 - ! 11 y-j sul-.Ith. t il ■ nuit in H|niTj in hndsrijn .'n tinaiirinanji 4|1rirtrtth movili...,, ij i lïe-pnHiki Ninnili. h inulti Iii ii ii.) Ti;itIii\ tiiti: Tóìiiltjn |xkI |i¡nn fili punii (pii FïûvÇii) fi?» Miitu Jìijukliè LETA 2015: PRVITERENEC PRI SEDMERIH JEZERIH! To ¡iomlad smo sprožilčgivahno razpravo o graditi*i cest v Triglavskem. narodnem parku, pa se jih nič ne prime jun i;a i i ii,; je dosegla vest, da gradijo cesto s plani nr. Pri jezeru proti planini V i«zw. Psi lajajo, baravano gre dalje. Ub tem SËJH S'e settimi, kako smo spomladi leta 1974 Jiot mladì, od ¡fora oblimeli študentje prvič turno smučali s KunjtivtM zu Debili m vrhom. Takrat igì bih ceste skozi dolino Suhe. Zadnje zaplate snega Snw iahalipt) ozkem, ruzniem kolovozu, po katerem so takrat I' Fužinske planine gnah živino. Minila m tii desetletja, v mes ja mupwdek* naredil svoja in diiftfs vsi jemljemo hol SfiJiif)í¿jíi¿rrtíj, tin je do planine ¡iluto speljana vesta. Nič več se ne sprašujemo, ali je prav} tía smo na rodu i park tako pravzaprav precej skrčili, saj z avti pripeljemo v njegovo osrčje svoj stehnizirani vsakdanjik. Kot .îjîif) brali v odzivih hmlr.ev tr> poru iad, »napredek* napreduje počasi, a zanesljivo. leto razstrelijo kako skalo, malo razširijo kolovoz, podrejo kako drevo m terenski avto je danes žc na pjanini Pri jezeru in na Krstenìcì. V naših glavah pa to počasi in zanesljivo postaja dejstvu. Država je tako idi tako brezzoba. Iz odgovora MNZ, objavljenega v četrti številki Vesttìika, se lepo vidi, da še suma ne ve, kdo in kako naj sploh ukrepa. V sit k organ pa tako ali (ako najraje ugotovi, da za nekaj m' pristojen in da mu pač ni treba fiiČesar storiti. Letos so torej zastavili proti pianini V lazu. Suj ne. bo težko, čez tisii prelazek nad jezerom se bo treba muh potruditi, naprej pa za kak huidožerček ne ho težav. In ko tako razmišljam, ne bo težav niti naprej do Dedrtega polja in do Ovčarije, Od turn pa se bo resda mulo zahievneje prehiti čez mb nekje južno od Šrape i-1 Lopučniško dolina, roda prav gotam bo šlo! V'soko leto malo, pa bo. Stavim, da bo tja do leta 201:1 prvi terenski avto pripeljal do hoče v dolinï Triglavskih jezer. .Sintió lahko izgubim samo, če se ketjpremuknv v naših gluvah. Zakoni, predpisi, inšpekcije in podohna državna navlaka niso dovolj. Najpomembnejši s o naša morala, naia zavest, našu dejanja. In sila pomembne so tudi nevladne organizacije, kakršna je tudi naia i'ZS. Seveda pa upam, di'; Zw«! stavo izgubil. Q Andrej Stritar , i ä P L J. M 1*1 rti 14-27 AKTUALNA TEMA Ko cltlre pujajo..............................................................6 Marjan Bradeško Ta na liori Kaniinovi.................................. •.....8 Janez Bizjak Žrd (Sart).......................................................................11 Jana Remic Rezija za planince..................................................14 Andrej Stritar Monte Pisimoni, 1880 m..................................16 Andrej Stritar Nevihta pod Sovatno...........................................19 Jože Vogrin Stonar, Križ in Bovški Gamsovec..............22 Vladimir Habjan Vrh prijateljstva - Petzeck (3283 m) ..23 Martin Oblak Petzeck info.......-.........................................................26 Ariti rej Mašera Gorska reševalna služba svetuje..............27 Čopov steber v Triglavski steni..................28 Mitja Košir Planinski vestnik praznoval na Sv. Ani........................-.............................................-.....32 ZdenKa Mihelič 35. tabor MDO PD Ljubljane........................34 Marinka Koželj Step i c Po kačjem grebenu................................................35 Dušan Škodič Bevkov vrh - Sivka....................„.........................39 Morija Lesjak Spominska pot čez Kogel..............................42 Mucu Ban Lepi in mogočni Jalovec....................................45 Mirko Kambič Beneški stolp in vasica Po ripee kljubujeta času..........................................................47 Jure Markič iz knjige Spomin in opomin gora - Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah................49 Francu M.jlcšič Trije najvrhovi Skandinavije..........................52 Marinka Koífflj StepiC Pogovor z Mirom Gregorlnom......................56 Vladimir Habían Poklic gorskega vodnika nima dosti skupnih točk z vodnikom PZS..................60 SÍ9V¡ Oh Trivi a k Karavanke v občini Jesenice........................63 Luka MarKež Dan Zemlje in čistilna akcija v TNP......67 Vesna Paulin Be to glavi Jastreb.....................................................70 Tomuž Milieiič Ponarodeli encljan.„.............................................71 Kaj je enoijan In kaj svlšc?...........................72 Dr. Tone Wraber FTT^I j |l| I I 1 I II Nekaj najbolj razširjenih in uporabnih varoval v gornlštvu ............................................... 73 Boris Strmšek Z G PS-s prejem ni kom na osemtlsočaku......................_......................................77 Matija Klanjšček Patagonija......................................................................80 To m is ž tikcfčič Viktorija v Velikem Draškem vrhu............82 Pavle Kozje k NOVICE IZ VERTIKALE PISMA BRALCEV LITERATURA NOVICE IN OBVESTILA Kako poznamo naše gore Andrej Stritar 84-88 89-90 90-92 92-100 Pogovor z Mirom Gregorlnom Kar nisem mogel verjeti! To Je vendar Miro Gregorin, brat Janeza Gregor/no. o katerem sem pisal! Skopaj 5(0 že pred drugo vojno po dolgem in počez preplezala Kamniško-Savlnjske Alpe, Koliko je vendar star? Tako] sem poklical nazaj, Vendar je zvonilo v prazno. Mistični svet Rezije Pesem, ples, običaji so v Reziji tako nenavadni, kot bi človek zašel v neki drug čas. So se stoletja tam ustavila? Pravzaprav ne, a vdor sedanjosti skuša Iz te nenavadne doline odnesti bogastvo izročila, kije še ostalo 'ta pod Canenawo slnco' (v Kaninovi senci). Vsega zagotovo nc bo odnesel, običaji 50 namreč globoko ukoreninjeni. —____steber v Triglavski steni Čopov steber se je pač zapisal med legende. Legendarna Je smer sama, legendarna pa sta tudi njena avtorja. Eden, tisti, kije smer/ dal Ime, še posebno. Menda ga ni Slovenca, ki ne bi vsaj kaj malega vedel o Čopovem Joži z Jesenic, slovitem plezalcu skalašu, gorskem reševalcu In vodniku. Tisti pa, hI jim je alpinizem blizu, enako spoštljivo govorijo (udi o J o že vi soplezalkl Pavli Jesihovi. P- L A .4 1 M 1 H I jPi. if 7 8 2005 Ko citi re pujajo1 Mistični svet Rezije ^ in 6ß Marjan Bradeško Pripeljala sva se i/, ITčjc prole sedla Krnica in se počasi spuščala v Rezijo. Puhtelo je od vlažnega poletnega dne, Zrd (Sare) na nasprotni strani sc je že bila zavila v sivo meglo. In potem je li eliti preparai prvi blisk, slepeč ogenj jc končal prav tam nekje v skalnih strminah Židi, z grebenov su se po neskončnih pobočjih »lile megle, zahrumelo je v oblakih, sodra je zaropotala po pločevini. Naslednji grom jc stresel dolino in divji piš jc upogibal drevje. Narava jc tudi ta tihi, stimolili in skrili svel spremenila v središče dogajanja. Kako povsem drugače je l)ilo, ko sem to skrivnostno dolino ugledal prvič. Pravzaprav jc tistega dne sploh nisem videl, saj se je s furlanskih nižin vanjo zajedal bel meglen zaliv, ki je segel vse noter pod «goro Čanenauo« (taku Rezijani imenujejo svojo »sveto« goro, Ka nin). Prek vrha Grubje sva, z nezemskimi ob čutki, z Dariom hitela proti Židi, Rezijo sva samo slišala iz meglenega morja je gor segel glas zvonov s cerkve na Koritu, ki so tislo soboto ob štirih naznanjali delupust. Megla se je posušila žele naslednjega dne, ko se je Rezija odela v praznično nedeljsko oblačilo z zelenim ogrinjalom, ki so ga zgoraj prekrivali beli trakovi skalnih plazov. Visoko v steni Krnice sva sedela, zrla tja dol in kovala načrte za "Ta visoko rosojansko«, za pot, ki dolino obkroži po čudovitem vencu ohdajajočih gora. Mnogo let pozneje me je noga zanesla tudi v dno doline. Glasovi cilirc in bunkulc:, njuni živi in enakomerni toni, katerih ritem se spremeni le od časa do časa, so me vedno spominjali na pot... ko noga počasi in enakomerno leze v strmo pobočje in kn potem del poti, tisti bolj ravni, prebodi v drugačnem, lahkotnejšem ritmu, kar nekako spelje, dokler se vse spet ne postavi pokonci. Rezijansko glasbo spremljata občasno pe tje in značilno udarjanje nog ob tla. Pesem, ples, običaji so v Reziji tako nenavadni, kot bi človek zašel v neki drug čas. So se stoletja tam ustavila';' Pravzaprav ne, a vdor sedanjosti skuSa iz tc nenavadne doline odnesti bogastvo izročila, ki je še ostalo "ta pod Canenawo sinco» (v Kaninovi senci). Vsega zagotovo ne bo odnesel, običaji so namreč globoko ukoreninjeni. V šoli se otroci /nova uČe ro/.ijanSčine, največje posebnosti, ki jc ostala na tem »jezikovnem otoku« sredi gora. Režijam so burili duhove že v preteklosti. Od kod so? Slovani, nomadi, ki naj bi morda priili celo iz Rusije, Imajo sc preprosto za Rczijanc. Nikoli se v Solali niso učili slovensko, svoj jezik so ohranjali v medsebojnih stikih, tudi pri verskih obredih. Pa njihovo nenavadno štetje, devetdesei je deni mo »Stirkrat dwisti ira des a t« - štirikrat dvajset in deset, kot pri Francozih. In raznovrstnost govorov, zapisov, ionov! »Na razdalji 10 kilometrov, to je na razdalji med skrajnima koncema katerega koli večjega slovenskega mesta, govori nekaj stotin ljudi štiri jasno opredeljene in zgodovinsko utemeljene govore, ki so si včasih toliko vsaksebi, da sc v celem stavku ne sklada niti ena beseda ali oblika,* pravi Pavle Merk ir', samo eden od številnih, ki so se ukvarjali ali se še vedno ukvarjajo z raziskovanjem rezijanščine. »Razumljivo je torej, da se Režijam krvnega in jezikovnega sorodstva s Slovenci in njihovim jezikom ne zavedajo. Imajo se xa poseben narodič in svoj dialekt imajo za poseben jezik, ki mu, če govore italijansko, pravijo niEiilre lingua, torej jezik, po funkciji zanje enakovreden italijanščini. Čeprav njihova domača rezijanska govorica ne uživa nobenega javnega priznanja, se jc vendar krčevito drže. Zato m prav nobene nevarnosti, da bi ta dialekt izumrl, vse dokler bo živel en sam Rezijan. Rezijani govore rezijansko med seboj, kjer koli se usisi e in naselijo, pa naj bo to sredi Milana, v 1 Kn pojnjn rilire; citnt /fi V7.pt iz pesmi r&zijanske pesili-re Hilvane yxiotii, ubjnvljruc i monografiji Rezija (av-tuijd MU,lil Gregu iu Ruberto Dapit, raložhn Hružina, Ljubljana. 2001). 2 Citira (violina) in hunkuln (neke vrste violončelo), dva najznačilnejša rnijmaku miUumctno. 3 Pavle Merkù, Eufaatnosl Rezije; ¡Vitvczanrnt na kulturne korenine in shizoglvsijn. Jezik in slovstvu 31/4, 7VN.Vifrtj.ifr. 10Í10X Svici tili v daljni Ameriki. Režij an ostaja svoji madrelingua, svoji materinščini, zvest do smrti, Zam bo in dialekt izumrl samo, ir bodo izumrli Rezijani,« je pred tridesetimi Irli zapisal Tine Logar4. So Rezi jati i Se laku vztrajni? Enako krčevito so se morali v preteklosti diiati svoje skromne zemlje, svoje deželice med gorami. Ni bilo d n vol j kruha, zato so moški šli po svetli, kot tr govei - kramarji, brusači, klepar ji -, zemljo pa so obdelovale ženske. Prav neverjetne so zgodbe iz te doline, na meji med resničnostjo in mitom, in takšno je tudi počutje popotnika, ki se skozi Rezijo odpravlja v skalni svet. Za trenutek se ustavi v času, postane v objemu mogočnih grebenov in se hrepeneče ozre v pobočja Kanina, brez katerega v Reziji pač ne gre, Je tako pomemben, da se beseda Canon pojavi celo v rezijauskem prvem berilu pnd geslom Gora. »Največa gora je Kartin (Cani no), ki se na vzhodni strani ere/ oblake vzdihuje. Na nji ne raste nobena traviai, noben germ, nobeno drevo; samo golo skalovje je videti,« je pisalo že tudi v berilu za slovensko mladino pred skoraj poldrugim stoletjem5. Ne. pa ni vse skal nato, še zdaleč nc. Veliko je zelenja, saj južni vetrovi pt iženo z morskih obal težke oblake, bi kar se nc izcedi nb pregradi Muzcev, se izlije v rezi-janska pobočja, posebno na južni strani. Tudi zeleni stožec Skutnika na vzhodu kaže, da na ino cernisti ne manjka. In ko se umakne sneg, zaeve- to «rože majave« {majske rože, lake se imenuje nuli ženska pevska skupina). Police T.aške Planje se orumenijo z brnisuo, poleti v strinali h zacve-to »ta ruse rožen, kot so nama z Mojco nekoč dejali pri Klen 11 v zatrepu doline pod planino Kol, jeseni pordeče bukve nad tolmuni rečice Bile (Re/ije). In v takem dnevu se po dolini odpraviš gor, v enakomernem ritmu ci ti re ti popotniška duša kar sama od sebe pritegne glasu ene izmed rezijanskili ljudskih pesnic: »Da gora ma ( 'aneti ai va, ka zabit ta na môrën več.-« (Oj gnra ti Ka-ninova, ne morem te pozabil' več.}' Dei informacij v prispevku izvira iz spletne strani o rezijanskem jeziku rut internement naslovu httj) -J/www. res iu t? i ca, it/; o Reziji je moč najti marsikaj rudi na spletnih straneh http://www.resi-awt.org/, http://www.comunc.rexia.ud.it/ (v italijanščini) in lutp://uninti.pun:uprealpigiulie.org/ (Naravni park julijskega predulpskega sveta, Paren Na nt mìe delle Prealpi Giulie). O lint: lMgar, Rezijanski dialekt (Clasnslovna Men), Vili. seminar /¿InvHiisiega jeziku, literature ìli kulture 3,-lii. julija 197Z, Ljubljana: Univerza vLjuhljanî, Filnrnf-- t.i fakulteta, Oddelek za alnrnnske jezike in kujiževnu- m, um, so-, no. Štefan KocittnfJč, Rezija in Hezijum, Cvetnik: berilo za slovensko liJadhtu, 2. de/, vredit Anton Janežii, Ola-ve c: Tlskamicu družbe si- Mohorja, 1867, si/, 66-67. Penero je t' celoti zapisana v monngmliji Rezija (glej opombo /J. S lu K «t Z Î K Ta na hori Kanünovi Po »Ta visoki rosojanski poti« nekoliko drugače jé Janez Bizjak Pripovedovati o Reziji je nehvaležno in zahtevno delo. Zavidljivo in nedosegljivo ga je obvladal dr. Milito Matičctov, ko nam je, maloštevilnim študentom etnologije v zafeiku šestdesetih let, navdušeno odkrival neznano pokrajino na koncu sveta in onkraj vseh znanih predstav o Julijskih Alpah. Rezija je neskončno daleč za kulturnim obzorjem povprečnega Slovenca, hkrati pa zelo blizu, saj bi jn, poenostavljeno gledano, lahko imeli za zahodni podaljšek Bovške kotline tam za južnimi robovi Kanina. Ka dar v Sloveniji pišejo in govore o Slovencih v Italiji, misi ¡jo na tržaške, goriške in beneške Slovence (v Tersici in Nediških dolinah), morda kdo pomisli še na Kanalsko dolino: na Rezi jane in Rezijo skoraj nihče. Ker je ni v naši zavest i, se ne čudimo, če Slovenije ni v rezijanski. Kadar Rezijani počasi »romunjajo po rosojanski«, jih ni težko razumeti. Ko pa nanese beseda na rezi-jatlščino kot na pusebno, dragoceno narečje v bogatem mozaiku slovenskega jezika, si mnenja v dolini nasprotujejo. Hczijanščina (morda bi bilo bolj pošteno uporabljati izraz rosojaušči-na), zveni kot arhaična slovenščina iz brižinskih spomenikov. Ta starožitni t e.likt našega jezika se ni ohranil med učenimi ljudmi v mestih, ampak je preživel v najbolj skriti in odmaknjeni dolini, odpisani in odrinjeni iz zavesti, nerazviti in obubožani, izseljeni in izpraznjeni, v nobenem razvojnem načrtu omenjeni. Domovina, nabita s čustvi in tradicijo Domovina revščine in pozabljenja, a hkrati pokrajina, nabita s čustvi in tradicijo, bogata z miti. legendami in pravljicami. Izjemno in izvirno kulturno izročilo Rezije jc posebnost alpskega loka. Rezijanski plesi, glasba in pesmi v Alpah nimajo primere. Enako rezijanski pust. Ne vem, ali ima še katera dolina toliko različnih kulturnih in folklornih skupin kot Rezija. Delijo se na slovenske in rezijanske. Tiste, ki so pre pričane, da je rezijska kultura del slovenske, in tiste, Id tega ne priznavajo. Toda vse plešejo iste plese, pojejo iste pesmi v istem jeziku: Ta na Sarte, Ta hora Kanünova, Ta lipi moj Črni patok idr. Za Rczijane, raztresene po vsem svetu, so te pesmi neusahljiv vir domotožja. Številni se vračil j o na s I »tal elíi, še številnejši napolnijo Rezijo ob kulturnih praznikih, ko med gorami odmevajo pesmi in plesi, Kdaj so prišli v dolino prvi naseljenci in od kod? To sla vprašanji, ki izzivata raziskovalce nenavadnega kulturnega izročila. Rezijani so razdvojeni. Povezuje in združuje jih jezik, ki jc za nekatere še živa, čudežno avtentična stara slovenščina, za druge poslovanjen romanski jezik in za Lrctjc del ruske omike, ki naj bi ostala za ruskimi vojaki, ki so se bojevali proti Napoleonu na ravninah severne Italije, Se zato reče rosojanski jezik? Katerim interesom služijo takšne teorije? Vojaki vendar ne prinašajo kulture. Ne predstavljam si, da bi skupina preživelih vtisnila dolini kulturno, predvsem pa jezikovno posebnost, kakršne ni nikjer v Alpah in tudi v Rusiji ne. »Ta visoka rosojanska pot« je del rezijansko kulture. Pelje po grebenih in vrhovih okoli Rezije, Veličastno grehensko prečenje se lahko meri s klasičnimi grebenskimi doživetji v Alpah, Ko so me na začetku osemdesetih let zanjo navdušili mladi gorniSki zanesenjaki z Ravan ce, sem čutil, da jc nekaj posebnega, Da je kot skrbno varovana skrivnost, ki ni opisana v knjigah in planinskih vodnikih. Že njeno ime je posebno. Izzivalno in razburljivo. Kateri gorski poti pa rečemo ta visoko pot? Kanin, ta hora Kanünova, jc najvišji vrh, simbol Rezije. So se te simbolnosti zavedali tudi strategi v prvi svetovni vojni, ko so strahote soške fronte raztegnili na rezijanske gore? Zavedali so se je vojaki, saj je iSIliMWif Vrft Laäfte p/anja ¡n Mali Kanin (desno) & Vladimir Habjan ena najlepših in Čustveno najbolj pretresljivih vojaških pesmi tista o Kaninu. Ko smo obirali grebene »Ta visoke rosojan-ske poti», sem primerjal resničnost s predstavami o Keziji, ki so se mi vtisnile ti a etnološkem seminarju. Kot Student« so mi vzburjala domišljijo že nenavadna, skoraj eksotična krajevna imena: Ta Na Meji, Ta Na Ta Velki, Ta Pod Mejo, Pusti Uozd, Ta Na Bili, Slatina, Žrd (Ta Na Sart), Babe, Kranji T)ol, Ta Pod Skalo ipd. Takrat že nisem vedel, da je v režij anščini skrita simbolika briži tiskih spomenikov. Prijatelj dr. Hans Haid, ki v okviru organizacijo Pro Vita Alpina raziskuje duhovno dediščino v Alpah, je prepričan, da je Rezija kot privid davnih časov, Trdi, da je cerkvica sv. Ane na prelazu Krnica zgrajena na skrivnostnem kraju, morda je bilo nekoč tam predkrščattsko svetišče. Čaščenje sv. Ane ima v Reziji žilavo tradicijo. Enkrat na leto pridejo stari m mladi peí iz rezijansfcih vasi do nekaj ur oddaljene Krnice. Kdor je kdaj videl to procesijo, si brez posebnih težav lahko predstavlja, da je pohod duhovni praznik, ki ga pripravljajo in pričakujejo vse leto ter ponavljajo iz roda v rod že več tisoč let. Z zdravilno tekočino In kosom sira s planine Kot na pot... Pred dvajsetimi leti še nihče ni slutil, tudi rezijanski sopohodniki ne, da bo del Ta visoke poti vključen v današnji naravni regionalni park Julijsko predgorje ali Julijske Predalpc (II paren naturale delle Prcalpi Giulie). V Triglavskem narodnem parku smo dobili nove znance, nove režij anske prijatelje. Parka pravzaprav ne mejita drug na drugega, ampak se stikata v eni sami točki: na prelazu Prevala ima rezijanski park svojo najbolj vzhodno, TNP pa najbolj zahodno točko. Več skupne meje ima TNP s parkom, ki ga upravlja deželna gozdna uprava v Trbižu. Enakovredno sodelovanje s " parki na oni strani državne meje jc prineslo tudi dosledno enakopravnost jezikov. Italijanski "g* partnerji so vedno poskrbeli za slovenskega prevajalca ali prevajalko, dogovori in pisna gradiva . so pripravljeni v slovenščini in italijanščini. Zanimivo, da je bil na prvem resnejšem usklaje- ' vaillent srečanju med predstavniki deželne via de iz Vitima in TNP prevajalec za slovenščino nekdanji župan iz Rezije, gospod Paletti, s ÜJ ■tal K S SC Zadnja leta je rezij.sk: župan, šindik mu pravijo pu domače, gospod Sergio Barbarino, doma i/ Bile (S. Giorgio). Hkrati je predsednik uprave rezijanskega naravnega parka, ki ga vodi direktor Stefano Santi, po rodu Furlan. Odkar park vodita Barbarino in Santi, so zgradili sodobno parkovno in informacijsko središče na Ravan ci (Prato di Resia). V njem so zaposleni mladi Re-zijani, ki skrbe tudi za obiskovalec iz Slovenije. Razstave so opremljene z italijanskimi, angleškimi in s slovenskimi besedili, informacijske zgibanke so tiskane tudi v slovenščini, Zupan Barbarino je bil nekoč navdušen alpinist in soustvarjalec »Ta visoke rosojanske poti«, skrivne stczicc po grebenih Kanina je prehodil kot pastir. Druži naju posebno prijateljstvo; povezujejo naju nasprotja in medsebojna osebna naklonjenost, Barbarino je zagovornik teze, da rezijanščina ni posebno slovensko narečje in da Rczijani niso Slovenci; jaz sem prepričan o nasprotnem. Vzpostavila sva nenavadno obliko razumevanja in zaupanja. Pogovarjava se brez prevajalcev, vsak v svojem jeziku, on v počasni rezijanščini, jaz v počasni, poudarjeno artikulirani slovenščini. In se povsem razumeva. Kdor prisluškuje najinim pogovorom, misli, da Barbarino zna govoriti tudi slovensko, zame pa menijo, da še kar obvladam rezijansčino. Pa ni res il e eno nc drugo. Brez njegove rezijansčine bi mi bili Številni toponimi neznani. Kadar je Bar barino v svojem režij a tiske ni elementu, navdušeno razlaga, kaj pomeni kakšno krajevno ime; rezijansko; ampak Slovencem popolnoma razumljivo in domate, Od njega sem zvedel xa Številne toponimo in oronime, ki jih na nobe nem zemljevidu ni več- Vedel seni, da ima znano furlansko mestece Ven zone tudi slovensko ime Pušja vas (v's), toda šele Barbarino mi je razložil, da ime prihaja od polhov, ki jim v Rezi ji (enako kol na Bovškem) rečejo puhi. Večkrat sva si obljubila, da bova šla po »Ta visoki rosojanski poti« skupaj, po petindvajsetih letih, kot »ta stara«, počasi in s skri vnosino zdravilno tekočino v nahrbtniku ter s kosom sita s planine Kot. Nič drugega ni potrebno za ta visoko pot. O in Žrd (Sart) Samotni vrh nad Rezijo & Jana Remic »Greš jutri z menoj?- sem vprašala sestro. Najprej je naštela razloge, zaradi katerih naj turo ne hi šla, potem pa je Je vprašala, kam imam namen iti. Kotlino pa, mislim, je pretehtalo to, da je šlo za vsega dobre štiri ure nezahtevne hoje ... Hladno, jasno nedeljsko jutri lo, ko sein sestri kot v opravičilo se prvo tretjino poti res lahko peljali z vendar pa mislim, da pravi planinci ne morejo začeti ture šele oh devetih. Poleg tega pa so hladna in samotna tiha jutra nekaj tako lepega in čarobnega ... »Kaj pa naj zdaj drugega kot hodim!? Ali naj dve uri čakam tukaj na gondolo?« se je smejala, ko sva sopihali po strmem, kopnem smučišču. Ob njem sicer vodi prijetna stezica skozi gosto zaraščen gozd, toda tistega jutra je bilo zelenje ob stezi še mokro od nočnega deževja Mimo Bele peci čez obširne pode Nekaj dni pred tem sem na karti opazila vrh Žrd, ki se dviga nad dolino Rezije. Prelistala sem vodnik in ugotovila, da vabi kot lep razgle-dnik, predvsem pa pri nas gora ni med zelo znanimi. Le paziti je treba, da se nanjo odpravimo v lepem vremenu, kajti kot prvi visoki greben na robu visokogorja ulovi vse nevihte, ki prihajajo od jugozahoda, nas opozarja vodnik. Avto sva pustili na sedlu Nevea, od katerega se do ko če Gii ber t i lahko tudi prepelješ z gondolo. Čez nekaj časa sva se znašli pod mogočno steno Bele peči, Tik pod steno jc ob poti alpski botanični vrt. Zato jc bolje priti v zgodnjem poletju, saj jeseni ob tablicah z imeni le še sem ter tja najdemo osamljen cvet. Pa je kljub temu zanimivo, korak mi vedno zastane in skušam si zapomniti imena cvetlic, Opazovali sva veliko skalnato dolino pod stenami Kanins in Pre- streljnika. Stezica vodi proti zahodu, do sedla pod Belo pečjo se počasi dviga in razgledi, ki jih ponuja, so vse širši, Na sedlu pase odpre nov svet, širši, še mogočnejši. Obstali sva in čez Reklansko dolino opazovali planino Peml, nad njo pa neverjetno lepe stene Montaža, travnate strmine vrhov vse dn Strme peči, nekoliko južneje, kjer se strmine izgubijo v zeleni dolini gozdov in se potem svet znova dvigne, pa belo skalovje, iz katerega se drzno dviga ostri greben Židi. Vrh jc bil videti šc zelo oddaljen, vendar pa naju je čakala prijetna, skoraj položna mulatjera, Ta delček poti je čudovit sprehod po kraškem visokogorju, prav nič nenavadnega ni, čc za blagim ovinkom presenetiš kozoroga, ki por iva po zajtrku, opaziš nenavadno lepega metulja, ki obsedi na belem julijskem maku, občuduješ čarobno lepe, bledo sive, skoraj bele pode, med katerimi so si našle življenjski prostor rože visokogorja, katerih zelene blazinice krasijo razpoke v skalovju. Tako sva prišli do bivaka Ma russici), ob katerem so zajtrkovali živahni italijanski planinci. Bivak stoji na prevalu Foravo, s katerega se odpre še razgled na dol ino Re zijc. Dolina je bila videti samotna, tilia in zapuščena. V zatrepu, [tod vrhovi, je ležalo nekaj prelepili planin. Illaden veter na prevalu naju je priganjal naprej. Sestrico sem morala znova pregovarjati, da sva zapustili označeno stezo in se dvignili po grebenu 11 a Vrh Cirubje. Seveda je pripomnila, tla če sem namenjena na en vrh, naj nanj Ludi grem, 11e pa, da jo potem vlečem še drugam. Vendar pa sva kmalu presenečeni opazovali široko, do obzorja segajočo ravnino, posuto z naselji. Tega pač nisva pričakovali; v svetu, ki nam je tako zelo drag in poznan, so seveda ravnine, pa vendar so vedno polne hribov, gričkov in seveda tudi visokih gora. Pod Vrhom Grubje in Žrdjo pa se pokrajina uravna in tedaj mi je postalo j asi in, zakaj Žrd prestreže vse ujme in nevihte, ki jih prinese iz širokih ravnin na jugu. Z vrha sva malo sestopili po mehkih, travail in se znašli pred resnično ostrim in strmim grebc-nom Zrdi. Tako navpičen je videti, de se človek nehote vpraša, ali je sploh mogoče priti na vrh. Ko pa sva se vzpenjali, je bila pot prav prijetna in ! nezahtevna. Na severno stran padajo prepadne stene, skoraj navpične, pa vendar poraščene s travami in cvetjem. Greben proti vrh u je rcsili- čno ves razbit, skalovje je kot pravkar razni etano, lahko sem si predstavljala, kako gru/Jji vo se na tem vrhu kaže moč strele in groma. Tistega je senskega dne pa je bilo vreme lepo in mir no in kmalu so prišli za nama tudi drugi planinci. Pojedli sva nekaj in seveda uživali v neskončnih razgledih na ravnino na jugu, na Dolomite na zahodu in seveda na prečudovite skalnate vrhove Julijcev in zelene doline med njimi na severu in vzhodu. Mojo pozornost je pritegnil opazen zelen vrh, ki se dviga iz kraškega sveta severno od Vrha Grubje in vzhodno od Zrdi. Poiskala sem ga na karti. Vrh Cuci Sciai. Glasno sem razmišljala, kako da na ta lepi vrh ni urejene poti. Poleg tega pa je bil zelo blizu; menda res ni bilo razloga, da ne bi skočili tja gor. Seveda sestra o tem 111 hotela nič slišati. Začela je razglabljati o povsem drugih, resnično nepomembnih stvareh! Toliko vrhov, da ni mogoče kar obsedeti Na prevalu Peravo, ob bivaku, pa je rekla, da Iii prav lahko sedela tam in me počakala, če si želu želim na Cuci Sciai, Dan je bil še mlad, vreme kristalno jasno in tako sem s kančkom slabe vesti, ker me je pač nekdo čakal, odhitela prek belili podov. Kot da ne bi vedela, da iskanje prehodov mimo globokih razpok vzame več časa kol ravna sLcza, kot da mi ne bi bilo že takoj jasno, da bi bila na laže dostopen vrh verjetno speljana uhujena ste/.a... Iskala sem prehode in končno prišla do izredno strmega, s travo poraslega pobočja, ki pa ga je v spodnjem delu varoval skalni skok. Poskušala sem priti mimo, se končno p regolj tifala čez in v strmih travah obžalovala, da nimam s seboj cepina. Nn, mogoče pa z vrha vodi kakšna stezica na drugo stran, sem se tolažila, čeprav mi je bilo jasno, da s tem ne bo nič. Kes ni bilo. Z vrha sem pomahala sestri in kljub tesnobi ob misli na sestop znova z občudovanjem zrla na Žrd, pa na Špike na severu ... tako lep svet je, pravljično lep ... Lahko pa tudi trd in krut. Za sestop sem si vzela čas in [trav vsak korak sem naredila previdno ... naj le omenim, da vzpona na ta vrh ne priporočam ... Zato pa sem toliko bolj hitela čez pode in zelo žejna prišla do sestre, ki me je čakala skoraj dve uri. Medtem je do prevala prišlo veliko planin- rev, ki jtni je bil tu zares lep cilj izleta. Na skale so pogrnili prte, iz nahrbtnikov pričarali mizico pogrni se - le kaj bi si lahko želeli lepšega? Brez hitenja so uživali v čudovitem dnevu v prelepem okolju. Tudi moja sestrica se ni prav nič pritoževala. Le zakaj jaz ne znam takole obsedeli za dve uri? l'a saj je nemogoče, da bi ob ioli kih poteh kar sedela in - jedla! Kmalu sva odili, prijetna mulatjera je ob klepetu kar prnhil.ro ostajala za nama. Sestra je bila dobre volje (pravzaprav je taka skoraj vedno) in delovala je zelo spočito, tako da sem si na sedelcu pod Belo pečjo drznila predlagali .še vzpon na Belo peč, Saj je vsega samo deset minut (malee sem prêt navala), poleg tega pa bi bilo z aies škoda izpustiti priložnost, ko sva žc tukaj. Marsikdo pride sem samo zato, da obišče ta vrh ... Ni je bilo težko pregovoriti, prav zares ne. Ko pa sva sedeli na vrhu, ji je zazvonil telefon. -Ves, kje? Sva šli na Žrd, zdaj pa stojim žc na [re tjem vihu!! S to babo kam ili! Ko se znajde med hribi, čisto ponori...» je razlagala v mali aparat, vsa vesela, da se lahko z nekom pozabava na moj račun. Bila bi kar inalo tižaljena, vendar pa je to moja sestra; vedno in v vsakem hipu najde priložnost za smeh in zabavo. Tako sva .se na moj račun smejali io dobršen del poti v dolino. Čeprav greva malokrat skupaj na turo, so to vedno dnevi, ki minejo v veselih pogovorih in smehu. O nečem pa še zdaj včasih razmišljam: kaj res ne more razumeti, da me nekaj čudovitega vabi, da hodim, hodim? Kajti ni se le tokrat zgodilo, daje počakala, prav prijazno in potrpežljivo, pod vrhom, jaz pa sem hodila gor ìli dol, znova in znova, in le čas je bil tisti, ki mi je postavil meje. Pogosto se ob večerih zares utruje na vračam, toda ko pride naslednji prost dan, že pripravljam nahrbtnik... O JULIJSKA AKCIJA plačaš 1 dobiš 2 vodeni turi v Sloveniji (i 3 j u h o y ï pit m. 1140 taisait.. slmniji t: i 186 i i jI 2! ij t: inif ©¡»rniifcauli ¡id vec na: http://www.gorniskasola.net Rezija za planince Andrej Stritar Rezija je prostrana in široka dolina. Ko se pripelješ vanjo, so občutki bistveno drugačni kot v Trenti ali Vratih, kjer si stisnjen globoko med gore. Vendar prvi vtis vara. Razen dolinskih sprehodov so planinske ture iz Rezije dolge in zahtevne. Kako tudi ne bi bile, saj je dolina v najvišjem kraju Solbicl (Stolvizza) le nekaj več kot 500 metrov nad morjem, vrh Kanina pa kar 2000 metrov više. Dostop rto Rezije; Po državni cesti med Trbižem in Vidmom do kraja Resiuta (Na Bili) ter tam v dolino. Če izberemo avtocesto, jo zapustimo na izvozu Gamia ter do Resiute peljemo po državni cesti proti Trbižu. Druga možnost je čez mejni prehod Učja pri Bovcu ter po ozki asfaltirani cesti čez prelaz Krnica. Zavetišča: Koč nad Rezijo ni! Na voljo sta nam le dva bivake, bivak Marussich (9 ležišč) na prevalu Peravo med Kaninom in Žrdjo ter bivak Franco Costantini (prej Manzano) (12 le žišč) pod Veliko Babo. Oba sta vedno odprta in opremljena z odejami. Ture: Žrd (Monte Sart), 2324 m, je veličastna gora rned doiinama Reklanico in Rezijo. Iz Rezije se nam ponujata dve markirani poti nanjo. Prva, daljša, sc začne v Ravanci [Prato di Ressa) in nas vodi najprej po cestah, potem pa po dolgem spletu steza in mulatjer, skupaj 7-8 ur. Bolje se je je lotiti iz Solbicc (Stolvizza) po markirani poti do prelaza Peravo, na katerem je bivak Marussich, 4-5 ur. Od njega je do vrha Žrdiše ura in pol, Vmes lahko obiščemo še Vrh Grubje. Visoki Kanin {Monte Canin), 2562 m, je se- vetta najvišji vrh daleč naokoli. Nobena pot iz Rezije nanj nI lahka, še manj kratka. Iz Soibi-ce gremo lahko cio bivaka Marussich, 4-5 ur, od tam pa po zavarovani poti čez Vrh Krnice (Picco di Carnizza), Zgornji del je zelo zahtevna zavarovana pot, od bivaka dve uri. Iz Korit gremo lahko tudi čez planino Zgornje Brdo in planino Kanin [7 h 30), potem pa po markiranem brezpotju naravnost (ponekod zahtevno) gor na koto 2429 m nad prevalom Čez dol. Tam dosežemo glavni greben; nato moramo levo, nekoliko poplezamo in čez Mali Kanin stopimo na vrh. Dolgo, zahtevno, 7-8 ur. Velika Baba (Baba Grande), 2160 m, je skupaj s svojo nižjo sosedo slikovit pribočnik rno gočnega Kaninskega pogorja na južni strani. Najprimernejši je dostop iz Korita oz, s konca ceste (približno 20 minut hoje) pod planine Kot. Markacijam sledimo do bivaka Costantini, 3 ure. Potem potrebujemo se dobro uro do prevala Med Baban (Passo d' Infrababa Grande) in nato na desno po brezpotju na vrh. Zahtevno. Skutnlk (Monte Guarda), 1720 m, je najvišji vrh travnatega dela dolgega grebena, ki zapira južno obzorje Rezije od prevala Krnica proti masivu Kanina. Na Skutniku se državna meja »obrne" i? pretežne smeri sever-jug v smer zahod. Lahko je dostopen po markirani poti s planine Kot (1 h 30-2 h). Toplo pa priporočam uživaško gorsko pohajkovanje z njegovega vrha vzdolž dolgega grehena proti zahodu. Prečimo več vrhov, težav ni, pot je markirana in ves čas Imenitno razgledna. Problem je le, kako se na koncu vrniti na izhodišče po vozilo. Vsega grebena je za dve do tri ure. Zajavor (Monte Zajavor), 1819 m, je najvz-hodnejšl vrh Muzcev. Dosežemo ga po markirani poti s prelaza Krnica na škrbino Zajavor (2 uri); od tam gremo na desno po nemarkira-nem svetu na vrh (še slabo uro). Osrednji del grebena Muzcev so šele pred nekaj leti naredili dostopen za planince iz Rezije. S prelaza Krnica je speljana markirana pot na glavni greben, potem ps zavarovana pot po grebenu do kote 1866 metrov. Tam se pot spusti na južno stran do bivaka Dino Brollo in v dolino Tera. Zahtevna zavarovana pot, do kote 1866 metrov 2 h 30-3 h. Kadin (Monte Cadln), 1818 m, je najzaho-dnejši vrh osrednjega dela Muzcev, Iz Rezije GORE NAD REZIJO h, Loplč 11358 m Javor Skutnik 1720 m je nanj speljana označena pot, ki se začne ob cesti proti prevalu Krnica nad vasjo Liščaci (Gorgo Lishiazze) v bližini slapa Barman. Dve uri hodimo do sedla La Forchia, nato zapustimo pot številka 703 in se zagrizemo strmo v breg proti vrhu. Pot je strma in zlasti v zgor njem delu precej naporna. 4 h4 h 30. Kucer (Monte Cuzzer), 1462 m, je severni p red vrh mogočnega grebena Muzcev, ki so ga planinci »odkrili«šele vzadnjih desetletjih. Manj je speljana slikovita markirana pot od slapu Barman nad vasjo Liščaci (Borgo Uscii ¡azze) ob cesti na prelaz Krnica (2 h-2 h 30). Pravi biser divjine paje dolina Črnega potoka (Rio Nero) severno pod njim, skozi katero je speljan drugi markirani dostop ali še bolje sestop. Lopič in Javor (Monte Plauris in Lavara), 1958 m In 1900 m, sta najzahodnejša vrhova Muzcev in Julijskih Alp. Nanju lahko iz Rezije pridemo po divji in osamljeni poti skozi dolino Rio Resartico nad vasjo Borgo Povici tik pred iztekom Rezije. Zahtevno, 5 6 ur. ■Ta visoka rasojanska pot« (Alta Via Resiana) je kronska tura nad Rezijo za najbolj zagnane gornike. Začne in konča se v Solbici, traja pa najmanj dva dni. Začnemo z vzponom mimo planin Kanin in Zgornje Brdo ter bivaka Co- stantini na prelaz Med Baban (kot pri vzponu na Veliko Babo), Tam je dvojezični napis z oznako začetka resnega dela poti. Sledimo markacijam na levo navzgor čez Vrh Žlebi do Vrha Laške Planje, 2448 m, ki je sam po sebi imeniten gorski cilj. Z njega nadaljujemo pot po markiranem glavnem grebenu Kaninske-ga pogorja, ki tu in tam terja plezanje skoraj II. stopnje, navzdol do prelaza Čez dol; od tam gre laže gor proti Malemu in Velikemu Kaninu. Vmes se z leve pridruži zgoraj omenjena zahtevna pot s planine Zgornje Brdo. Z Velikega Kanina sestopimo po severozahodnem grebenu proti Vrhu Krnice in po zelo zahtevni zavarovani poti dol na preval Peravo k bivaku Marussich. Najhujše težave so za nami, preo-staneta še prijeten vzpon po mulatjeri in razglednem grebenu na Žrd ter dolg sestop nazaj na izhodišče. Od sedla Med Baban do preva i a Peravo j g zelo zahtevno in zelo ma I o zavarovano, ponekod do II. stopnje, Primerno zgolj za najbolj izkušene gornike. Celotna tura je dolga 12-15 ur, vsekakor je treba prespati v enem izmed bivakov. Vodnika; Tine Mihelič, Julijske Alpe, PZS; Andrej Mašera: Zahodne Julijske Alpe, Sidarta. Zemljevid: Canin - Valli di Rcsia e Raccoia-na, 1: 25.000, Tabacco 027. o Monte Pisimoni isso m ■-■•■ in Andrej Stritar Pfs/monf Izhodišče: Začetek poti številka 423 je v kraju Ovedasso nad dolino Bele. Vanj pridemo po asfaltirani cesti iz Moggia ali pa s severne strani skozi sosednje naselje Roveredo, v katero bomo sestopili. Na zahodnem koncu Ovedassa je mostiček čez manjši potok, ob katerem je možno parkirati. Vzpon: Odpravimo se po glavni cesli po klancu mimo prvih hiš proti središču vasi do bližnjega križišča, kjer se navzgor odcepi asfaltirana privatna cesta. Tam še ni markacij. Po tej stranski cesti se vzpnemo do razpadajo Čega hleva ns zgornjem robu vasi. Na desnem koncu stavbe sta oznaka začetka Vie Alte CAI Moggio in začetek markacij. Kar takoj se začne kruta strmina, ki ne popusti do zgornje tretji ne vzpona. Steza jc spretno speljana tik pod stenami, umakne se jim daleč na desno, potem pa se spet obrne proti levi Karnijske Alpe vzhodno od Tolmezza so ostro postavljene. Pobočja so strma, prekinjena s stenami in zato težko prehodna. Doline, bolje rečeno grape, pa so zarezane globoko v nedrja gora, tako da dna ponekod sploh ne vidimo. V senci bolj znanega in višjega soseda Zuc dal Bora je skrita veličastna gora Monte Pisimoni (1880 m). Njena imenitna kopasta po stava je opazna l vseh strani. Vedno znova me očara, ko se iz Tolmezza na poti domov bližam uvozu na avtoccsto pri Carniji. Kar naenkrat na zadnjem krožišču na severu pritegne pogled nekaj visokega, mogočnega. To je Monte Pistmoni. Vzpon nanj je opisan po direktni poti iz doline, ki so jo poimenovali Via Aita CAI Moggio. Bolj naravnost navzgor se skoraj ne bi dalo. Sestopili pa bomo nad divje razgibano dolino Rio Simon. in čez naravne prehode brez posebnih težav pripelje na položnejši travnati vršni del, Ostane še dobrih dvesto metrov razglednega vzpona do najvišje točke. Sestop; Z vrha nadaljujemo pot v dosedanji smeri po grebenu proti Zuc dal Boru. Sestop do Škrbine na 1609 m jc ponekod nekoliko bolj izpostavljen, kot je bil vzpon, vendar večjih težav ni. Stezica se postopoma umakne na leva pobo čja. Škrhina Je zelo neizrazita. Odcep poti, po kateri zavijemo na desno v Rovercdo, je na neizrazitem mestu v pobočju, preden dosežemo skrbi no. Pot številka 450 se od tam zložno spušča vzdolž vzhodnega pobočja Pl-slmonija. Na višini 1350 m prekoračimo majhno škrbino, nato pa smo kmalu pri manjši planini. Še naprej v isti smeri dosežemo širšo pot številka 424, ki pripelje iz doline Rio Simon pod nami. Pod sabo zaslutimo glavno dolino Bele In zaslišimo hrup prome- ta. Ko pridemo mimo kapelice, nas čaka le še slabe po! ure sestopa po udobni mulatje ri v vas Roveredo oz, na cesto kak kilometer od izhodišča. Nevarnosti: Sestop z vrha doškrbineje nekoliko bolj izpostavljen, kot je bil vzpon, vendar večjih tehničnih težav ni, Tudi z orientacijo ni posebnih težav, ker ves čas hodimo po markiranih stezah. Tura pa je Izredno naporna, saj moramo promagati približno 1500 višinskih metrov. Časi: Ovedasso-M. Pisimoni 3 h 30 4 h 30 M, Plsimoni-škrbina 30 min Ékrbína-dolina 2 h 30-3 h Skupaj: 8 9 h Zemljevid: Tabacco OIS Alpi Carniche Orientali, Canal del Ferro, 1: 25.000 O Pot na Pisimoni je razvidna na zemljevidu Rezije na strani 15, Pisimoni s Kucerja, zada) Serrilo In Grauzarla, spodaj Rezija ■ L Ah I K I Cl Napisi naših gora Tine Mihelič je v svoji zadnji knjigi Kiin gora med opisovanjem zimskega prečenja oil Kukove Äpiee proti Skrlatiei omenil tudi zapis v vpisni knjigi Bivaka II, Takole pravi: »Čez tieni sva prebrala vie Planinske ve muki- tz bivakov?, knjižnice, ta paje vsebovala telo debelo knjigo Pomen in razvoj socializma Edvarda Kardelju. To knjigo je nehaj let kusneje doletela tra giòia usoda. 7.a prvi maj su nekoč tu gori plezali ¡¡t iurali člani slavne plezakfte hlape Pernnnspma. Koje zmanjkalo h ur jave za gasperČIia, jih je začelo zebsti, pa so ,ve vsaj n ekoliko pogreli z zajetno h l/l go. Potem so v ipisnn knjigo zapisali: *Smo praznovali praznik deh in zažgali smo Kar delja ...» Tiste vpisne knjige se tudi jaz dobro spomnim, saj je bila sredi sedemdesetih let prava zgodovinska posebnost. Zapisi so segali tja v predvojno ohdobje. Tudi pesmice o Kardeljevi knjigi se spomnim, saj se jc 1'CS brala skrajno bogokletno, V spominu pa sta mi óslala Se dva verza več. Iz današnjega zornega kota je bila resnično vizionarska, takrat pa prava vozovnica za Goli otok: Prvi Tiiuj.jp praznik dela, mi zažgali s ju a Kardelja, Je gorelo njega dela, kot da bi se že začelo. Morda pa kdo ve, kje jc ta vpisna knjiga zdaj, in nam bo uspelo najti celoten ^apis. Andrej Stritar Zdrava energija! Kupujmo čokolado v gorah Tudi za domov. Jože Vogrin Ko seni se nekega oktobrskega jutra vrnil s prekmurske trgatve, sem sklenil, da bom tri dni letnega dopusta, kolikor mi Ra je Se ostalo, izkoristil zìi planinske ture po vrhovih okoli Triglava. »Trgatev v oktobru, ali ni to že kar malo prepozno?« se bo vprašal kakšen Dolenjec. Trgatev na Dolenj skein je bila že 17. avgusta, je povedala teta, ko smo bili na obisku pri njej v Žužemberku. Siccr pa to ni nič novega, saj mi je Matija, ki je tudi od lam nekje doma, v šali povedal, da je pri njih vse prej. »Fri nas tudi žita žanjemo, ko so Se zelena, le ajtio takrat, ko je bela." Matija je šaljivec posebne vrste, ki se ruti posali tudi na svoj račun. Jc vnet zbiralec žepnih ur in ima v žepu vedno dve zanimivi uri, ki ju za zabavo rad poLcgne iz žepa in pogleda, koliko kažeta. Ampak samo takrat, kadar je kdo zraven, da ga ta putem vpraša, zakaj ima dve. Odgovor je vednn enak: »lina kaže čas, ko je treba iti od duma, druga pa, kdaj moram prid domov.« lista druga namreč krepko zaostaja za prvo in ga opravičuje, kadar sc kje predolgo zadrži. Oktobrsko presenečenje Ponedeljkovo jutro je bilo oblačno. »Zdaj pa imam dopust v hribih, danes že ne bo nič!« Po- gled skozi okno, skozi katero se lepo vidijo Kamniške in Karavanke, me je razočaral. To jutro so bile zastrte s sivimi oblaki. Pred poldnevom pa seje nenadoma zjasnilo in zasijalo je prijetno jesensko sonce. Hitro sem zbasal stvari v nahrbtnik in že čez dve uri sem bil v Vratih. Severna stena Triglava je bila čista kot umita, planincev pri Aljaževem domu pa le za vzorec. Kako je Lukaj lepo, če ni gneče, sem si mislil, ko sem jemal iz nahrbtnika stvari, ki jih ta dan nisem nameraval vzeti s seboj. Zdelo se je, kakor da je praznik, saj takega miru v Vratih žc dolgo nisem doživel. Malo sem šc posedel pod macesni za Aljaževim doinntn in užival v jesenski Ii barvah, potem pa sem se odpravil proti Luknji. Zanimivo je bilo videti bukve, ki so se kopale v jesenskih mavričnih barvah. Nekaj je bilo še zelene, večina listja pa je bila žc rumene, rjave in rdeče barve. Posebno barvo so imeli maccsni, ki so kar žareli v ognjenih rumeno oranžnih odtenkih, temu spektru pa so dodali svoje še bele stene in modro nebo. Že na poti proti Hukovlju se nisem mogel upreti želji po fotografiranju, S seboj sem imel dva fotoaparata in stojalo. V enega sem vložil film -za diapozitive, v drugega pa črno-helega. Črno-bela fotografija z bogatimi vmesnimi toni bo za prave fotografe za vedno ostala svojevrstna umetnost. Km.nlu zatem, ko sem zuvii pu ud Ce pu s poti proti. Lnkiiji in otlsel proti Sovatni, je nekje v Triglavskih stenah strahovito zabobnelo. Pomislil sem nakar preccjšen podor skalovja. Čas gre pač neusmiljeno naprej in tudi skale, čeprav so trdne, niso večne, Na jed a jih /.ob časa in kadar se od stene odkruši ¿aje t en kos in zgrmi globoko v prepad, res ni mačji kašelj. Odmev groma je dolgo odmeval, potem pa utihnil nekje pri Begunjskem vrhu. Nadaljeval sem pot proti Sten ar ju, toda glej ga domka, ko sem se vzpenjal proti prelazu Na robeh, je spet počilo kakor iz topa, tokrat nekje na Trentarski strani. Na nevihto v tem letnem časti nisem računal, posebno ne ob vremenu, kakršno je bilo Listi dan. Kaj, če je kdo počil kakšnega gamsa, mi je prišlo na misel. Pok med gorami se sliši čisto drugače kut v dolini. Tuda pravo presenečenje seje šele začelo. Nenadoma se je čez Sovatno, tam, kjer je bila se malo prej spokojna modrina neba, začel valiti velikanski cm oblak. Temna gmota, ki se je dotikala vrhov, se je tako hitro Sirila iti pomikala pro! i Revertí, da je v hipu prekiilt! vse nebo nad vrhovi pred menoj. Nastala je tema, iz nje pa st> nenehno švigale strele kot za stavo. Štel sem, približno vsake Stiri sekunde jc usekalo. Presenečen sem obstal in nekaj trenutkov strmci v nenadni pojav, potem pa poLcgnil pelerino iz nahrbtnika in stekel pod bližnji previs Suvarne. Predstava narave se nadaljuje tudi po nevihti Sproščanje nevidnih srl v atmosferi je vedno zanimivo in takrat sem se zares znašel med gora mi ob pravem času, saj je pred menoj začel pravi spektakci. Navajeni smo namreč videti bliske, ki švigajo na zemljo iz oblakov, tokrat pa so se kratki modri in rumeni bliski pojavljali le nekaj metrov nad zemljo in slišalo se je prasketanje, kakor takrat, kadar z a golijo drva v kaminu. Dogajanje v zraku je bilo osupljivo. Na nevarnost, ki bi me lahko doletela pod previsom pri tej igri narave, uifleni pomislil, to je prišlo za menoj pozneje, ko je bila nevihta že mimo, Nekako po dvajsetih minutah se je izlilo, črna fronta se je uddaljila in spet jc posijalo sonce Igre narave pa še ni hotelo hiti konec. Ko sem se vrnil na s tezo, da bi nadalje-^ pot, sem ;ra$1i5al ttiočnfl Äutnenje nekje v stenah Triglava. Mislil sem, daje vol.cr, "ker pa je skrivnostno šumenje postajalo čedalje močnejše, sem le pogledal proti Triglavu in bilo je kaj vtde- nn > ■7 7-8-2005 ti; vsa severna siena je bila okrašena z belimi za-vesieami, ki niso bile nič dr upe ga kot majhni beli slapovi, ki su pri padanju v globino prcccj glasno šumeli in v katcrili jc iz skalov ja po hudi ne vihti odtekala voda, Krasna predstava, česa take ga v hrihili tudi še nisem videl. Kiiiulu po nevihti so se začele nad vrhuvi pojavljati bele meglice in ker v megli ni videti nič zanimivega, sem se ubrnil in se spustil nazaj v Aljaïev dom 1er v njem prespal. Svetal dan, gamsje vragolije in vrh Naslednje jutru jc bilo kol umito. Spet se je naredil topel in prijazen jesenski dan. Kako vse drugače jc, kadar sc odpravimo na turo zgodaj zjutraj in ne popoldne, kol sem se jaz. prejšnji dati. To planinci poznamo. Pa kaj, včasih se zgodi. Pri meni se je to zgodilo samo enkrat. Res pa je, da je gore treba, doživeti in spoznati tudi z. drugačne plati, Nekateri pravijo, da jih je treba doživeti v vseh letnih časih. Jaz sem jili, le dež me do takrat še ni dobil kje na prostem, kjer ne bi bilo nobenega zavetja. Kar malo smešno se mi zdi, da sem se velikokrat vrnil z gora tik pred dežjem. Večkrat sc spomnim, kako nie je Slave nekoč na Višarjah nagovarjal, naj grem v cerkev in molim, da Iii (udi on v hribih imel lepo vreme. V hribih ga je namreč vedno pošteno opralo, tudi če je odšel na turo v sončnem vremenu. Tako nikoli nismo vedeli, ali dežuje zato, ker je Slave v hribih, ali je Slave v hribih ravno takrat, kn dežuje. Kdobivedel; vemo le to, daje vreme pač velikokrat muhasto. Tura im S tenar, na katero sem se odpravil tisto jutro, je bila prav prijetna. Spet sem bil sam, le gamsi so skakljali po mnlišču. F.nenui tik pod steno očitno ni bilo prav, da sem se pojavil v njihovem revirju. Najprej je z a pi skal, potem pa nekajkrat poskočil na mestu in sprožil kup kamc-nja. Prikotalilo se je skoraj do mene Ustavil sem se in ga oponašal pri piskanju. Pa mu tudi to ni bilo všeč. Dvakrat je. nejevoljno sunil z rogovi, potem pa izginil za skalo, Verjetno sem prav tega gamsa pozneje zasačil nad prepadom, ko sem zavil s prelaza v strmino Stenarja. Kar naenkrat se je pojavil nekaj metrov pied menoj, pod gre benom. Delal sem se, kot da ga ne vidim, in čisto počasi jemal i? nahrbtnika fotoaparat. Medtem & Jože Vogrin je rogač izginil za greben. Zdaj je moj, sem si mislil in že sem videl, kako ga bom presenetil na grebenu, ko se mu bom potiho približal. Da bi mi ušel? Nima možnosti, saj je onstran grebena skoraj navpična stena. Rai seni se le, da me bo spodnesel, ko se bo obrnil in skočil na/aj mimo mene. Pa je roga tee presenetil mene. Ko sem prilezel na vrh grebena, ne višjega od treh metrov, in počasi, tiho pristavil fotoaparat k očesu, gamsa ni bilo nikjer. Izginil je kot. kart a. Toda kako in kam? Saj ni duh. Kaj če je skočil z grebena v prepad? Pogledam čez skale in ga vidim kakih slo metrov niže na m elisili. Nepremično je stal in gledal navzgor, kakor da bi hotel reči: »Pa se ri spusti sem dol, če si upaš!« Večkrat imamo pri ložnost opazovati, kakšne vragolije počenjajo gamsi v skalah, zelo rad bi pa videl, s kakšnimi skoki je temu uspelo priti dol. lía zgled s Srenarja v kristalno čistem ozračju je bil pravo razkošje. Kar nekaj ur seni si ga privoščil. V brillili imam vedno občutek, da se je čas usLavil. Vedno je vse tako, kot je bilo. Medtem ¡ra je v dolini toliko sprememb, de se te včasih loteva nostalgija, ker ni več tako. kot je bilo v »dobrih starih Časih«, o Zaprta pot v Karnijskih Predalpah V majski številki smo objavili sliko bivalo A. Vaccari pod Cridolo. Slika je tja zvabila našo bralko, Ki nas je potem obvestila, da je zavarovana plezalna pot G. Olivato 5 pre laza Mattria proti temu bivaku trenutno ta ko poškodovana, da je zaprta. Do bivaka se da priti po poti številka 340 iz Val Cridóle ali po 348 s Passa della Mauria. Sten ar, Križ in Bovški Gamsovec Vladimir Habjan Avtor v prejšnjem prispevku opisuje svojo pot ori Aljaževega doma v Vratih skozi dolino Sovatne na Stenar. Ker se lahko skozi Sovatno povzpnemo kar na tri "Velike* vrhove v okolici Triglava, smo v svoj »info» vključili vse. Koče: Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m). Stoji na Kriških podih med samimi vršaci: Planjo, Razorjem, Pihavcem, Bovškim Gamsovcem in Križem. Dostopi: iz Vrat skozi Sovatno (4 h, zahtevno), iz Trente skozi Zadnjico (4-5 ur) ali iz Krnice čez Kriško steno [4 5 ur, zelo zahtevno). Dom je odprt v poletni sezoni. Bivak IV Na Rušju (1980 m) je naš največji bivak (za najmanj 10 oseb, ni zaklenjen). Najbližji dostop je iz Vrat (2 h 30). Stenar, 2510 m, je mogočna gora nasproti Triglava. Verjetno je najznačilnejši pogled nanj s poti v Vrata (značilna »bradavička« na vrhu). Na vse strani razen proti jugozahodu je prepaden, zato je označena pot speljana na vrh ravno od tam. Dostopi so dolgi in naporni. Eden najlepših pogledov na Triglav, še posebno na Severno steno! Dostopi: - Iz Vrat. Od Aljaževega doma (1015 m) skozi dolinico Sovatne na Dovška vrata (2180 m, tu in tam jeklenica) in po jugozahodnem pobočju na vrti (4 h 30, zahtevno); - od Pogačnikovega doma. Po valovitem kraškem svetu na Dovška vrata (2180 m) in enako na vrh kot pri prejšnjem opisu (zahtevno, 2 h); - od Bivaka IV, Po brezpotju do Stenarskih vratc (2295 m) in po označeni poti na vrh (Ih 30-2 h, zahtevno, sneg v zgodnjem pole tju). Bovški Gamsovec. 2392 m, stoji na južni strani Dovških vrat, nasproti Stenarja. Tudi s tega vrha vidimo Triglav v vsej njegovi veličini. Vrh je nekoliko teže dostopen kot Stenar. Označena pot vrh preči. Dostopa: - Iz Vrat čez Luknjo (1758 m; do tja iz Vrat, 2 h, ali iz Trente, 3 h). Po prostranih razglednih travnatih strminah na južni strani Gam-sovca do skalnega vršnega dela (jekienice) in vrha (1 h 30-2 h, zahtevno); - z Dovških vrat (2180 m; do tja iz Vrat skozi Sovatno, 3 hr ali od Pogačnikovega doma, 45 min). Po izpostavljenih policah do grabe na in vrha (30 min, zahtevno). Križ, 2410 m. je podolgovata gora na severni strani Dovških vrat. Tudi ta vrh označena pot preči, drugili poti nanj pa ni. Dostopa: - od Pogačnikovega doma čez Bovška vratca. Po valovitem kraškem svetu čez Kriške pode na Bovška vratca (2375 m) In po severnem grebenu na vrh (tik pod vrhom prag, klini, jeklenica, 1 h 30); - s Stenarskih vratc (2295 m; do tja iz Vrat skozi Sovatno, 4 h, ali iz Vrat mimo Bivaka IV, 3 h 30-4 h). Po južnem grebenu na vrh (klini, jeklenica, zahtevno, 30 min). Vodniki: Tine Mihelič: Julijske Alpe (Planin ska založba), Andrej Stritar: 111 izletov po slovenskih gorah (Sidarta), Tine Mihelič: Julijske Alpe, Severni pristopi (Sidarta). Zemljevid: Triglav (1: 25.000, Planinska založba). O Vrh prijateljstva - Petzeck (3283 m) Sreča je s pogumnimi & Martin Obiak Sledim člankom vPV z opisi dosLopovna nekatere vrhove prijateljstva oziroma o primernosti vodnika iz leta 1996, Ku sem se pred več leli seznanil z idejo vrhov prijateljstva, sem zanju takoj navdušil, z led pa sem navdušil tudi nekaj planinskih prijateljev iz grosupeljskega PD, Ne-Formaino sem pósta 1 tudi vodnik tia tr vrl irm-, ëepruv bvéz lic&nce- Polég naših vrhov smo obi skali že veliko avstrijskih in tucii italijanskih. Eden izmed pomembnih razlogov za vzpone je bil tudi ta, da so številni vïfoovi na naáem narodi losi nem ozemlju in bi bilo primerno, da bi bila v vodniki) polegitaliffltiakih in nemških iincji t vi vedena tudi slovenska, če jih seveda poznamo. Če so pri nekaterih tki venskih «bovili nïiveden^ nemška, ne vidim razloga, da ne bi mógli tudi za preostale napisati slovenskih imeti, Sc posebno zdaj, k> je slovenščina tudi eden izmed uradnih jezikov EU. Tudi tukaj naj se izyíijtíta promocija in afirmacija Slovenije in slovenščine. pfij je bil narodnostni vidik eno predli načel j akoba Aljaža! S tem pa hi ludi mlajše rodove seznanjali, kje je bilo nekoč slovensko narodnostno ozemlje. Mlajši Slovena ï.e po večini budijo v Klagenfurt in ne v Celovec .., S čim večjim obiskom teli gora jim bomo dali tudi slovenski pečat, Aklimatizacija na Keeskopfu V tem prispevku pa bom opisal naš vzpon na Petzeck, najvišji vrh skupine Schober, s katerega jc enkraten razgled na cclotnc Visoke Ilire. Ker jc v bližini še drugi vrb prijateljstva, Kc-eskopf (30S1 m), smo se za boljšo aklimatizacija namenih osvojiti tu Ji tega. Ker najlažji) pot tia Keeskopf pelje po dolini Uradental mimo koče Adolfa Nosshcrgerja, smo pot začeli v kraju Dtillach v dolini Molltal Po Gradcntalu se dà z jeklenimi konjički pripeljati vse do približno 170(1 m, Mfito smo sledili poti Št. 916, ki nas je vodila prek zanimivega mokrisča Gradenmoos, zbirališča votla z v.seli vrhov, ki obkrožajo zgornji del doline Graden tal. Na južni strani je najvišji Petzeck, na zahodu dolino končuje Keeskopf, na severni strani pa Hornkopf; oba sta le nekoliko nižja odPeizrka. Imenitna družba tri-tisočakov z zelo zahtevnimi pristopi. Voda iz mokrišča Gradenmoos teče v ti olino v zelo lepili slapovih. Od njega se svet strmo vzpne proti koči A. Kosihcrgcrja.h kateri vodita dve poti. Vzpeli smo se po levi, sestopili pa po desni. Vzpona od parkirišča do koče je dobri dve uri. Koča leži na iMtìK m. v enkratnem okolju ledenikih jezer in tri tisočakov. Prvi dan smn načrtovali vzpon na lažji. Kœ-skopl". Ker je nanj dnbri dve uri hoje, smo večino opreme odložili v koči, saj glede na Opis vzpon ni zahteven. Usmerili Sino se po poti, là vodi čez škrbino Graden Scharte do koče Lienzer. Malo pred prelazom smo sc kar povprek usmerili proti vrini- Vmes smo traili rudi nekaj mnžicer, ki ]ia s ó Viili zaradi svežega snega kar težko vidni. Pn íjübrib dveh uryh sinu prišli na vrh, V Lem času sc je precej zjasnilo in imeli arno lep razgled na vrhove od Hochschobia (J¿4'¿ m) na zahodu do Petzeka na jugovzhodu, seveda pa Ludi na vse okoliške doline, Pri legnila sta nas Petzeck iti pot, po kateri naj bi i^a osvojili, Opazil sem strmo belo zajedo na (.tesili strimi glavnega viha; verjetno bo to smer našega vzpona. Vrnili sano se v kočo in oskrbnik nam je to poLrdik Začeli smo dvomili, še prisebno, ker moja žena in kolegica nista bili vajeni tako zahtevnih vzponov, Vožnja s splavom in ogled poti Po kratkem počitku smo se nekoliko razvedrili na temi mi vem .splavu ti ¡h jezeru pod kočo; skoraj bi se konec julija okopali v ledeni vodi, Res jc bila mrzla, saj jezero vso vodo dobiva naravnost iz ledenikov. Ker smo imeli Se dovolj časa, smo se odpravili na razlikovanje poti proti Peucku- Na kani jc namreč vrisana neoznačena pot od koče proti vrhu. Ta pot me je pri na- črtiivanju nawiihiiila, da Iii Pelzeek osvojffi po iijejj preprosto zato, tla nam ne bi bilo treba bo eliti nazaj v doliti o in se nato iz nižje, sosednje doline VVangenirztal mimo koče Wange nitzsee pnvzpoti na vrb. Temu smo se ioidi izogniti, vendar je usnda bolela, da smo poleni Ludi lo kočo obisk ulj. Tako smo po tej neoznačeni poti šli proti krniti poti Petzckom, Prišli smo du bočne morene, se še nekoliko povîpeii po njej, ker pa se je bližal večer, smo se vrnili. Še pred spanjem smo sklenili, da se zjutraj po tej poli povzpnemo na Per/eck. Žena je bila sicer prod in je omenila, da ne bo šla z nami in tla nas bo počakala pri koči ali kje v bližini. Zahteven vzpon po strmem ozebniku V koči se je proti večeru nabralo še nekaj gostov, gneče pa ni bilo. Spanje v sobi je bilo udobno, ker imajo svojci elektriko, pa indi dovolj tople vode za um i van je. Kje je tako itdnbje v na Siti kočah? Zjutraj smo se dobro spočiti odpravili na pot, žena pa je še nekoliko posmrčala. Po slabi tiri vzpona smo bili pod ozebnikom. Dereze so se dnbro oprijemale trdega, skoraj ledene- ga snega, saj je ozebnik na severnem pobočju in dolgo i' senci. (anez. takrat še alpinistični pripravnik, podpisani ter kolegica Vera smo se odločili, da poskusimo, kolegica Ivanka pa se je nekoliko zbala strmine m se je vrnila delat družbo moji ženi. Uredili smo si opremo, se navezali, zaradi lažjih nahrbtnikov pa smo palicc pusiili spodaj. Kn jih le ne bi! Začeli smo vzpon na višini približno 2500 m. Snežišče je po do brili sto metrih postajalo vse bolj strmo in po moji oceni je bil naklon že več kot 50stopinj. Ko se je na levi odprl kopen del stene in ponujal lažji vzpon, je Janez predlagal, da se obrnemo tja, ker je ozebnik postajal vse strmejši in bi potrebovali po d va cepina. Usmerili smo se proti skalam, sneli dereze, se razvezal i in vsak po svoje začeti iskati lažje prehude. Kar lepo smo napredovali proti levi, vendar smo morali biti izredno pazljivi zaradi zelo krušljivega terena. Granit na teb V i Šili ab namreč poku in ra/.piida V plošče. In so naložene druga tia drugo in na njih lahko hitro odjezdiš tja, od koder si prišel, Preplezali smo nekaj zahtevnejših delov, janež je reke!, ria so biti nekateri 111. težavnostim stopnje. Prek navpičnega roba smo priplezali na širok plato, pokrit s širokim ledenikom, Do vrha, ki smo ga že videli, ni bilo več daleč, vzpon pa tudi ni bil prezahteven. Približno ob 10. uri smo že bili na njem. Obsijalo nas je neverjetno toplo sonce, bilo je skoraj brezvetrje, zadovoljstvo nad osvojeno potjo pa neskončno. Kazgled je bil izreden. Ker je Petzeck v tem delu najvišji in najjužnejši Lriiisnčak, ga je skoraj nemogoče opisati. Visoke Ture od Triossvenedigerja pa vse do Hochal-mspitze so bile kot na dlani. Osrednjo pozornost pa vsekakor pritegne Veliki KEéfcna severu, ki ga nekoliko zakriva llornkopf. Dolg in naporen sestop Zadovoljstvo nad doseženim je bilo vsekakor veliko, vendar nas je čakal zelo zahteven sestop, Začeli smo debato, kako nazaj. Palice spodaj so vallile, za sestoji po smeri vzpona je govoril ti Ludi lo, daje neprimerno krajša koL varianta inimo Wangenitzsee Hütte, ki bi trajala kar 5 ur. Vendar pa je krušljivost terena opozarjala na previdnost, janež, alpinist, se je odločil, da bo sestopit po smeri vzpona, z Vero pa sva izbrala Poledenelo sndžlšče tik pod vrhom , m Marjan Bradeško daljšo varianto. Del poznejše poti mi je dal vedeti, da sva ravnala prav. Sledil je lep, nezahteven, na nekaterih delih kar uživaški spust do omenjene koče, ki je pravi biser v dolini s čudovitimi jezeri na višini 2508 m. Po pivu in dohri kaviei je bilo treba nadaljevati pot; spet se je vzpela nad višino Triglava. Ker pa je bilo tu sredi dneva na južnem pobočju, nama je bilo vse, kar sva imela na sebi, odveč. Se dobro, da sva v koči napolnila posodo 7. vodo, želodec pa s pivom. Kar hitro sva se vzpela na Škrbino Kreutzsee Scharte, se nekoliko spustila po ozki in strmi polički in opazovala Liensko kočo v dolini Debanttal pod seboj. Nato sva morala prečkati nekaj ledenikov in se vzpeti na škrbino Hoch Graden Scharte več kot 2800 m nad morjem. Po skoraj 4 urah sva zagledala kočo A. Nossbergerja globoko pod seboj. Spet sva si morala namestiti dereze in vzeti v roke cepina. Vrv je žal odnesel Janez, pa hi jo tedaj zelo potrebovala. Zelo strmi zasneženi spust po precej razmehčanem snegu je zahteval vso pozornost, grozilo pa je tudi padajoče kamenje, saj je bilo v snegu vse polno njegovih sledi. Jaz sem delal gaz, Vera pa mi je počasi sledila. Koraki so morali biti več kot 100-odstotno zanesljivi, saj je bilo dno strmine daleč spodaj. Vera je začela nekoliko zaostajati, zato sem jo malo počakal, nato pa se je pri veliki skali sredi pobočja strmina unesla. Zaradi bojazni pred padajočim kamenjem sem zbral ves pogum in se začel ci ricali naravnost navzdol. K temu sem vzpodbujal tudi Vero, vendar ni zbrala dovolj poguma. Tedaj sem spoznal, da jc bilo res bolje, da sva šla po tej smeri, saj si ne morem predstavljati, kako bi sestopala po smeri vzpona. Šlo mi je odlično in v nekaj minutah sem bil v vznožju, na varnem, Yero sem moral Čakati več kot četrt ure. Imela sva srečo, da sva tudi tokrat srečno sestopila. Po lažjem svetu ob jezeru, po katerem smo prejšnji dan veslali na splavu, sva se po štirih urah in pol vrnila h koči, kar precej izčrpana. Zaskrbljena žena naju je pričakala s toplo juhi-co in kavko, Janez pa, ki je bil po dobrih dveh urah že v koči, s hladnim pivom. Osrbnik je vsem trem čestital za opravljeni vzpon in sestop, rekoč, da ga zmorejo le redki alpinisti, Sledil jc še lep spust v poznem popoldne™ do jeklenih konjičkov, tokrat mimo pravih konjičkov na Grádenmeosu. Seveda sem moral ženi in prijateljici Ivanki obljubiti, da ju bom nekoč popeljal na obljubljeni Petzeck po južni strani, mimo pravljične Wangenitzseehütte. Obljube zaradi objektivnih razlogov še nisem izpolnil, sem pa slast celodnevnega čakanja okusil tudi sam pod Mattcrhornom, ko se zaradi srčnih težav nisem mogel pridružiti alpinistu Janezu in prijatelju Martinu pri vzponu nanj, O Petzeck 3283 Andrej Masera Skupin3 Schober, ki leži južno od skupine Grossglocknerja v Visokih Turah, je med našimi gorniki sorazmerno malo znana, čeprav ji je uspelo ohraniti prvobitno pristnost nedotaknjene narave In je vseka kor vredna obiska. Tam si z avto mobilom in žičnicami ne bomo kaj dosti pomagali, velike višinske razlike bomo morali premagati kar peš. Vendar je ta neoskrunjeni kotiček Alp zelo zanimiv in privlačen, številni vrhovi so drzno ošiljeni, pokrajino zaljšajo slikovita jezerca, tudi ledenikov ne manjka, čeprav jih, kot tudi drugod, krepko pobira. Dobro oskrbovanih koč je dovolj, po večini ležijo v zatrepih dolin, ki se globoko zajedajo v gorstvo. Med tritisočaki skupine Schober so za obisk privlačni vrhovi Roter Knopf (3281 m), GI öd te (3206 m), Hochschober (3240 m), Hoher Prijakt (3064 m}, predvsem pa Petzeck, ki je tudi najvišji. Petzeck je lepo oblikovan skalnat vrh s strmo, skoraj 1000 m visoko severno steno, medtem ko proti jugu kaže nekoliko pohlev-nejšo podobo. Jugozahodno od njega leži ledenik Graden Kees, jugovzhodno pa precej manjši Prllitsch Kees; pri običajnem vzponu se obeh niti ne dotaknemo. Drugače paje, če se skušamo na Petzeck povzpeti po strmih žlebovih na severni strani, ki so seveda zasneženi oz. poledeneli. Pristop do Izhodišča: Skozi karavanški pre dor in po avtocesti do Spittala, tam pa proti zahodu po dolini Drave skoraj do Lienza. Malo pred njim desno navzgor in čez prelaz Oelsberg v dolino reke Moli do vasi Mürtschach. Tam zapustimo cesto, ki gre naprej proti Hei-legenblutu, pod Großglockner. Zavijemo proti zahodu, v stransko dolino Wangenitztal, do planine Wangenitzalm (1371 m), Vzpon: S planine nadaljujemo pot po dolini navzgor mimo slikovitih planin do koče Wangenitzsee (2508 m), ki leži ob istoimenskem jezeru, in jo dosežemo po 4 urah vzpona. Najbolje je, Če v njej prenočimo. Od koče gremo po markirani poti št. 927, ki gre najprej nekaj časa proti vzhodu, nato pa zavije naravnost proti severu čez skalnato pobočja do vznožja krnice Kruckcl Kar, ki se spušča s škrbine Petzeck Scharte (3034 m). Pot postane str-mejša in v kratkih serpentinah premaga 400 m visoko skalno zaporo, ki se Izteče na širni uravnavi na višini 3136 m. Tam v zgodnji sezoni naletimo na položno snežišče, pozneje pa na mellšče, po katerem brez težav v kratkem dosežemo razgledni vrh. Od koče rabimo za vzpon 3 ure. Sestop: Sestopimo po poti vzpona (4 h 30-5 h). Težavnost: Vseskozi dobro markirana in zavarovana pot zahteva zanesljiv stop, predvsem pa dobro fizično pripravljenost. Ker je vseskozi Izpostavljena soncu, je lahko v vročih poletnih dneh zelo naporna. Vodnih: Richard Goedeke: 3000er in den Nordslpen. Bruckmann, München. Zemljevid: AV-Karte Schobergruppe. Blatt 41, 1: 25 000. O ■no ï-ÎAfc NIKI JP^ __ - 7-8-2005 Gorska reševalna služba svetuje Priporočila za varnejšo hojo in gibanje v gorskem svetu Priporočila in pravila za varno hojo ponavljamo vsako leto, tako kot se pojavljajo Ladi nesreče. Osnovna dolžnost vseli planincev je, da opozorila upoštevajo in z njimi seznanjajo tudi druge obiskovalce gora. • Na začetku se/.one iibirajmo dlje, na katere vodijo poti po južnih straneh. Na severnih straneh je se sneg, • Če naletimo na snežišče, ki nima varnega izteka, in smo brez opreme (cepina in derez), se vrnimo. ■ Preden se odpravimo na daljšo, celodnevno turo, opravimo nekaj krajših tur, da dobimo konditijo in s tem preizkusimo sebe in opremo. » Seznanimo se, kaj pomeni oznaka poti: lahka, zahtevna, zelo zahtevna; kakSne težave nas bodo čakale in kakšno opremo bomo potrebovali. • Kupimo ali si v knjižnici sposodimo kakšno knjigo o gibanju v gorah, nevarnostih, prehrani, opremi, vremenoslovju - in jo preberimo, • Ture začenja jmo zgodaj, da se i/ognemo popoldanskim nevihtam. • Za dolge ture si raje vzemimo dva dneva. • Na turah, ki so označene kot zahtevne, obvezno uporabljajmo čelado, na zelo zahtevnih pa še samovarovalni komplet. Za vzpenjanje po jekleni ra h so koristne rokavice - najbolje kolesarske. • Če že hočemo navezati manj izkušenega na vrv, se naučimo vsaj osnovnih vozlov in pravilnega varovanja. • Tudi poleti imejmo v nahrbtniku kapo in rokavice. Baterija, prva pomoč, alufblija naj bo do stalno v nahrbtniku. • Vpisujmo se v vpisne, knjige. » Veliko se nas bo odpravilo v tuje gore, kjer bomo hodili po ledenikih. Upoštevajmo navodila o varni hoji po ledenikih in se naučimo reševanja iz ledeniških razpok ze doma. • Sleherno Iclo moramo svoje cilje izbirati postopno, tako glede trajanja izleta in višinske razlike kot tudi težavnosti. ■ Ko gremo v gore v skupini, .se nikoli ne. ločimo od nje. Vedno hodimo skupaj. Če smo se odločili, da gremo na turo skupaj, se tako tudi vrnimo, • Na zahtevnih poteh upoštevajmo, da so poti in varovala lahko tudi poškodovani, V interesu varnega gibanja po gorskem svetu je, da se planinci informiramo o dejanskem stanju poti in markiranja. Podatek o poškodbah poti ali varoval sporočimo na Komisijo za pota PZS. • Mobilni telefoni nam lahko v primeru nesreče veliko pomagajo oz. zelo skrajšajo odzivni čas do prihoda reševalcev na mesto nesreče. Zato vzemimo telefon s s.eboj na turo. Baterija naj bo napolnjena; ne uporabljajmo ga po nepotrebnem. Vendar naj telefon ne bo izgovor za brezglavo divjanje po gorah. Zaradi 7flo razgibanega terena imejmo v mislih, da pokritost gorskega sveta s signalom našega aparata ni popolna in možnost sporočanja naše morebitne stiske ni zanesljiva. O i r Čopov steber v Triglavski steni Vzpon, ki se je zapisal med legende ¡s Mitja Košir Čopov steber fiii ToneŠkarja Me vrm, ali je v našili stenah še kakšna smer, o kateri bi se inliku govorilo, in ne vem, alije pri nas sploh kakšna smer, ki bi svojo razburljivo zgodovino tako odkrito postavljala pred oči javnosti, tudi tiste, ki je sicer alpinizem in dogajanje v zvezi 7. njim ne zanimata prav posebno. Čopov steber se je pač zapisal med legende, Legendarna je smer sama, legendarna pa sia Ludi njena avtorju. Kden, tisti, ki je smeri dal ime, se posebno. Menda ga ni Slovenca, ki ne hi vsaj kaj malega vedel o Čopovem Joči z Jesenic, slovitem plczalcu skal asu, gorskem reševalcu in vodniku. Tisi i pa, ki jim je alpinizem blizu, enako spoštljivo govorijo tudi o Joževi soplczalki Pavli Jesiliovi, Zgodba je stara šestdeset let, vendar njene korenine segajo dlje v herojsko dobu slovenskega alpinizma, v leta meti obema velikima svetovnima vojnama, ko so predvsem skalaši v slovenskih stenah pisali knjigo prvenstvenih osva janj. Velike stene in težke smeri so bile druga za drugo premagane, v največji in najmogočnejši, Triglavski severni steni, pa je ostajal nedota- knjen, deviški, osrednji steber. Rahlo so se ga dotaknili skalaši Čop, Potočnik in Toininsek. ko so preplezali Gorenjsko smer prek sinvi i e I.adje v vzhodnem boku, ter Nemca Prusik in Szalay, ki sta svojo smer, imenovano Prusikova, potegnila po zahodnem boku osrednjega stebra. In to je bilo do druge vojne vse. 26. jtuiija 1945 jc bilo v Vratih mirno, koi da vojne, ki se je končala pred poldrugim mese ceni, ne bi bilo. Dolina je bila kot zapuščena, še bolj pa mogočna stena nad njo, le dvoje plczal-eev se je navezovalo na vrv pri vstopu v dobro staro Nemško smer. Seveda, bila sta Joža Čop in Pavla ) esili, sprva namenjena »kar tako malo pogledal po steni«, obujat bogastvo predvojnih spominov, predvsem pa potešit skelečo željo po stiku s triglavskimi skalami, ki sta jo morala z muko zadrževati v sebi dolga štiri leta vojne. Vendar je predvsem Joža ves čas potiho mislil na steber, mislil in to misel nekje na Zlatorogo-vih policah tudi na glas povedal Kadar pa se jc on za kaj odločil, je ni bilo sile, ki bi ga odvrnila nd lega. Velika pustolovščina se jc tako začela. Tisi o, kar sc je potem stiri dni dogajalo v steni, je dobro znano in je hilo velikokrat natančno opisano. O tem tako v alpinističnem kot v mo talnem pogledu velikem dejanj«, katerega glavni junak je bil Joža Čop, imamo Slovenci celo roman (Tone Svetina: Stena), zapisano pa bi mo- ralo bil i tudi v skriti kamrici srca slehernega goram zapisanega človeka, kajti to, kar je storil Jo ža potem, ko je mojsirsko zmogel grozeče previ se osrednjega stebra, presega meje dolžnosti, Nc le, da je odhitel po pomoč za obnemoglo Pavlo, kije ostala v steni, ampak se je z reševalci takoj vrnil na rob stene in vodil reševalno akcijo. Po treh dneh nečloveških naporov, po dveh neudobnih bivakih brez prave opreme, kakršno poznamo danes... Še zdaj, po šestih desetletjih, lahko zgolj ugotavljamo, da je .šlo za dejanje velikega mojstra, predvsem pa velikega človeka, in zato se lahko le strinjamo s Francetom Avelli om, prvim i/.med ponavijavcev smeri v stebru, ki je odločno poimenoval smer po prvem, ki jo jc preplezal, Kaj bo Čopov steber, jc zapisal, Čopov steber je bil veliki finale skal ni ke generacije in je dolga desetletja ostajal preizkusni kamen za mlade alpinistične rodove, ki so začeli stopati v svet šeste težavnostne stopnje. Kdor jc »zlezel Čopa«, je bil goden za elito, In tako je menda še danes, čeprav so sodobni ekstremisti meje zmogljivosti prestavili krepko više, v večje previse, in težje stene. Čopov steber- je bil in ostaja alpinistični izziv, tako kot tista druga klasična smer v Špiku, Mirina Direktna. To sta smeri, ki ju pravi alpinisti preprosto morajo preplezati. Omenili smo žc burno zgodovino te smeri in res so njene skale videle veliko veselja, veliko žalosti in obupa, videle so mojstre pri delu in 'arçtvallsce pod zadnjim, raztežajem.je na ¡Izstavljeni polički. takšne, M njenim izzivom nikakor niso bili kos. Videle so liitrc in počasne naveze, videle so samohodce; pravzaprav jc bil prvi samohodec v stebru kar Čopov Joža sam, saj je nenavezan izplezal prek morda najtežjega mesta v cclotni smeri, izjemno izpostavljene previsne izstopne prečnice, v lažji svet tik pod robom stene In potem je siedilo dejanje, ki ga lahko uvrsiinui ob bok Čopovemu. Prvi zimski vzpon, ki so ga leta 1968 opravili Siane Relak - Šrauf, AlešKunaver in Tone Sazonov Tonač. Prava drama v pobesnelem snežnem neurju je trajala teden dni in spravila na noge skoraj vse slovenske gorske reševalec, vendar jim k sreči ni bilo treba v akcijo, v kateri glede na nemogoče vremenske razmere tako ali tako ne bi veliko opravili. Zimski junaki so izplezali sami in tudi sami sestopili do Velega polja. Tam jih jc čakalo močno reševalno moštvo. Čopov steber je doživel tudi filmski krst s celovečernim filmom Matjaža Piscravca, v katerem sta Joža in Pavlo igrala gledališka igralca Körnt Veselko in Mirjam Korbar, v resničnih plezalnih prizorih pa sta ju zamenjevala njuna naslednika Marija Štremfelj in Pavle Kozjek, Kolikokrat pa je bil steber »tarča« najrazličnejših snemanj in fotografiranja, ne ve nihče; vemo le, da ni knjige ali monografije o Julijcih, v kateri nc bi imela častnega mesta slovita podoba v zal repu doline Vrat - Triglavska severna stena. Naj mi bo na koncu dovoljeno še nekaj osebnega, S Čopovim, stebrom sem se prvič srečal, ko sem komaj prestopil prag jeseniškega alpini stičnega odseka. Bilo je davnega julija 1963, ko sva nekega lepega dne pod skrbno plezalsko roko Tineta Miheliča in mojstranskega Tenzinga, Lojza Pezdirnika, neučakano hitela po Ziaioro govih policah preiti Gorenjskemu turnen podpi sani in njegova jeseniška vrst nica Jožica (takrat j Se Trček, pozneje pa Belak). Brez izkušenj s še-sto stopnjo sva varno »spravljena* na vrveh najinih soplezalcev zmogla to čudovito smer; sam sem se pozneje še vračal k njej. l.e kdo se ne bi vračal k simfoniji strmega plezanja, elegantni navpičnici, ki ne vodi le na vrh mogočnega stebra, ampak, nekoliko čustveno rečeno, prav med zvezde. O r i a u 'i i 11 M Planinski vestnik praznoval na Sv. Ani sklopi.1 akcij ob 110-le1 nicj i ¿li ajan ja Pliliimske--vestnika, Seveda je organizacijski odbor pri kimal, kako pa zadevo izpeljati, bo pa tako ali tako najbolje vedela spodaj podpisana, so se vsi strinjali. Motim seni molčala, a zaupanje mi je godilo in ideje so se mi že začele prerivati v gla vi. Torej smo šli veselo na tlelo, vsak izpolnit svojo nalogo. Zima se jc prelevila v pomlad, poganjali so ï-ledrckK ptički so veselo peli, srca so se ogrevala .„ Drugače povedano - dan D se je bližal precej pospešeno, A tudi kuturni program je dobival obliko. Kako na proslavi posvetiti posebno pozornost Planinskemu vestnik« in njegovemu rojstnemu dnevu, smo premleli tudi s predsednico Marinko Koželj Št epi e in uredil ikri m Vestnik» Vladrniirjeiu Habjam~iiii. Tier je ob tej obletnici Vestnik izdelal krasne razstavne pano jc, jc bila logična misel, da jih ponesemo tudi na Sv. Ano. Ljudje si jih bodo pred kulturnim delom ali po njem lahko ogledali in si tudi na ta način vtisnili v spomin Vestnikov rojstni dan, »Tu su seveda še plakati, stare številke Planinskega vestnikai naročilnice, Vse za razdeljevanje. In na jubilejno februarsko štcvilko Vcstnika nc pozabi,« nie je spomnil urednik Habjan. Seveda smo vse tako tudi pripravili. V kulturnem n¿ Zdenka MIhe lic ES Mirun Kozina »Hm, kako pa naj se zadeve lotimo?« me jc prešinilo, ko nas jc predsednica Mcddruštvcnc-ga odbora planinskih društev Ljubljana Marinka Kučelj .Stepic vzpodbudila k organiziranju ju-bilejnegaf 35. tabora M L) O Pf) Ljubljana. Pia iljnsko druŠLvo Ribnica je namreč prvič organiziralo tabor. Toda rekli smo si: če smo leta uspešno organ i/i ral i in izpeljali tridnevno proslavitev lO-leüiice naše planinske koče pri Sv. Ani na Mali gori. leta 2004 pa krasno prireditev ob praznovanju četrt stoletja našega društva, nt ime nt, da nebi dnino izpeljali t.uili tabora \TDO P D J,j olilja na. In res. Zagnani, kot smo, smo v društvu na upravnem, od bum takoj imenovali organizacijski odbor za pripravo 35, tabora M 1)0 KD Ljubljana. si razdelili naloge in stvar je stekla. Tako kot preostale je ludi mene čakalo kar nekaj nalog, med njimi priprava spremljajočega ter kulturnega programa tabora. Pa se človek spet. zamisli, intenta trobenta, kje naj najdem ideje? Predscdnìca MDO PD Ljubljana jc namreč predlagala, da damo jubilejnemu taboru i e dodaten pomen, Potekal naj bi % geslom Za življenje zdravo v gorsko naravo ter - se pomembneje v ' t- / 7-8-2005 Maketa Ketsiä - s vete I in Züenl programu, ki smo ga napovedali na vabilih in v javnih občilih, je kot osrednja gostja nastopila Marjeta Koršič - Svetel, članica uredniškega odbora Planinskega vestnika in vsern znana ustvarjalka številnih prispevkov in otldaj o gorah, ljudeh in lepotah narave. Čeprav je bila vsaka točka programa, od pevcev, harmonikarja Matevža in mladih planincev do lepili govorov skrbno pripravljena in izvedena ter nagrajena / velikim aplavzom, je ljudi najbolj ganil prav prijetni klepet z Marjeto Keršič - Svetel, U začetkih Planiiiskegâ vestnika, takratni dobi, raznih izumih v svetu, težkih razmerah, o zametih v Ljubljani, molitvah za konec sneženja, planinkah v steznikih, o pomenu Vestnika za Slovence in slovenstvu, o zgodbah in pričakovanjih bralcev ter Vestnika glede njih .„ pa o tem, da je Vestnih postal nepogrešljiv pripomoček in vir informacij za planince, ljuhireije narave in vse, ki bi gore želeli bolje spoznati; saj vemo: več o hribih in gorah veš, bolje jih spoznaš, intenzivneje jih doživljaš in si pozoren na vse lepe trenutke, vse naravne lepote. Dotaknili pa sva se tudi njenih osebnih doživetij in doživljanja gora, očeta in njegovih nepozabnih besed: »VemiSka ...» Na koncu je Kersiu - Svetelova vsem položila na srce, naj bodo v gorah pozorni na varnost in lepote vse naokoli, da se bodo lahko po srečni vrnitvi domov usedli in kaj napisali tudi za naš skupni Vent ni k. Pogovor in celotni program sLa uspela. Gol ovo pa so največ povedali zadovoljni obrazi udeležencev in organiza-tnrjev, pohvalil podpredsednika PZS Adija Vi-dmajerja ter nasmeh, stisk roke in odobravajoče besede staroste planinstva [ožeta Robnika, Veter ljubkuje viifeë smreke. Voi) no se zibljejo v ritmu. Brezšunim korak po hrazpotju gozda. Misel jc ptica. Izpud plazu privre, odskaklja. Pod prodam se. Kotaleči grušč. Razparam tišina. Potem je spet mir. Kamen pri kamnu. Med njimi drubni cvetovi. Sla po življenju. Slavica Štiri i ki jc bil med drugim eden izmed zaslužnih za to, da se jc naia koča uvrstila v RazSirjcno slovensko (ran sverzai o. In ja, povedati moram, in {u prav potiho - ob prisrčnosti pripuvedovanja gostje Marjete Keršič - Svetel so se utrnile tudi solzice, morda zaradi prebujenega spomina, nc-ìzpetili doživetij in ljubezni do gora. o L Ali ru i EI ^Bk / 7 8 2005 35. tabor M DO PD LJubljane Letos je bil že jubilej ni, 35. tabor olanincev z ljubljanskega območja, Pri organizaciji vedno sodelujeta MDO PD Ljubljane in tisto planinsko društvo, ki za določeno leto prevzame to dokaj zahtevno delo. Letošnji tabor Je bil ¡xr svečen 110-letnici Izhajanja Planinskega vestni ka, najstarejše revije ne le v Sloveniji, temveč na vsem svetu. Jubilejni tabor je potekal v sklopu akcij z geslom Za življenje zdravo v gorsko naravo. Pri red i ii so ga pri Sv. Ani na Mali gori nad Ribnico. Organizatorje bilo PD Ribnica. Takrat je bil tabor prvič pri Sv. Ani. Rlbnlča-ni so nalogo sprejeli kar se da resno in se jc tako tudi lotili, Skupaj so si ogledali okolje pri Sv. Ani in pozneje imeli delovni sestanek, Ma njem so dorekli skoraj vse, kar je potrebno za organizacijo take akcije. MDO PD LJubljane je prevzel skrb za tiskanje plakatov in objavo v Javnih občilih, vse preostalo pa PD Ribnica. Konec maja se je hitro bližal in vsi skupaj so težko pričakali ugodno vremensko napoved. Vreme namreč lahko število udeležencev po dvoji ali pa prepolovi. Že v Ribnici so posebne napisne tabie usmerjale udeležence na parkirno mesto. Tam pa je bil aktiv kmečkih žena s svojimi dobrotami, vsak obiskovalec je prejel zloženko o Ribnici in simbolično darilce majhno leseno kuhalnico s priložnostnim žigom tega jubilejnega tabora, Pot k Sv. Ani je bila tudi dodatno označena, tako da nihče ni mogel zaiti. SIcer pa so večje skupine na parkirišču čakali tudi ribniški vodniki. Prireditveni prostor pri njihovi koči je bil lepo urejen. Na njem jo bilo vse: lepo jrejen oder, hrana, pija ča, panoji, ki so predstavljali 110-letnico Planinskega vestnika, zloženke o Ribnici, Planinski vestniki, suha roba, medicarstvo in še marsikaj. Ob 13 url seje začel kratek kulturni program, ki ga je spretno povezovala Zdenka Mihelič iz PD Ribnica. Nastopili so: kvartet iz Ribnice pod vodstvom Alojza Osvalda, mladi planinci iz planinskega krožka RD Ribnica in osnovne šole dr, Franceta Prešerna iz Ribnice In komaj osemletni harmonikar Matevž Kljun, Tudi govori niso manjkali. Stane Babic, predsednik PD Ribnica, je na kratko predstavil društvo in ribniške zanimivosti ter na koncu nakazal, da se planincem ne obetajo nič kaj rožnati časi, saj se pripravljajo zakoni, ki niso naklonjeni prostovoljnemu delu, na katerem sloni vsa planinska dejavnost, od vodenja do vzdrževanja poti, dela z mladimi in še česa. Tabor so pozdravili tudi Adi Vidmajer, podpredsednik PZS, Marinka Koželj Stepic, predsednica MDO PD Ljubljane, Alojz Marn, župan občine Ribnica, in Jože Tanko, poslanec v državnem zboru RS In vodja poslanske skupine SDS. Danica Simšič, županja mesta Ljubljane, jc poslala pozdravno pismo. Vrhunec kulturnega programa pa je bil, ko je pred mikrofon stopila Marjeta Kersic - Svetel, članica uredniškega odbora Planinskega vestnlka, iz zanimivega in prijetnega klepeta, ki gaje vodila Zdenka Mihclič, so navzoči izvedeli marsikaj iz zgodovine Planinskega vestnika in tudi, kako so včasih h ud ili v gore. Ob koncu kulturnega programa je Karel Türk iz PD Loški potok povabil vse na 36. tabor MDO PD Ljubljane. Ta bo 29. 5. 2006 na Kamen griču. Sledil je družabni del tabora. Ribničani so pripravili odličen golaž, marljive članice pa so spekle kar nekaj drohnega peciva, Organizirana sta bila voden ogled cerkvice sv. Ane in ogled Sten Sv. Ane, ki so Imenitno razgledššče, Pova bili so tudi na voden ogled Ribnice in njenih zanimivosti. Tabora se je udeležilo kakih 220 planincev, nekateri so prišli organizirano v okviru svojih društev, drugI pa posamezno. Prijateljevali in kramljali ali pa tudi plesali so člani društev Medvode, RTV, Draga Bnegarja, Velike Lašče, Pošta in Telekom, Železničar, Obrtnik, Vlharnik, A banka, Integral, Loški potok in Rašica. Žal sta v veselje in zadovoljstvo organizatorjev kanili tudi dve kaplji pelina. Planinci so se prehitro razkropili, nekateri najbolj neučakani že pred koncem kulturnega programa. Poleg tega bi bilo udeležencev prav gotovo več, če se ne bi pri nekaterih objavljanjih žal primerila napaka - tabor je bil napovedan za nedeljo, 29. 5, 2005, In ne za soboto, Na to smo takoj opozorili, a tistemu, ki bi napako moral popraviti, to ni bilo mar. in za konec: čestitke PD Ribnica za Izvrstno izvedbo jubilejnega 35. tabora MDO PD Ljubljane. Težko bi našli kaj, na kar so pozabili. O Marinka Koželj Stepic Po kačjem grebenu Huda žeja na Polovniku ¿ri Dušan Škodič Sploh ne ho tako hudo, kot bi sodili po naslovu. Ali ptič? Ko se z avtomobilom vozimo ob Soči, pravzaprav vse od Rollaci da do Žage oziroma bogu Cczsoškega, se visoko nad nami dviguje greben Polovnika. Še najlaže si ya ogledamo med Spustom z raftom, saj poteka klasična trasa ravno med Logom in Trnovini, kjer zloglasni odsek po imenu Katarkt prežene »normalne* raftarje in kajakaše na suho. Po svoje škoda, saj mu dokaj kmalu sledi tolmun Otona, ki velja za največjega lepotca v svoji kategoriji. Marsikateri izmed vodnih in avtomobilskih popotnikov z zanimanjem opazuje markant no mulatjero, ki v enem samem donoigem prevrnjenem »v« seka pobočja vse od Soče pri Žagi do vrha grebena. Tod nihče po celodnevni hoji spet s kolesom prebijal nazaj do ana. Vrh je razgleden, da jc kaj, tako in drugače. Čez Polovnik (greben pravzaprav sestavlja vsaj sedem vrhov, med katerimi ni velike višinske razlike; zadnji je Veliki Polovnik, 1471 m) je med prvo svetovno vojno tekla italijanska obrambna linija, katere ostanki so sicer še vedno vidni, vendar z vsakim letom manj. Linije med prebojem niso bile dosti poškodovane, saj so se Italijani tedaj skoraj brez odpora umaknili z utrjenega grebena, Po tistem znanem čudežu v megli je bilo razsulo, li ste, ki so se pri tem preveč obotavljali, pa so presenetili Se za današnje pojme drzni avstro-ogrski napadalci, ki so se ponoči z vrvjo spustili z bližnjega Javorščka v globoko grapo potoka Slatcnika in se z jutrom pojavili na tako rekoč neosvojljivem grebenu. Poleg ostankov, ki jih jc pustila vojna, je zanimiv tudi razgled. Kot na dlani sta nam Krn in divji greben do Krnčice, ki je prav tako sam po sebi zunanja izpostava znanega kobariškega muzeja Juina pobočja padajo vse do Soče, ki je neverjetnih 1500 m niže. To je več, kot česeule-žemo na rob Sfinge in gledamo prek severne stene Triglava v Vrata. Kri... Nekaj težav sem pričakoval zaradi grebena, ki pripelje na Veliki vrh. Avtor vodnika nam ga odsvetuje, če nimamo plezalskih ambicij, Ani pak lo je tisto pravo - kot bi petošolcem rekel, naj se ne žogajo na dvorišču, ker bo razbita kakšna šipa. Ni ga, ki ne hi kdaj slišal takega opozorila, in ni ga, ki ne bi bil zraven, ko je ši- Iščem (kupim) Planinski vest nik leto 1950. Naslov je v uredništ vu. pa tudi v resnici - vsaj sama od sehe - padla iz okvirja. Čisto običajna enka pelje po grebenu, le dol na Sočo ni prijetno gledati, ker je razgled zelo »avionski«. Krizo pa sem zaslutil že pri v živo skalo vsekanih topniških položajih Velikega vrha, ko sem ugotovil, da sem popil Sc polovico vseh tekočinskih zalog, pa sem šele dobro začel. Res ne vem, ali sem se že rodil tako žejen ali pa vedno odhajam v hribe ob najbolj vročih dneh. Tn kako razkošno se mi jc zdelo, ko sem si na planini natočil kar dva litra in pol Lckočine! Mislim, da še nikoli toliko, pa vendar, če sem na začetku delal malo daljše požirke, da bi laie nosil, se je lo kmalu spremenilo. Do Velikega vrha je greben sicer res oster in travnate vesine niso prijetne, ko pa pot poslane položncjša. hodimo občasno celo po mulaLjeri, ki pa je prav neprijetno poraščena z do pasu segajoči ni ščavjem, na pol olesenelim od sušnih razmer in neprijetnim že zato, ker človek ne vidi. kam postavi nogo. Tudi občasno šumenje pod nogami ne vzbuja veselja, koža na noya h je vedno bolj opraskana in vroč zrak ždi med sčavjem kot v zapi k li. Slo metrov nad grebenom neslišno drsi orel, ki izkorišča bogai vzgornik, in se pelje proti enemu koncu grebena in po nekaj minutah spet nazaj, ne da bi enkrat s am krat zamahnil s krili. Pot pod nogami mi jasno kaže, da jo le redko tlači človeška noga, spotoma obide plitvo kotlin ico, kjer jc bila nekoč planina Dolec. Le še ostanki zidovja sestavljajo pravokotnik tam spodaj, še bolj propadla je kot ostanki vojaških objektov, ki jih nekaj še vedno stoji. Stopnišče pred vhodom v nekdanjo stavbo je še kot novo in tudi beton ski zbiralnik za vodo je še cel, le da je z leti zdrsnil in zdaj leči na pni prevrnjen sredi brega. Med skalami ležijo kosi razpočenih granat srednjega kalibra, pomešani med razne ostanke opreme, lopat, zvite pločevine, žice, prepcrclc ga podplata vojaškega škornja, ki se ga še držijo nakovani žeblji, in če si pozoren, lahko najdeš tudi zadnje ostanke kosLi, ki jih zob časa še ni do konca oglodal. Toda prav zlahka sem opazil, da se z leti sledi nepreklicno brišejo. Čas in zbiratelji vzamejo svoje! Po svoje je zanimivo videti tak muzej na prostem, po drugi strani pa je bilo vse to nasilno prineseno v ta dotlej nedotaknjeni svet. Kaj je torej prav, mar naj to tam tu- di ostano ali nuj se narava vrne v prvotno stanje? Ne nazadnje so to le smeri, li jih je vojska zapustila za seboj, le da s časovno oddaljenostjo ti ostanki začnejo pridobivati zgodovinsko vrednost. Ko sem si izbral neko počivališče za malico, bilo je pod naravnim obokom, ki je dajal zaščito pred soncem in dežjem, in tnalu odmaknjeno od smeri, pa me je tam presenetljivo čakalo nekaj nabojnikov streliva za puške, ée vde-tega v okvirčke in svetlečega se, kot da se bodo vsak hip prikazali vojaki, ki ga bodo pobrali in d d y i nazaj na položaje čakat Boi lijake, ki jim jih bodo Avstrijci servirai! v prvem valu. In ko sem malical pod tistim obokom, sem se počutil kot v časovni kapsuli; razmišljal sem o vojakih, ki jih že zdavnaj ni več meti živimi, pa vendar dobi človek vi is, da bi se na takih stičnih Ločkah lahko pogovarjal z njimi, kajti prav tam so nekoč sedeli in kdo ve, zakaj je strelivo ostalo kar takole, pozabljeno ali v naglicipuščeno':' »I'r.tro-ne-' sem položil nazaj na kup in upam, da jih zbiratelji Se dolgo ne bodo našli. Zame so, razen nekaj svetlih izjem, le navadni »Svr.rearji«, .skriti v klube, katerih člane opaziš na bolšjih sejmih onkraj meje, ko za evie menjajo svoje najdbe. Kakšna sprememba, danes prinašajo denar, včasih pa so odnašali kri. Znoj ... Znojenje me je uničevalo, ker je iz telesa izlužilo sol, vsak naslednji vrh v grebenu je postajal poglavje zase in vsak spust za njim je bil vnaprej preklet, ker sem vedel, da mu bo sledil vzpon. Kjer ni bilo tistega olesen elega ščavja, se je razraščala trava, ki mi je segala do brade, čeprav sodim med visoko populacijo. Orel nad grebenom se me je očitno naveličal in je odjadral na drugo stran Soče ter nadaljeval svoje lenobno drsenje nad vzporedno tekočim grebenom Kobariškcga Stola. Skoraj točno na vrhu Špika, vrha, ki je na polovici grebena, sem na tleh opazil njegovo pero, pol metra je bilo dolgo in ker se mi ga je nekako zazdelo škoda, sem si ga privezal na zadnjo stran nahrbtnika. Njemu tudi brez njega očitno ni bilo težko, jaz pa si z njim tudi nisem mogel prav nič pomagati. »Ne le eno pero, ampak, krila mi daj!« Ko smo v JI,A »murširali* po kosovskih hribih, smo so vedno drli tistu: ¿ÏW sokole, prijatelju stari, daj mi krila, sokole, da prelet itn planine ... In čeprav je besedilo pesmi govorilo o nečem povsem drugem, smo si mi ta stavek ra- C) Al * zlagali dobesedno. Vodo scili srkal le šc po kapljicah in Ico sem žc desetič pogledal na zemljevid in štel plastnice do naslednjega vrha, se mi jc obudilo upanje, dabo morda kaj vode na planini folovnik. Na njej naj bi bil zelo velik objekt, morda zato, ker je na planini voda. Med ščavjem jc občasno Še vedno zašunulo, kač pa - razen ene, katere rep mi je se uspelo videti - ni bilo na spregled. Na njeno srečo, ker bi zaradi žeje Se gada »i/cuzak Morda bi bilo v vodniku bolj umestno opozorilo zaradi klopov, saj sem s spodnjega dela poti prinesel nekaj res kapitalnih primerkov, vendar sem jih še pravočasno opazil. Tako veliki,kot su, po mojem nc morejo prenašati borelioze - kvečjemu steklino! In solze... Lahko bi bile edina tekočina na planini, ker to, kar sem ugledal, ni bilo niti podobno več pianini. Okostnjak stavbe in poldrugi meter visoke koprive in osaLi, ki so ji že desetletja edina družba. Pot se je vlekla dalje, nmlatjeri jc bilo vedno teže slediti, no, saj ji sploh nikjer ni bilo lahko, kaverne, ki so se vile ob vsem grebenu, pa so hile po večini že posute, le nekaj betonskih topniških položajev je bilo še cclih. Zadnji vrh je bil Veliki Folovnik, ostanki poti so bili žc skoraj nevidni, zanašati se je bilo treba na občutek. Na Polovniku jc narava že skoraj vzpostavila prvotno stanje, zato me jc inalo skrbelo. Kajti sem namreč moral mulatjcro, ki pripelje naravnost v Log Čezsoški, kajti nič mi ni bilo do praskanja postrmalih in skukih, ki padajo na rečni breg. V gozdu jo je biio spet laže zaslediti in kar oddahnil sem se, ko se je naposled prav »koraj-žno« pokazala in se začela v tikcaku spuščati. Vmes so se pojavili ostanki rovov, ki so jih na iz postavljenih mestih prekinjali hetonirani položaji, na katerih so gnezdili gorski topovi, usmerjeni na bovško kotlinu. Nekaj kavern je bilo izredno ohranjenih, toda puščice, ki jih jc nekdo s fluorescentnim sprejem »nakracab po bukvah, so jasno kazale nanje 111 seveda tudi namen, s katerim jih je nekdo označeval. Žeja tue je silila naprej, vendar sem že kmalu ugotavljal, da so plitvi rovi in povezave med njimi včasih zelo podobni slabi mulatjeri. Ko sem se po občutku prebijal prek strinali na boljši le ren, sem na nekem mestu preskočil večji kup, pod katerim so spet stekli ostanki poti. Ce se ne bi čisto slučajno obrnil, sploh ne bi vedel, da sem pravzaprav preskočil vhod v enega pomembnejših bunkerjev, ki pa je bil ze tako zasut, da je bilo prostega le še manj kot pol metra vhoda pod stropom. Niti najmanj nisem bil razpoložen za plazenje v notranjost, zaio pa se mi je zdel zelo zanimiv portal, ki je res umetelno označen. Spodaj je bil lepo okrašen napis, ki je izpričeval, da je pripadal italijanski trideseti stotinji, zgoraj pa grb v zvezdi in pod prekrižati ima sekirama številka 1 v krogu. Vse skupaj je bilo obdano z vencem. To bi poznavalcu prav gotovo povedalo še kaj več o tem, kateri diviziji ali rodu je pripadal. Na nekem mestu med bukvami so me prese netili ostanki betonskih napajalnikov za konje, vsaj predstavljam si, da so bili to. Le vode ni bilo nikjer, jaz pa hi jo prav hvaležno »žlampal« iz njih, če bi je kaj bilo. Pni ure stran je bilu sicer propadlo zajetje, verjetno so jo pritovorili od tarn, zdaj pa je ni nič; zato pa se mi jc skozi presledek med bukvami ponujal svojevrsten pogled, saj se je ravno na nasprotnem bregu bohotil slap Boka. Skozi daljnogled sem si ga tako približaj, da so se zarosili okularji in to pot so se mi tudi res zasolzile oči, »Rarahc bovške,« sem si rekel naglas, «jaz na témle hribu medlim od žeje, ker je ni nikjer niti kapljice, tamle čez jc pa zlivate dvajset kubikov na sekundo v turistične namene!« Ko sem to rekel, sem se malo bolje počutil. In še bolje uro pozneje, ko sem spodaj, še kar obut v gojzarje, legel v hladne soške valove. Turisti, ki so se peljali mimo v treh ra fri h, so začudeno gledali in se mi smejali. Kar naj se, toda verjetno nikoli 11 e bodo vedeli, kam pelje vsekana mulatjera, ki jo bodo opazili takoj za ovinkom. In mnogi niti tega, kdn jo je delal in čemu jo je delal. La jim ne bi škodilo, čc bi jih razen vode opljusnilo šc kaj zgodovinskega vedenja o teh krajih. O Zlato ogrlico smo našli na stezi, ki vodi od Doma Športa v Planici na Ciprnik. Naslov najditelja je v uredništvu. H IH I K I jJSP1- _ _ 7-8-2005 Bevkov vrh - Sivka Pika na i Mihovih izletov iri Marija Lesjak Jutro, Sveže, čeprav je že maj, obetajoč lep Jan in zgodnja ura. Vsi smo hiteli z nahrbtniki in pripadajočo opremo na avtobus z zvestim, prekaljenim šoferjem Blažem. K Rdeči dvorani v Velenju, v kateri je naše stalno izhodišče za potepanja po hribih in dolinah, gorah in njihovih vrhovih naše prelepe Slovenije, nikoli povsem odkrite, nikoli dovolj raziskane. Dobrote slovenskih kmetij na Cerkljanskem Na poti proti Ljubljanski kotlini nas je objela značilna megla, ki je tistim, ki so manj spali, omogočila še malo dremanja, saj drugih pomembnejših skrbi nismo nosili s sabu. S potekom tokratne poti, ki bo vijugala iz Kladja, v katerem bomo izsropili, prek Bevkovega vrha vse tja do Sivke in se nato spustila v naselje T.edine, v katerem nas bo Spet čakal avtobus, nas je že med vožnjo ob jutranjem pozdravu seznanil Mihov glas. Naše potepanje je - kot vedno - skrbno načrLoval, ga preučil, predvidel, kdaj, kje in koliko časa bomo počivali, da bomo ob pravem času spet na cilju in doma, kjer se življenje spet li lì i i v vsakdanjost, prežel o s skrbmi, obveznostmi, nalogami, težavami... To pa je bil naš dan, ku smo lahko dali misli in oči na pašo, saj je na mesto nas mislil Miha in mi smo lahko samo uživali, '/.r. ob izstopanju iz avtobusa so nam pogledi ob pripravljanju na pohod uhajali proti sveže pobeljenim vrhovom, jutro je bilo kristalno čisto in svežina pomladnih barv izjemna, vi dljivosr pa brezhibna. i\oge so kar samt: začele hodiLi in tisti zadnji so se morali kar podvizati, da so ujeli rep kolone, ki jehin la novim dožive-ijem naproti. Na Cerkljanskem se nam je kar kmalu postavila na pot kmetija, ki je s svojimi 6S Andrej Stritar klopmi in mizo kar suma vabil a k počitku, in nekaj jih jc žc sedelo ob njej. Moški del jc privabila žganjekuha starejšega gospodarja, nekatere pa pogled na pašo odhajajočih krav. Nanjo so hitele že s puhlimi »baloni« mleka in tisti, ki jim ni zadišala jutranja kava, so ob pogledu na to umu-žico kravjih lepotic pomislili na morebitno sirarno. Ljudje so sc namreč kljub že naročeni kavi nekam čudno sprehajali v notranjost hiše ... Seveda ubču tek je bi! pravi, na stenah so vise la priznanja z vsakoletne ptujske prireditve »Dobrote slovenskih kmetij«, ki so brez komentarja potrjevale kakovost izdelkov. Vzpenjanje na bližnji lievkov vrh nam je sproti odstiralo prelepe poglede na okoliške vrhove in kot otroci smo ponavljali njihova imena in se v mislih vračali k lepim doživcLjcm na njihovih vrhovih. Prvi meti njimi je bil Biegoš, ki smn ga obiskali v začetku novembra lani, z zapoznelimi cvetovi encijana in morjem megle poti seboj; s svojo mehkobo jc hotela prikriti mračnost iz zapuščenih bunkerjev ... »Pokuk« deviško belega Triglava izza živo zelenih pogorij v ospredju nam jc sporočal; »Čakam vas!« Kot ^ bi bral naše misli oz. načrte, saj je postajal naša skrita želja, ki je rasla v nas skupaj z nabirajočo Ji r\ se knndicijo kljub letom, ki neusmiljeno teko. Naš obisk Velikega Draškega vrha in Viševnika septembra lani v prelepem sončnem vremenu, ko sta sc nam njegovo pogorje iti pot nanj razkrivala v vsej svoji proseranosti in lepoti ter nas vabila v svoje kraljestvo, nam bo nslal v trajnem spominu. Skupna fotografija z ozadjem »njegovega veličanstva« Triglava, na kateri nam z obrazov žari vsa vsrkana lepota narave, je vrhu nee naših »foto" spominov in zagotovo bo marsikateremu soudeležencu krasila njegov domači planinski kotiček in mu grela srce! Mimogrede smo bili na Bevkovem vrhu in žc smo se gnetli okoli znamenja, na katerem smo žigosali svoje dnevnike nekateri bolj, drugi manj zavzeto, vsi pa z zeljo, da bi na tak način zaznamovali lepa doživetja, ki se bodo morda kdaj ob vedno bolj lubnjičavem spominu hotela izmuzniti iz glave. V zavetju zapuščenih, a nekdaj silno mogočnih poslopij na višini nekaj več kot tisoč metrov nad morjem so si privezali dušo še tisti zapozneli, saj je bil šele tam tisti predvideni postanek; nekatere udeleženke so ga hitro izkoristile za nabiranje izvrstnega regrata, ki je v dolini že odcvetal. In žc smo nadaljevali pot po nebeško zeleni pokrajini, plezali čez ograje električnih pastirjev in motih mir stoterih ovac, ki so nas začudeno gledale in ogovarjale s svojim blejanjem. Nam pa jc bilo lepo pri srcu, ne le zaradi pogleda nanje, ampak tudi zato, ker se v teh odročnih krajih ohranja življenje. in veseli smo bili sledov pridnih rok, ki so se kazale na lepo zloženih in povezanih butarah in poravnanih terenih za lažje strojno obdelovanje oz. košnjo trave. Zelo redko posejane kmetije so skrbno negovane in v človeku vzbujajo optimizem. Šok ob koncu Čudovitega izleta Pot nas je pripeljala do razglednega Mrzlega viha in otroško razposajeni smo vijugali med smrekami, ki so rasle v krogu in v svoji sredini varovale sledi nekdanjih kresov ter nani tarale ozračje ob njih. Dane bi zaužili preveč lepote naenkrat, je spet poskrbela narava in poslala nad nas obilico hudih oblakov, ki so nas opozarjali na morebitno ploho. Srce nam je zaigralo ub pogledu na naš čakajoči avtobus in zvestega šoferja, saj se nam je tak konec poti Se kako prilcgcl. Čas je bil še za krajši počitek ob popitem čaju, kavi, morda pivu Pr' Jureč, domačiji s kmečkim turizmom tik ob avtobusu, in iz sosednjega prostora se je slišal živahen otroški živžav. Ob odhajanju smo bili priča nadvse prisrčnemu prizoru, ko je odhajala tudi skupina vrtčevskili otrok nekje s kranjskega konca. Gospodinja je ob spremljavi gospodarjeve fiaj-tonaricc vsakemu posebej dala v krušni peči pečen hlebec kruha, ki so ga skupaj z njn ume-sili in spekli. Njihove žareče oči in smejoči obrazki niso potrebovali besed. Za Še mehkejši prizor jc poskrbel domači črni »medvedji« pes, gore-ljudje .net ki se je zložno sprehajal med njimi in jih božal s svojo dlako. Polni lepih vtisov smo se odpeljali proti domu in skozi okno Se naprej srkali lepote Slovenije, ki pa so nas lli in tam kljub vsemu zazibale v prijeten dremež. Ko smo se bližali Šaleški dolini, nas je predramil znani glas Mihe, ki nam je že razpletal nadaljnje načrte naših poti in vabil na pohod na Paški Kozjak. Zahvalil se nam je (!) za udeležbo in pozabil, da je sam vložil v izlet toliko truda, da smo se imeli - predvsem mi - lepo. A vsake pravljice je enkrat konec .,. Za nas se je v hipu razblinila, ko je sredi nas udarila neusmiljena vest kot strela z jasnega, ki smo se ji doslej na naših pohodili Lako spretno izmikali: »MIHE NI VEČ!« - Zmedeni smo v svojih mislih iskali tistega Miho, ki ne bi bil »naš« Miha, ampak neki drug, bolj oddaljen, manj »naš« ... Kakor koli smo Iskali izhod v »drugem*, bolj je v ospredje prihajala kruta resnica - ja, naš Miha! Saj to ne more biti res! Pa vendar je. Knako bi dejal Miha, če bi mu bilo dano. Gornji opis našega zadnjega skupnega izleta je samo primer našega vsakokratnega druženja, vsakič lepega, vsakič drugačnega, nepozabnega! Za opis teh doživetij niso dovolj besede, potrebna je le duša, za tovrstne lepote sprejemljiva, čuteča, sorodna, Takih pa v naših vrstah ni malo in Miha je bil naš vodja. Ob kruti novici smo se strnili tako kot ovce. tam gori na cerkljanskem hribovju in zbegani iskali pot naprej, ki si jo brez našega Mihe težko predstavljamo. Zavedamo se, tla bo drugačna, saj je Mihova bila samo njemu lastna ,..' O rubriki Noricc in obvestila je zapis v spomin .VMki Polhu. ,M„ * _ / 7 8-2005 Spominska pot čez Kogel j¿¡ Nace Ban Hči Tatjana mi je dan pr> tem, ko me je zapustila moja žena, po GSM poslala lepo misel, katere pomena in sporočilnosti takrat seveda nisem mogel povsem dojeti: "Ko del nas odide, poskušamo v nastalo praznino preusmeriti kaj lepega in s tem ohranimo .spomin in sebe.« Danes, ko sem po opravljenem plezalnem vzponu v Koglu počival v mehki travi nad iztekom smeri, obkrožen s planinskim cvetjem, se mi jc spomin na to misel povrnil. Seveda, to lepo je prav napor v plezalni smeri, jc veselje do hoje v gore, je prekrasno planinsko cvetje okoli mene, je sproščujoča tišina, ki jo lahko doživiš sanio v gorah. In v .se to je najboljše zdravilo /a rane, ki ti jih zada življenje ■/. izgubo življenjskega sopotnika, s katerim si dolga leta skupaj doživljal vso lo lepoto. Pred devetimi leti mi je uspel pravi podvig. V poldrugi uri sem preplezal dve srednje težki plezalni smeri v Kamniških Alpah. Prva je v ju- žni steni Kogla, druga pa v južni steni Skute. Sestopil sem pu Igličcvi smeri v S truci in čez skrajni levi prehod v Koglu¡ ki takrat še ni bil zavarovan z jeklenko. Pod K oglom sem razprostrl padalo, ki sem ga zjutraj pri vzponu pustil na travnatem pobočju ob vznožju Dolgega grebena, in odjadral v dolino. Obiskal sem zahodno pobočje Brane in Rzenika. Po uri jadranja sem varno pristal na travnati jasi pri Jurju v Kamniški Bistrici, Lastnik gostišča nsi je prijazno ponudil prevoz do tovorne žičnice v Koncu, ob kateri me je čakal avto, Danes, pri petinšestdesetih letih, sem, čeprav seni že pred leti opustil plezanje, spet začutil neustavljivo želju, da bi se v počastitev spomina na plezanje /. ženo Heleno znova preizkusil v pravi plezanji v Koglu. Odločil sem se za Virensovo smer, ki sva jo sama ali v družbi s prijateljema Natašo in Zanom v mladih letih večkrat preplezala. Tudi mkrat sem s seboj ponesel padalo, seveda lažjo alpsko različico, brez protektorja in rezerve. Pa se jc z dodatnim nahrbtnikom / najnujnejšo plezalno opremo, hrano in pijačo vsega skupaj kljub temu nabralo za kakšnih osem kilogramov. Padalo sem pustil na običajnem prostorčku za grmom rušja pod manjšo skaln. si oprtaL nahrbtnik z alpinistično opremo in sc povzpel do stene Kogla. Na skalnatih obronkih so me pozdravili prvi šopi živo rumenega avriklja, clusijev svišč, ki se rad pojavlja v njegovi družbi, pa se jc najbrž razcvetel više nad Koglom. Po toliko letih sera že malo pozabil, kje točno je začetek plezalne smeri. IJa ga nisem dolgo iskal, saj že takoj na začetku pritegne pogled značilni kamin v drugem raztežaju. Namestil sem si plezalni pas, pohodne copate zamenjal s plezalniki, ki mi jih je pred leti zapustil Silvo Karo (moral sem le zamenjati oba podplata); zdaj je zgornji del na obeli že malo natrgan, podplati pa so še dobri in omogočajo varen oprijem na skalah. Za vsak primer sem si pripel še dva kompleta z vponkami in že sem bil pripravljen za preizkus svojih plezalskih sposobnosti. Prijatelj Stane, alpinist, gorski reševalce in tudi jadralni padalec, ki jc v zadnjih letih pie- zaino vrv prav tako obesil na klin, me je svaril pred nevarnostjo stilo plezalnih vzponov, čei da so klini, ki so v smereh zabiti, že stari in nc več varni. l'a saj klinov pri solo vzponu niti ne potrebujem, saj sc nc varujem, paziti moram le, da bom vedno našel vare.n skalni oprimek in zanesljiv stop, pa bo šlo. Ker ni bilo varovanja, je tudi plezanje šlo razmeroma hitro. Odločil sem sc za vzpon po levi varianti skozi kamin oziroma ob kaminu, ki je nekoliko težja od desne. Z ne kaj napora sem bil kaj hitro na gredini, na kateri me je pozdravilo obilje planinskega cvetja. Tudi elusijev svišč je bil med njim. Še kratek počitek za nekaj koščkov čokolade, vitergin in predvsem tekočino za dehidrirano grlo in že sem nadaljeval plezanje v zgornjem delu stene nad gredino. V izstopnem raztežaju, ki je rahlo previsen, sploh nisem imel nobenih težav. Treba je le uporabiti pravilno tehniko, pa gre, Tudi tokrat za smer nisem porabil več koL m čeLrt ure. Na vrhu me je .seveda čakala zaslužena nagrada: mehka trava za krajši počitek in čarobno okolje, bogato poraslo s planinskim cvetjem. Le manjšo skupino gamsov sem nehote preplašil, da so odskakljali po skalall in kmalu izginili v gostem rušjtt. Privoščil sem si le krajši počitek, saj sem moral pohiteti in čim prej poleteti v dolino. Vremenska napoved je namreč obetala, da bo popoldne začel pihati jugozahodni^ s katerim imam v tej dolini kaj slabe izkušnje. Pred leti, ko sva se s sinom Primožem po južnem rnzu povzpela na Skuto, sem pri poletu v dolino v močnem jugozahodniku zašel v rotorje. Padalo, ki je bilo za mojo težo preveliko, so sunki vetra zapirali od strani in tudi frontal no, tako da sem hitro izgubljal višino. Na jasi v gozdu pod Jer-manco si nisem upal pristati zaradi rotorjev, vedel pa sem, da se mi do Jorja ne bu izšlo. Končno mi je uspelo, da sem pristal na mlajših drevesih, ki pokrivajo spominski park nedaleč od h planinskega doma v Kamniški Bistrici, Pristanek je bil sicer v redu; padalo je obvisnlo na kro- ! šnjah mladih drevesc, z nogami pa sem varno pristal na veliki gomili. Večjo težavo pa je pomenilo padalo, saj so se vrvice tako močno zapletle v gosto vejevje, da so morale na pomoč škarje za rezanje vej. Ob sestopu po poti, ki pripelje od Skute dol, me je na razglednem mestu, sredi gorskega cvetja, presenetila lična lesena klopca z zanimivim 2 . .... prvem bivaku (od dveh) pozimi 1957 v Slovenski smol Triglava: Tone Škarja, Helena Lužar, Ivo Motn/kar, Edo Plšler. © Peter Ježek Jesen na gori Stojim na vrhu in pod. mano morje rumene, rdeče, rjave, kalna reka; po barvah vidim, da se čas izteka. Ko oster ve i er brije, travo or je, da upogiba se kot misel moja pod težo žalosti t»i hrepehenja, ztičutim, da se že jesen začenja. Miže prebiram smra pismu trnju, na pamet znam jih kot te sive stene, kjer srečala sva se nekoč. Še zmeraj si zame tak kol prvič, kakor včeraj pozeneš mi prevročo kri skoz vene. Ko zima bo in gora bela, hladna, mize čutila jutra bom pomladna. Metka napisom: ■»Poglej in sc nasmeji« Le kdo je bil tako prizadeven in jo je postani na tem lepem prostorčku? Upam. da bo zdaj, ko je tudi prehod na grušč pod Kogloni zavarovan z jekleni-co, več planincev zašlo v ta prelepi gorski svet. Upam ludi, da bodo dovolj hribovsko in naravo varstveno ozaveščeni in ne bodo trgali zaščitenega gorskega cvetja. Helena, ki jc bila tudi članica gorske straže, je vedno dejala, da je cvetje v gorah najlepšo v liaran tam, kjer raste. Nahrbtnik s plezalno opremo sem strpal v večji padalski nahrbtnik, razprostrl padalo - hiter poteg vrvic, kratek tek in že sem bil v zraku. V steni Kogla sem v Rumeni zajedi zagledal navezo dveh alpinistov v prvem i ¡iztezajo. Gotovo sta mi zavidala, da bom hitro in brez napora poletel v dolino. Mudilo se mi je, čeprav še ni bilo poldne. Tudi termika še ni bila premočna. Kljub temu bi lahko prijadral nad vrh Rrane, vendar sem raje pohitel nad Kzenik, da bi bil tako čim bliže načrtovanemu pristanku. V zraku sem bil kakšne pol ure, nato sem pristal pri jurju; k sie či nad jaso pred in za domom ni več telefonskih oziroma električnih žic. Gospod Jut mi je pozneje povedal, da je imel velike težave z. izvajal- ci del, preden so mu vse votle potegnili ob robu gozda. Pri tem se je skliceval na to, da je potreben prostor /a varen pristanek jadralnih padalcev, še bolj pa helikopterjev ob reševalnih akcijah v gorah. Žena gospoda Jurja (njenega imena žal ne vem) mije postregla z zelo okusnim riče-tom; gospodu |urju pa sem moral obljubiti, da bom v bližnji prihodnosti, ko bom spet jadral nad njegovim domom, iz zraka poslikal njegovo domačijo. lako mi je uspelo ponoviti dosežek izpred devetih let, seveda brez južnega raza v Skut i, za katerega nisem imel dovolj časa, pa tudi poho dni copati nikakor niso bili primerna obutev zanj, saj je bilo pod Skuto in okoli nje še veJiko snega. Prepričan sem, da bo tudi to še prišlo na vrsto nekoliko pozneje, ko bo sneg v gorah bolj ali manj pobralo. Me glede na to pa bom spumili na ta vzpon ohranil v skritem kotičku svoje duše kot lepo doživetje, ki si ga bom vedno skušal priklicati v spomin, ko se boni znašel pred novimi življenjskimi preizkušnjami. O fi L A14 a M i KI Lepi in mogočni Jalovec Mirko Kam bič vUpimstka Helena l.užar, poročena Ban, je v svojem planinskem dnevniku mikavno orisala svoj vzpon na Jalovec leta 1956. Svoji pripovedi je dodala tudi moje ime, saj sem se ravno na njeno pobudo v Tamarju pridružil njenima znancema; po planinski pori iniiuo Kotovega sedla smo skupaj osvojili vrh najlepše oblikovane gore Julijskih Alp. Hvaležen sem njenemu možu Na te tu Banu in uredniku Planinskega Ve-stnika, da sta L objavo potrdila sončno iesnicu o gorski naravi, ki povezuje sorodna srca v trajno duhovno skupnost. Tudi potem, ko se nekateri za vedno ločijo od nas, nam ostanejo v spominu kot pobudniki življenjskega optimizma (PV, junij 2005, str. J6-Ü7). Svoj spomin na Heleno povezujem z ime nom slavnega alpinista Tonija Hiebelerja. Gre za neko malo znano, posredno povezanost, ki bi jo smel imenovati planinska aktivnost. Zdi semi prijetno, da jo povem. Ioni lliebcicr, zmagovalce severne stene Ei gerja v zimskem vzponu, je leta 1976 v sodelovanju z založbo Süddeutscher Verlag v Münch nu izdal luksuzno knjigo velikega fonna-la s celostranskimi barvnimi reprodukcijami, Berge unserer Alpen (Gore naših Alp). V seznam znamenitih vrhov je uvrstil tudi naš Jalovec. Predstavil ga je kar s tremi slikami. Na tretji celostranski sliki vidimo severovzhodna oste-nja v jutranjem soncu. Ta izjemna skalna piramida naredi mogočen vtis na ozadjti modrine neba. V soneti in sencah je gora plastično oti pljiva kot sklenjena gorska arhitektura. Stimo prodišče pod njenimi stenami, obsijano z žarki, se spušča diagonalno kot črta. nad katero se začno plezalne poti. V ospredju jc vzpetina, kup skalovja in grušča, poraščenega /. mahom. Vse mu prizoru daje metilo mlada planiuka, ki Sproščeno sedi na skali in si ogleduje strmo ostenje, razdeljeno s svetlobnim robom. To dekle v rdečkasti karirasti srajci, z rdečo ruto za vratom, v temnih planinskih hlačah ni nihče drug kot Helena. Požirala mi je med kraj- šim počitkom, ko sta se spremljevalca Ivanka in Janez že pomaknila više proti Kotovemu sedlu. Moj motiv jc nastal kmalu potem, kn se je Hele na otresla strogega graničarja, ki se je zadovoljil z njeno osebno izkaznico. Niti sanjalo se mi ni, da bo ta moj motiv objavljen v pomembni mednarodni publikaciji, v omenjeni liiebeleifcvi knjigi. Celostranska reprodukcija je visoka kar 34 cm. Barve so nasičene, čiste, osn imi je odlična. Na naslednji strani je Hiebelerjevo besedilo o Jalovcu (264i m), o plezalnih smereh, o tem, da pomeni Kol ovo sedlo razvodje med Jadranom in Črnim morjem. Ko jc založba začela zbirati fotografije, se je po Hiebelerjevem nasvetu maja 1ÍJ75 obrnila na uredniki Tineta Orla, naj pošlje več motivov Jalovca za končni izbor. Povabili so mc k sodelovanju in končno sem doživel presenečenje Hie beler je izbral za tisk tri moje motive; J al uvee iz Wpimstwñl Htoboler, 1. ¿Imshi vzpon preko severne stene Cigerja. stiha posneta 30.3,1962 na njegovem predavanju v Ljubljani. Trente s Kugyjevim spomenikom, Jalovec s Slemena (tiskan dvostransko) in kot najlepši motiv: Jalovec s Heleno, ko je podelila hladnemu velikanu .svoj srčni utrip. Tisti tiari, biki je 2. septembra 1956, suro ob mirnem, sončnem vremenu ponosno stopili na vrh Jalovca. Pogled je segal tja do Kanina, Viša in Montaža. Potem smo polni dubre volje spo znali trentarske strmine Jalovca in po dolgi ho ji dosegli Vršič. Helena se je s svojima spremljevalcema spustila v Kranjsko Goro, mene pa je calíala še dolga planinska pot rez. Razor, Triglav in Kanjavec do Triglavskih jezer in dol do Savice. /ato jc bil moj nahrbtnik tako nabasan, da ini je morala v su mini Kotovega sedla priskoči- li na pomoč Helena, kot je zapisala v svoj dnevnik. Obširno strokovno oceno Hie-bclcrjcve knjige, v kateri je našel svoje mesto lepi Jalovec. z mlado planinko Heleno, je napisal dr. Tone Stro-jin (PV, april 197?, sir. 241). Svoj diapozitiv (koda krome 1) z Jalovcem in He leno sem skupaj z drugimi posnetki tistega dne uvrstil v svojo predavateljsko zbir-ko. saj je bil moj vzpon na Jalovec polil prijetnih dogodivščin. Naj dodam še neko planinsko skrivnost, ki je utonila v pozabo, odkril pa sem ¡o pred kratkim oh pomoči svoje planinske izkaznice, polne žigov in kratkih zapisov 14. julija 1954 sem pripeljal na vrh Triglava I ri fante, ki su uživali počitnice na Pokljuki, sorodnike dr, Brejca iz Ljubljane. Stlačili so se v Aljažev stolp, da bi izkustveno spoznali njegovo prostornino. Ujel sem jih na črno-bei film. Šele slika mi jc pozneje odkrila, da molijo iz stolpa ne le tri fantovske glave, temveč tudi dve dekliški. To sta bili Cilka Kordežiz Kranja in Helena Lužar iz Kamnika. To pomeni, da sem se dve leti pozneje tam v Tamarju pridružil polio dnikom na Jalovec, ker sem Heleno poznal že z vrha Triglava. Tonija Iliebelerja sem prvič in zadnjič osebno srečal konec marca 1962 v Ljubljani, ko je na povabilo naših planincev prišel predavat. Rad je privolil, da sem ujel njegov obraz na barvni diapozitiv. Pravili so, da je zaljubljen v naše Alpe. 2. novembra 198'l se je z. našim Alešem Kunaverjem dvignil v helikopterju, da bi našel motive, posnete od zgoraj, verjetno tudi Jalovec. Žal sc jc zgodila huda nesreča. Šlo je za skrivnost usodnega jutra, o ' 7-8 -2005 Vrh stene Beneški stolp in vasica Podpeč kljubujeta času Jure M ar Kič Zadovoljno smo sc poslovili od tovornjaka, ki je vse od vrha čntokalskega klanca podaljševal svoj rep. ("esta se je že po nekaj ovinkih začela str ino vzpenjati, vračali smo se proti spe-njenemu skalnemu valu - Kraškemu robu. Češnje, ki pri nas na Gorenjskem še niso odvrgle belih cvetov, so Lu rdele in nas vabile. Nismo se pustili zapeljali, le še bolj snuj hiteli, dokler nismo prišli pod steno. V 1'odpcči jc ccsta na nekaj mestih ukleščena med stare kamnite hiše. Če bi se. le malo bolj nagnile skupaj, bi jo presči-pnile. Mali vodnik nam jc izhodišče poti obetal sto metrov iz vasi. Kar nismo se mogli odločiti, kje bi začeli meriti. Ko se je cesta vrh klanca prevesila proti Zazidu, smo si bili enotni, da hn treba vsaj malo nazaj. Našli smo stezo, da je pra va, pa sta nam pomahala tudi domačina, ki sta na traktorju odhrnela mimo. Kam bi lahko postavili stometrsko oznako, nismo ugotavljali, sieza se vsekakor začne le malo za zadnjo hišo, tik pred tablo, ki Označuje konec naselja. Pogledovali smo proli stolpu nad nami - ostanku nekdanje obrambne linije med Avstrijo in beneško republiko. Pripet na sredo stene je bil vide ti povsem nedostopen. Glede na io, da sta bili t nama najini mali planinki, naju jc kar stisnilo pri srcu, že po nekaj korakih v gozdu pa so nas kamnite stopnice prepričale, da je opis tokraL pravšnji iti pot res »turistična«. Mimo kamnitih stražarjev sinu iz gozda stopili na bolj odprt Muran s ve L Pot jc postala izpostavljena, vendar smo sc lahko zanesli na ograjo, ki je kot kažipot še naprej kazala navzgor. Kot bi zrasel iz tal, se jc pred nami pojavil naš cilj, Vsiop vanj varujejo dobro zaklenjena vrata, zato pa majhna terasa pred vhodom, obešena nad strmo steno, ponuja prelepe poglede na zelenu preprogo daleč spodaj. Premamila nas jc opomba v vodniku, da je do Kraškega roba le nekaj minut. In res nam strma pot, ki se začne za stolpom, ni vzela več časa. Utrujenost smo položili na klopco nad steno in opazovali vasi pod sebuj - strehe Pod-peči so bile tik pod našimi nogami, Krasmvljc s sv. Trojico malo dlje. Tam nekje za Tinjanom je le drugačen odtenek modrine kazal, kje visoko nebo sončnega dne potone v neskončno mor sko prostranstvo. Radovednost nam ni dala miru in po stezi, ki je včasih namignila, da gre za markirano planinsko pot, smo se vzpeli na najvišjo točko roba. Zemljevid nam je pravil, da gre za Zjat ali Vrh stene. Beneški stolp je bil zdaj že naš stari znanec, prvič pa smo ugledali pod steno »grad« - obzidje, ki jc zaprlo naravno jamo v steni in je srednjeveške vaščan« Podpc-či ščitilo pred divjimi Turki. Ropotanje helikopterja je zmotilo tišino in nam odvrnilo pogled na drugo stran. Z odprtimi usti smo se zavedeli, da bi Slavni k lahko dosegli z malo daljšim korakom. Okoli nas je vse cvetelo, po rumenih in vijoličnih cvetovih so poplesavali raznobarvni metulji, netresk je lovil sonce v svojo zeleno ča-šico. Ropoi pod nami je povzročila dolga kača, ki se je počasi spuščala s Krasa proti morju. Po naših tirnicah srmi jt sledili navzdol. Pod stolpom nam raziskovalna žilica ni dala miru in sledili smo palicam, kjer je proccjšcn del varovalne ograje odstranila neznana sila. Morda jc ta sila i udi okovala Trnuljčico v skoraj nedostopno utrdbo. »Grad« varuje gosto zaraščena por, prepredena z divjo vrtnico. Njeni meči princem, ki jo želijo s obiskom vsaj za hip znova obudili v življenje, pustijo pečat. Včasih verjetno dobro zavarovani vhod skozi obzidje, obraslo z bršljanom, dandanes brani le lesen križ, prepreden z zarjavelo žico. Zob časa in nekda nji zavojevalci so tudi v Lo zaščito naredili vrzel. Turkov se nam ni bilo treba bati, grad nas je tokrat ščitil lc pred vročim soncem. Pot nazaj skozi trnovo pregrado nam ni dišala, tako da nas je brez težav zapeljala stezica, ki je le malo pod gradom zavila po pobočju navzdol. Pot je biLa sprva zapuščena, a lepo prehodna, malo niže pa je zapeljivka pokazala svoj pravi obraz. Včasih se je preprosto izgubila poti bršljanom. Lomili smo suhe veje, odstirali bodeče grme, dvigali bršljan in iskali por naprej. Opogumlja li so tías rdeči odsevi streh pod nami. Končno smo, oh glasnem vzkliku domačinke, pokukali iz goščave in se po polomljeni lestvi spustili na trdna tla. Komaj smo ji pojasnili, da nad kačami sicer nismo ravno navdušeni, da pa jih niii na sončnem robu niti v gozdu nismo opazili, že nas je presenečeno ogovorila druga. Pot je zapuščena in že dolgo niso videli, da bi po njej kdo hodil. Čeprav si prav nič nismo želeli slave, smo v vročeni dopoldnevu hitro postali nekakšna lokalna zanimivost. Skozi vas smo se po ozki glavni ulici vzpeli do aviomobila. Nekaj hiš je še živili, več drugih pa je skozi razbita okna mrko zrlo v nas. Teža časa je nekaterim podrla strehe, drugim razhrazdala nekoč lepo grajene zidove. Stlačili smo se v avto in pomahali vasici, ki pripeta pod Kraški rob, kot bi bila zapuščena od vseh, kljubuje času. Was je žc vabilo toplo morje... O www.vrh .si Izbira gornlških hlač VRŠIČ -HELBA -TNP -EKSTREM -ŽENSKE ENOSTAVNE -ARCO -OSP-BLfcD -PUMPARICE -LADY 3/4 -PLEZALNE KRATKE iN DOLGE -VETRNE HIMALAJA - * ¿ ocenami in izktiSnjami sodelujejo: Silvo Karo, Marjan Manffeda in Klemen Bei in £ '"T" 7-8-2005 O kužku iz Pasjeka in drugih štirinožnih gorskih reševalcih Iz knjige Spomin in opomin gora - Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah jžS" France Malešič Februarju 1929 je bilo izredno veliko snega in v snežnih plazovih je umrlo kar dvanajst ljudi - trije nad Bohinjem, po eden nati Soro, Horjulom in Krškim ter kar šest na raznih krajih v Halozah, Takrat je z Gračanovega hriba pri Spodnjem Logu ob Savi ztlrvel velik plaz in zasul nekega moža, namenjenega domov v Pasjek. Spremljal ga je koža, ki se jc plazu izognil, /ačel je močno lajati, ker pa na samotno pot dalj Časa ni bilo nikogar, je zdrvel v bližnjo hišo in z besnim laje-ženi pripravil ljudi do tega, da so šli za njim. »Nekaj bo, kar bo!« so dejali možaki in začeli prekopavati plazovino. Kmalu sq prišli na nekaj črnega. Iz neljubega snežnega oklepa se je kon čno skobacal možak iz okolice Pasjeka, ki ga je zasul beli grub in je skoraj izgubil zavest. V prvi hiši se je za prvo pomoč okrepčal in napotil dalje. Psa pa so iskali zaman. Drugo jutro so naleteli na novo presenečenje. Ob razkopali cm plazu je ležal klobuk rešenega možaka in samo ta borni klobuk je čuval njegov zvesti pes vso dolgo, mrzlo noč. Pod njegovim ležiščem se je stopil sneg tako globoko, da je ležal zvesti pes kakor v kotanji (Jutro). Zagotovo se že slavni Otzi ni branil pomoči svojega najboljšega prijatelja, vendar o tem za zdaj še ni sledov. Najstarejši zapisi o psih v gorah omenjajo rimsko vojsko. I.eia 1050 jc sv. Bernard Veliki na 2422 ni visokem prelazu med dolinama Pada in Konc zgradil zavetišče. V njem so verjetno že kaj kmalu začeli uporabljati pse za čuvaje, za vleko in utrjevanje gazi v snegu in celo pri kuhinjskih opravilih. Izkazali pa so sc predvsem za odlične vodnike in pri iskanju izgubljenih ljudi v snegu ali megli. Prvi zapisi o njihovi sposobnosti pri iskanju zasutih v snežnih plazovih so iz 18. stoletja. Najbolj znan je Barry - bernardinec, ki je živel od leta 1800 do leta 1814 in rešil iz snega in drugih stisk precej ljudi. Zato velja za praočeta pasjih gorskih reševalcev. Sledilo mu je še veliko šiirinožnih reševalcev. Leta '1938 jc v Švici sedemnajstega zasutega v plazu, ki ga nikakor mso mogli najti, našel Jeseniški gorski reševalec Naco Hrovat s plazovnlm psom Črtom, hijo februarja 1957 našel zasutega Mi-tjo Pehanlja in na tekmovanju v Švici teta 1953 dMO gel ¿¡ato medaljo (Triglavska muze/sto zbirka). > / 7-8-2005 pos, ki je bil po naključju zraven. Šc isto loto je začela solati pse švicarska vojska, leta 1944 pa tudi nemška. Pri nas sc jc organizirana služba za reševanje s psi začela leta 1952, Posamezniki pa so sc s tem ukvarjali že prej, Se posebno zanimivi so naši domači starejši podatki o psih v gorah, ki izredno lepo dopolnjujejo zgodovino prijateljstva med ljudmi in njihovimi štirinožnimi tovariši. 1. januarja 1777 zgodaj zjutraj se je osem va-ščanov Srednjega Vrha nad Martuljkom namenilo delati pot v globokem snegu do senožeii Hudi hlevi, nakrmiti ovce v bližnji staji in se vinili s senom. S pnhočja, na katerem so prejšnje leto posekali drevesa, se je utrgal plaz in zasul vseh osem in tudi psa, ovčjega čuvaja, ki ga je imel s seboj eden izmed gospodarjev. Naslednji dan so jih izpod več metrov debele zbile snežne gmote izkopali mrtve, pes pa je živ poskočil izmed trupel. Na kraju nesreče je bilo pozneje postavljeno spominsko znamenje, zato so ta kraj poimenovali Pri Tabli. V torek, 2. marca 1852, so Janez Kavalar, po domače Kovač, Janez Pei ri i, po domače Rutar, in Peter Bcnct, po domače Spodnji Beriet, gospodarji iz Rateč, odšli proti grapi Prodi pod Pon-čico (na severni strani Rateške Visoke Ponce), da bi spravljali les proti dolini. Snega je bilo veliko, na trd star sneg jc zapadel nov, ki se rad od trga od starega. Stari Selišnik, ki jih je srečal, jih je celo opozoril na nevarnost. Popravljali so pot čez kraj, kjer se je bila odtrgala zemlja. Okrog enajste ure dopoldne so v dolini od daleč slišali grmenje plazu. Gospodarjev ni bilo domov. Pritekel je samo Kovačev pes, begal z dvorišča v vežo in nazaj in spuščal sumljive glasove, zam su domači slutili nesrečo. Takoj sc jih je nekaj odpravilo iskat pogrešane. Z njimi je šel Kovačev pes. Našli so mogočen kup snegu, pes je pritekel k njemu in začel grebsti. Toda v temi niso mogli kopati. Naslednji dan, 3. marca zjutraj, je odšlo veliko število mož s potrebnim orodjem. Ob treh popoldne so našli najprej prva dva mrtva in blizu skupaj, tretjega pa so odko pali iz snega šele 7. marca zvečer. Mrtvece so navezali na vrvi in jih potegnili iz plazu. Leta 1896 jc Andrej Noč, gostilničar s Koroške Rele, pri planini pod Stolom padel 4Ü0 mc- trn v gluboko v prepad. Sled do njega je kazal la jajoči pes, ki je ostal pri njem. 19. dcccmbra 1950 je 52-letni Kniest Der-ganc, oskrbnik doma na Korošici, po daljšem sneženju v metežu s psom odšel iz koče na ogled čez vrh Dedca in Vežice. Poskrbel je za zimsko markiranje, ker jc pričakoval obisk skupine plauinccv, 7. vrha ga je navzdol pod Prese dijaj odnesel plaz. Nekaj dni pozneje so mimoidoči planinci na plazu v grapi opazili sestradanega psa, ki je razkopaval snežne grude in žalostno zavijal. Oskt bnikovažena jc poLidila slutnjo nesreče. Njegov pes je vztrajal na plazu enajst dni. Plazovina jc bila dolga več kot kilometer, široka in zelo debela. Nato je zapadlo se precej snega in so se prožili novi plazovi. Dcrganca so našli po večkra incm iskanju 21, maja, ko je sneg skop nel. bil jc izredno hudo zdelan, 14. februarja 1952 sc jc v plazu zadušil 70-le-tni Franc Gabršček, ki jc živel v kaverni iz. prve svetovne vojne v Sti molali pri Slemenu nad va sico Krn. Živel je kol samotar in nabiral ¿rapitele na Mrzli gori. Domačini so mu pravili PuŠČav-nik ali Divji mož. Po treh dneh so reševalci našli njegovo votlino zasuto s snegom. Začeli sn kopati in našli ozek rov, ki ga je skopal, da bi se rešil, lam so našli njegovo truplo. Po ostankih oglja so sklepali, da se je morda zastrupil z ogljem. Živ je ostal njegov pes. 21. februarja 1957 sc jc skoraj 19-1 or ni Mitja Pehani, študent biologije, planince in smučar iz Celja, kljub viharju, snežnemu metežu in megli z dvema prijateljema odločil vrniti se s Koroši-ce. Prebijali so se skozi velike količine snega proti Vudoiam. üb 13. uri so se pri Inkretu začeli s snegom vred premikaj po pobočju Deske, Sopotnika jc sneg le oplaz.il in sta se rešila, za Pehanijem pa ni bilo sledu. Preživela sta se z velikimi težavami v petih urah prebila v dolino in se pri tem zgrešila. Celjski in ljubljanski gorski reševalci so naslednje tri dni zaradi snežnih me reže v s sondiranjem zaman iskali zasutega. 25. februarja, četrti dan po nesreči, ga je v treh minutah našel plazovni pes. Bil je meter globoko. Vodnika sta bila Nace llrovat s Crtom in Franci Krajner z Lesijem. To je bilo prvo uspešno iskanje s pla-zovnim psom pri nas. 12. decembra 1962 je snežni plaz zasul dve skupini graničarjev (12 vojakov in dva častnika) iz stražnic na Ljubelju in Zelenici, ki sla sc med rednim obhodom srečali na pol graničarske po ti po plazovitcm svetu v Možeh, v prvi konti, nekoliko pod Domom na Zelenici, Bilo je meter novega snega, ki je bil zaradi od juge zelo vlažen. Plaz so sprožili gamsi, ki so bili tik nad njimi, Eden izmed graničarjev jc ostal nezasut in je takoj odkopal drugega, oba pa še drugih deset, ki jih jcbilo videti iz snega, Dva izmed njih sta bila poškodovana, Pod plazom sta ostala še 21-le-tna Radivoj Todorov - 13i anlslav iz Slave ti ccv pri Tunju in Dure Plavšič - Ostoja iz Zrcnjantna, Prvega je našel njegov pes, ki so ga tovariši pripeljali iz kar avle, vendar mu z oživljanjem niso več mogli pomagali. Drugega so pu petih urah Storžič Dežuje. Kaplje trkajo na šipo. Težak oblak visi nad našo streho. Poskušam najti misel za uteho, ko veter šiba nageljne m Upu. Naslonim se na okensko polico. Oko zavrta v meglo in sivino, ki skriva Storžič dale t: tuid dolino ■ najraje hi se spremenila v ptico. Zvečer, ko bo nebo lepo umito, se ho pokazal spet. Zardelo lice i' zadregi skrival bo, ko skoz meglice ga sonce bo poljuhljuh. Razlito svetlobo moja duša bo popila, s podoba to od dne se poslovila. Metka našli reševalci s sondiranjem dva metra globoko na robu plazu. 28. februarja 1984 je Silvester Flander z Bu kovskega vrha nad Baško grapo hotel skidati z domače strehe sneg, ki ga jc zapadlo dva metra. Vzpenjal se je po lestvi, takrat pa se je sneg splazil in ga pokopal. Velika količina južnega snega mu jc onemogočila, da bi .se sam izkopal. Z rokami je nad seboj izgrebel votlino, da je lahko dihal, '/ena ni vedela, kje je zasut, in mu sama ni mogla pomagati, zato je klicala na pomoč. Najbližja kmciija je bila pol ure: hoda stran. Sosed jc slišal klice in se je s traktorjem prebil do Flandrovih. 7, njim je prišel pes, začel kopati proti zasutemu in sosedu nakazal, kje naj koplje. Zakopan je bil dve uri, bil jc poškodovan in podhlajen. Prenesli so ga v hišo in ga naio s sanmi in traktorjem odpeljali do Šentviške gore, potem pa z rešilnim avtom v bolnišnico. Knjiga Spomin in opomin gura - Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah je izšla junija in jo je mogoče naročiti pri založbi Didakta v Radovljici. O mv. m* « i gß, Trije najvrhovi Skandinavije Planinsko potepanje na severu Evrope jS" Marinka Koželj Slepič ¡íñ Marinka Koželj Stcpic. Marijan Koželj Ze dvakrat sem bila v Skandinaviji, a obakrat bolj kot turistka. Tokrat sem si jo želela spoznati še po planinski plati, želela sem se povzpeli na najvišje vrhove Finske, Švedske in Norveške. Ker pa sta najvišja vrhova Finske in Švedske kar precej severno otl polarnega kroga, sem v potepanje vključila še Nordkapp. Kakih posebnih priprav ni bilo, saj sta bila člana odprave le dva, Marijan in jaz. Vso potrebno opremo in tudi nekaj rezervne sva zložila v svojega golfa in se brez rezervacij prenočišč in podobnih priprav odpeljala cilju naproti. V avtu sva imela vse za poceni in udobno potovanje. Tu so bili majhen Šntot čck, ležalne podloge, tople spalne vreče, posodje in kuhalnik ter nekaj hrane, majhna mizica hi dva stolčka, topla oblačila in še vsa planinska oprema s cepinom in derezami vred. Halti-Háldi-Háldicohkka, 1328 m Najprej sva se lotila vrha Haiti, pa ne zaro, ker jc najnižji, ampak ker je bil ob vrnitvi z Nord-kappa prvi in najbližji. Karte in informacije so kazale na 60 km dolg pristop peš s finske strani. Raje sva razmišljala o vzponu z norveške strani, saj se vrh dviguje oh meji meti Finsko in Norveško. V kraju ßirinvarre na koncu Ilv* _ 7-8-2005 Kâfjorda na Norveškem sva kupila planinsko karto in dobila se nekaj informacij. Vzpona nama niso nit kaj "priporočiti, saj s te strani na goro nc vodi nobena pot, gre za zahtevno brezpotje. Šele ko sem povedala, da imava vso opremo za orientacijo, in poka/ala mednarodno vodniško izktiznico, so poštah razumevajoči. D rim a -Čin nama je e prstom risal po karti Einer pristo pa in dokaj resno končal: »Cesta bo verjetno kakšnih 10 km pred koncem zatrpana z liapiha-lii.m snegom, V pogorju Haiti se rada spusti zelo gosta megla, lío se vrne La v dnlino, se obvezno oglasita.* Naslednjega juera sva se zgodaj odpeljala Strma makadamska ccsta naj bi naju pripeljala kar 800 m visoko, a zanicL starega napihanega snega nama je pešnfenje do dostopa podaljšal za J I km v vsako smer, Ko sva začela buditi, vreme ni bilo nič kaj spodbudno, Vrhovi gora šp bili zaviti v oblake, tako da niti nisva vedela, kaLcrl vrh je pravi, V bližini, vsaj po karti sodeč, so vsaj trije vrhovi podobnih višin. Polna pričakovanj sva •/. nekaj hrane in vode krenila po ce s ti i a pri jezeru je je bilo konec. Hoja po ko ÍVEOSKA pneni brezpotju je hila tu in tam zelo neprijetna, saj je bilo treba varno čez izmikajoče se, mokre skale tili prečiti, plitve, a široke potočke in študentke. Prispela sva do snega in šlo je nekoliko laže, a ne hitreje. Včasih sva se vdrla v sneg tudi prek kolon. Nekako sva se prebila na široko sedlo, s katerega naj bi videla svoj vrh že dokaj blizu. A vrhovi so bili še vedno v oblakih, v megli. Nekaj casa sva še hodila, a lsFij kmalu naju je zajela še gostejša megla. Marijan bi še vztrajal, jaz pa sem bila za vrnitev. Hodita sva že šest ur. Višinomer je kazal nekako I29U m. Pila sva zetu blizu, a tudi neznansko daleč. Da bi našla pravo jezero, saj jih je na Lem področju več, in tudi svoj avto, je bilo treba upoštevati nekaj zakonitosti. Najprej se je bilo treba vrniti na sedlo. Spust je moral potekati vzporedno .s pobočjem, lîisva smela prečkati večjega lcdc-niškega potoka in pri jezeru naj bi na desni iskala makadamsko cesto, Našla sva pravo jezero, cesto in svoj avto. Na poti sva bila kar 11 ur, medtem sva pri ton ila v gos lo meglo, preživela rahel dež in snežno ploho, le sonca tistega dne nisva videla. V Birtavarre sva sir vrnila prano in sc takoj oglasila v kampu. V ugodnem vremenu, kakršno je bilo dan prej, in po kopni cesi i bi uspešen vzpon kljub brezpotju trajal največ 6-7 ur. Na lialti torej nisva stopila, čeprav sva bila zelo blizu. Sva se pa dan zatem "povzpela na finsko goro Saana, visoko 1029 m. 'la »mali obliž za Haitis narria jé svetovala prijazna gospa v turističnem uradu v kraju Kilpisjärvi. Navdušena je bi la nad najinim pogumom, da sva se lotila Haiti ja z norveške strani. Sama ga je dokaj dobro poznala. Na Saano vodi lepo vzdrževana označena pol, v nižjem močvirnem predelu so položena brulica, v začetni strmini pa ludi precej líen ih lesenih stopnic, Za vzpon in spust naj bi potrebovala kakšne 4 ure. Zaradi zelo močnega vetra sva vrh, ki jc bil žc pod snegom, skrinjica in križ na njem pa vkovana v led, dosegla vsa prezebla in ga tudi hitro zapustila, čeprav je bil pogled Z njega čudovit. Ob vrnitvi svil se pO dveh urah in pol spet oglasila v turističnem uradu bi gospa kaL verjeti ni mogla, da sva žc nazaj. Za slovo sva ji podarila razglednico našega Triglava, ona pa naju je povabila, naj Haiti obiščeva kak mesec pozneje, ko je tam vse polno čudovitega planin skega cvetja in pa, na žalost, tudi komarjev. Kebnekaise-Giebmegáisi, 2111 m Nato sva se lo Lila najvišjega vrha Švedske, ki leži visoko na severu in blizu meje z Norveško. Kebnekaise ima dva vrhova - severni je visok 2097 m, južni pa 2111. Oba se dvigujeta nad ledeniki, ki se spuščajo na vse strani. Pol ua vrh votli mimó njih, tabo da za vzpon ni potrebna posebna oprema. Kakih 2UQ m pot! vrhom sta tudi dva bivaka, ki dajeta dobro zavetišče. Sicer jc tudi severna Švedska nizka, polna majhnih jezerc in močvirij. Kamp v kraju Nikkaluokta sva zapustila šele okoli desete, saj sva nameravala prenočili v zimski koči blizu gore. V petih urah pešačenja po široki dolini nisva pridobila kaj dosti višine, sva pa vso pnt do koče občudovala čudovito naravo. Rila sva kar pošteno otovorjena, saj koče uradno še niso bile oskrbovane, Odprta je bila le lepo urejena zimska koča, Planinec mora prinesti s seboj vso hrano in spalno vrečo Spotoma sva mimoidoče spraševala o poti na vrh. Malo pred kočo sva izvedela, da se večina prestopnikov na višini 1700 m obrne, saj je Se zelo veliko snega. Raje jc treni mladeničem, ki s o imeli dovolj volje in moči, uspel vzpon na vrh v 19 urah namesto v 7. Sneg se jim je udiral, pogosto do pasu. Pri koči sva se po polurnem počitku in malici odločila, da se vrneva v kam p in se vzponu na vrh ndpoveva, šc preden sva se ga lotila, V kamp sva se vrnila ob lepem sončnem vremenu okoli 11. ure /.večer, si pod zeleneče breze postavila Sutorček in zaspala kot ubita, Naslednjega dne sva šele napravila analizo svojega »vzpona na Kohnckaise«. In sklep: Prihodnjič prideva kak mesec po/nejc. Pa šc to počasi sva začela razumevati izraz »čohkka«; to naj bi po laponskü pomenilo vrh, na katerega hodijo... Galdh0piggen, 2469 m Pregovor pravi, da gre v tretje ratio, a midva sva ga želela spremeniti. Rekla sva si: če sva kapitulirala na obeh nižjih vrhovih} se morava maksimalno potrudili pri vzponu na Gakihopiggen, ki je najvišji vrh Norveške in ludi vse Skandinavije, Prijatelji Norvežani - pred dvema letoma sem jih vodila po naših Julijcih - so nama že po telefonu dali zelo dobre in točne napotke. V Lomi) sva si kupila Se planinsko karlo in se od peljala po dokaj strmi makadamski cesti v osr čjc narodnega parka Jotunheimen. Na koncu ceste j c prava turistična vas Spiterstuien, v kateri lahko prenoči več sin planincev in poho-dnikiiv. V osrednji zgradbi sn recepcija, prodajalna spominkov in planinske opreme, velika restavracija in še kaj. Gostov je bilo malo, saj je bilo na okoliških vrhovih še zelo veliko snega. Oaldhnpiggen je zaradi svoje višine v poletnih mesecih močno oblegan. Dostop nanj tehnično ni pretirano zahteven, Nanj vodita dve poti. Prva od koče Juvvasshyttu, ki stoji IS'11 in visoko, prek ledenika Styggcbrcau, Za to pot sta potrebna oprema za hojo po ledeniku in najetje vodnika Cena vnrlmkíi je 7_a nnrveike m tudi za naše razmere ni/.ka, pa Še opremo it posodijo. To je najkrajši pristop, saj jc treba premagli ti le še kakih 600 m višinske razlike. Midva sva se in občasno zelo mučnega vetra do roseiija ter snežne plohe. Srečna, da sva osvojila vsaj ta vrh, sva se po 10 urah hoje vrnila do avta, Odpeljala sva se v dolino in v prvi kamp, Mislî ob vrnitvi Naredila sva nekakšno analizo: razlika meti načrtovanimi in zares opravljenimi vzponi je kazalu na skromen uspeh. Glede na vse okoliščine pa sva bila zelo zadovoljna s tistim, kar nama jc uspelo storiti. Videla sva zelo veliko in si nabrala novih izkušenj, t1 o Skandinaviji sva se klatila v juniju, ko je dan najdaljši. V gorah je bilo leta 2004 več snega kol navadno ob tem času. Ognila sva se običajnemu navalu turistov in tudi komarjev še ni bilo na spregled. Nisva pa spoznala čudovitega cvetja, ki krasi gore julija, Tako nama jc ostala misel, da bi podobno pot po novila, morda mesec pozneje. Verjetnost, da bi se povzpela na vrhova Kebnckaisc in Haiti, bi bila veliko večja, prav tako verjetnost srečanja z velikimi roji komarjev. Vsega pa človek tako ali tako nc more dobiti - ali pač? o odločila za drugi, nekoliko daljši pristop od Spi-tcrstulna, ki leži 1104 m visoko. Ta pot ne preči nobenega ledenika in poteka v zadnjem delu po grebenu med ledenikoma Styggebrean in Sveli-nosbrean. Zgodaj zjutraj sva krenila na pnt. Bila je dobro shojena in označena. Prva tretjina je vodila po kopnem, preostali del pa po snegu. Sneg je bil za hojo zelo primeren m ni bilo treba uporabljati derez. Za vzpon sva potrebovala dobrih 5 ur. Koča, ki stoji le nekaj metrov pod vrhom, je bila še vsa pod snegom. Razgled je bil veličasten V narodnem parku Jotunheimen je kar precej vrhov višjih od 200U ni. Midva sva se zlahka ze dittila, da je najlepši illit ter rinden, ki je le 4 m nižji od Galdhfiptggcna. Bila sva zelo zadovoljna in tudi malce utrujena. Pojedla sva nekaj ploščic in popila čaj iz termovk ter se začela počasi vračati. Preštevala sva planince tistega dne. Naštela sva jih 15. Večina jih je hodila v dvoje. Uel po-i i sva se prav udobno prepeljala po snegu, le pravočasno sva morala zavirati, da nc bi na koncu snega treščila v skale. Vreme sva imelo dokaj pestro: od prijetnega sonca, ne pregoste megle »To so bili lepi Pogovor z Mirom Gregorinom jgi in Vladimir Habjan Oktobra lam mi jopo dolgih pripravah ie uspelo pripraviti za objavo Našo smer. Pravzaprav jc bil članek bolj namenjen spominu na Janeza (Ìregotiiia ► enega pi vih plezalcev v Grintovcih - kotjia sa in i plezalni smeri. Takšni prispevki so mi pri .srca, saj tako obudimo nekaj spomina na srare case. Danes se namreč vse dogaja tako hitro in za pogled nazaj si ne vzamcnin časa. Pa bi si ga po mojem morali ... fvedolgo po i xi du oktobrskega Yestnika sem na službene.m telefonu zasledil neotlgovorjen klic z ljubljanskega konca. Po navadi sicer ne odgovarjam na »neznane« klicc, takrat pa sem naredil izjemo. Na drugi strani je zaškt Lalo in oglasil se je Starejši možakar, ki ni nič vedel o kakšnem klicu. Prijazno sva se poslovila. Fa mí radovednost ni dala miru in sem šel pogledat v digitalni telefonski imenik, s kom sem govoril Poizvedba je pokazala MirkaGrcgnrma, Vaše 15 C-Kar nisem mogel verjeti! To je vendar Miro fliTgorin, brat. Janeza Gïegorina, o katerem sem pisal! Skupaj sta že pred drugo vojno po dolgem in počez preplezala Kamniško-Savinjske Alpe. Koliko je vendar star? Takoj sem poklical nazaj. Vendar jc zvonilo v prazno ... Čez nekaj dni pa je telefon spet zazvonil spel z znane številke. Takrat je bila na zvezi hčerka. Povedala je, da je njen oče prebral članek, da je bil z napisanim zelo zadovoljen in da sta se mi pač hotela zahvaliti. No, lepo, ni lepšega občutka, kot če so bralci zadovoljni s tvojim pisanjem. Vendar bi bilo treba Legale gospoda Gregorina tudi obiskati... Plezal tudi s Tinetom Orlom! V prijaznem okolju družinskih hiš sta me pričakala. Hiša ■/. velikim vrtom; notranjost polna knjig, slik in starih fotografij. Močili stisk roke Mira Greg orina je pokazal, da jc možakar še časi!« 60 Vladimir Habjan krepko pri moči. Najprej sem se razgleda!, Veliko slik je narisal sam, vse so imele gorski motiv. K vsaki fotografiji na steni jc imel komentar. Nekaj je bilo plczalskib. nekaj družinskih, pa vr sta fotografij s predstav. "Veste, sem bil operni pevec, solist,« Soba je bila polna spominov ... »Imate še kakšne druge slike? Potreboval bi jih za članek Hči Vesna jc prinesla velik album. Listali smo, pogovor pa jc stekel. »Koliko pa ste v.j1;hj stari?« »Ovai tule vetdeset jih boni letos. Krat jmiez je bil dve leti starejši, on je bil rojen 1911., jaz pa 1913. leta.« Spomnil sem se na njuno težko mladost. ¡■Mama nama jc umrla, ko sva bila še majhna, jaz seni imel komaj 4loia ... oče pa se ni vrnil i/ Sibirije. Zato sva živela pri družini PengOV, Zelo sva bila navezana drug na drugega, zato mi je bilo zelo hudo, ko je tako mlad umrl.« Spomnil sem se na hudo srčno bolezen, ki je leta 1942 Janeza položila v prezgodnji grob, starega komaj 32 ki. Ii i Ci ^^ F 7-8-2005 *K.ako ste začeli plezati?« »Janez jc plezal žc pred man ti, kaki rive leti piej. Vendar je ugotovil, da je nnvamtjje, če je sam, /aro je spodbudil še mene, Malo sem Šel zaradi ,baharije', nekaj pa tudi zaradi veselja do gora. Stena me je vedno privlačila.« »Kako sta sicer plezala, kateri je plezal napiC;?« »Nc maram se hvaliti, ampak pogosteje sem plezal jaz, saj je bil Janez kol solist previdnejši.« >Kje sta se učila plezanja in tehnike?« »Vsega smo se sami naučili, skupaj z Borisom Režkom in Vinkom Modcetn, ta je bil izreden v vrvni tehniki. Trenirali smo v Tur neu pod Grmado, tiste skale sem prelezel po dolgem in počez.i »S kom ste vse plezali?»! »Največ z bratom, paz Modcetn in Režkom, Ogrlnom in Omerso, pa s Tinetom Orlom ...» »Kaj res? S Ti-netom Orlom? Z dolgoletnim urednikom Planinskega vestnika?« »Tako je. Poznal pa sem rudi druge, Čopa, PoLočnika, Tnminska ... Črip me je enkrat zagovarjal v Vratih, ko mi niso verje. li, da sem šel res sam čez Steno. Sete ko je on potrdil, da me je videl, so mi verjeli Takrat sem Posvetilo brata Janeza Gregorina na podarjeni knjigi Blagoslov gora imel komaj 16 1er ... On je bil pravi posebnež, zelo zabaven, rad je poslušal petje, Takrat smo veliko peli, imeli smo cclo svoj kvartet. Čop po navadi ni pel, je pa večkrat povedal, da jc imel zelo lep glas, a ga je enkrat odložil na okensko polico, pa so ga ukradli ... Tío srno spali V Aljaževem domu v Vratih, nam je rekel, naj se, če nas bo zeblo, pokrijemo z mizo, če pa nam bo potem, prevroče, naj,ladite' itn vzamemo ... s 7-S-20ÛS mmmmmmm Najraje v Siovenski in Kratki Nemški »Kje pil ste največ plezali in kako ste izbirali I j smeri.?« »Takim smo vsi vedeli, kje bi se dalo pie -=h zati. Frcccj prvenstvenih smeri sem sam predlagal, npr, v Turški gori od ,Meniha^ Večkrat sem fc» šel sam čez Steno (triglavsko, op. ur.), -se niti ne spomnim več, kolikokrat. Najraje seru itnel Slovensko in Zimmer-Jahna (Kratko Nemško, op, ur.). V Julijcih sem bil še v Skrlatici, Špiku... drugih se nc spomnim več,., pa seveda v Kamniških, Okrešcij je bil naš 111 gore nad njim. Takrat je bila boja v hribe vse nekaj drugega ko L zdaj. Na pol smo se odpravili ponoči, šli v Mojstrano z vlakom. zgodaj zjutraj prehodili vso dulinu Vrat do Stene, šli čeznjo in spet peš nazaj ,.. imakc je bilo v Kamniških: do Kamnika z vlakom, peš v Kamniško EisLtico, gor, pa spet nazaj ...Poznal sem vse oskrbnike po kočah! Enkrat mi je dal Tovkar v Vratih liter mleka, ko sem sm ves izmučen in ie-jen privlekel do njega.* -Imate v spominu kakšno posebno plezalno smer?« »Niti ne. Seznam prvenstvenih smeri iz oktobrske številke Vestnika je kar točen. Spomnim se. da je bila Štajerska Rinka med lažjimi, vendar zelo krušljivimi gorami. Večkrat sem se tudi obrnil - v Špiku, pa v Direktni v Koglu zaradi slabega tremena »Imate še knk poseben sponi in na plezanje?« ■Imel sem srečo, nikoli se nisem znašel v kakih hudih težavah, idkoli nisem padel, Spoznal pa sem, da videz plezalca ni pomemben, lin krat smo šli pod steno z atletskim možakarjem, pa se je tam obrnil in se vrnil v dolino. Bili pa so tudi drugačni, manj .razviti, ki so dobro plezali.« »Kakšno opremo ste imeli in kje ste jo dobili?* »Oprema je bila draga in jo je bilo težko dobiti. Za današnje razmere jc bila seveda stara. Čelad nismo imeli. Ce smo šli plezat v krušljivo steno, smosi pod klobuk nabasali časopisni papir... Ple-zíQnike smo imeli iz žaldjeviiie, naredil jih je čevljar. Pa so se .scufalr že po nekaj turah ... Čevlji so bili okovani, zelo težki, vendar trpežni. Vi vi smo imeli lO-mrrrske, konopljene. Če so bile mokre, so bite zelo težke, in če si plezal naprej, je bilo veliko trenja in reje vleklo nazaj..,« »Ste tudi kaj reševali?« »Reševalec nisem bil, smo pa večkrat pomagali reševati, Nekoč sva z Ogrinom rešila zakonski par z Mrzle gore, in to ponoči. Bilo je zelo Lež.ko in zahtevno. Baterija mi je meti vzponom padla v neko mivko in je še vedno svetilu, ko smo se vračali. Spomnim se, da je žena ob vrnitvi rekla; »Mirček, zdaj sva pa rešena!« Sodeloval sem tudi pri iskanju Sandija Wisi-aka v plazu v Planjavi. V Steni je enkrat 25-leten Hrvat padel prav pred naju •/. Ogrinom, čeprav 7-S-2Û05 ^va ga $yttril& Takrat sem plesal nazaj in je bilo kar rezko. Aktiviral sem reševalce in ti so ga potem rešili.* In kako je bilo z njim?* Revežu so morali odrezati nogo.« Iz sten na operne odre »Kdaj ste nehali plezati?« »Med drugo vojno sem se zaposlil v operi, Tam je bil tudi Rudolf Iranci, ki jc tudi plezal. Nekaj se jih je ukvarjalo s turnim smučanjem, tudi sam sem se. Ko pa je en krat predstava odpadla zaradi pevca, li se je na turi prehladi!, so nam prepovedali vse take športe1, Tako sem moral tudi sam nehati.,, Ampak v hribe sem hodil vse življenje, tudi s pokojno í en o in otroki. Nazadnje sem bil v gorah, ko sem imel fiir lcf, Šli smo na Okrešelj.« »In smo ga komaj dohajali, tako dolge korake je delal ...'t je pristavila hči. uiti potem ste se posvetili petju »Naredil seni srednjo glasbeno šolo v Slogi pri Herbei tu SvcLclu, potem sem pel kot solisi pri Akademskem pevskem zboru, v ljubljansko opero sem prišel leta 1941, pozneje pa sem 25 let pel v mariborski, V Miklovi Zali pa sem tudi igral, in to v 64 predstavah! Po mnji upokojitvi smo sc 7. družino preselili v Medvode in lu sem se danes.« Ogrln, Svoiek, Gregorin In lovi e ■L - M »Greste še kdaj v Vrata ali Kamniško Bistrico?« »Še, vendar me odpeljejo tja z avtom. Ne maram gneče. Včasih tam ni bilo toliko ljudi...« »Ali poznale vsakoletna srečanja alpinistov veteranov?« »Ja, saj mi vsako leto pišejo.* Hči je prinesla veliko razglednico s podpisi vseh veteranov. »l'a bi šli kdaj zraven?« »Ne, sem bolj samotar.* Hči pa je pripomnila, da bi lahko šel, saj ima rad tudi družbo. No, bomo videli, oktobra se oglasim in ga kar satri odpeljem ljn-- , , £ »Se kaj spremljate dogajanje v alpinizmu?« ' »Kolikor le morem. Občudujem jih. Kar je bilo nekoč e ks trenino, je danes laliko. Danes i majo um e- U tne stene, na katerih lahko trenirajo, mi srno tO počeli v naravi. Ampak lo so bili lepi časi! Imam , veliko žalostnih spominov, Se več pa lepili „,« O Na Kamniškem sodiu * F 7-S-2005 Poklic gorskega vodnika nima dosti skupnih točk z vodnikom PZS Gregor Sluga, diplomirani ing, meteorologije, ki se poklicno ukvarja s kartografijo, sodi med tiste planinske delavce, ki preživijo veliko časa v gorah, vendar je hkrati aktiven tako na društvenem področju kot tudi v organih PZS, Je predsednik PD Rašica v Ljubljani, gorski vodnik pripravnik, dan GRS, alpinist in član komisije za gorsko popotoiStvo pri PZS. Bil je tudi dolgoletni vodnik PZS. Z njim se je pogovarjala Slavica TovSak, Planinsko društvo Rašica je zagotovo med društvi, fei imajo tradicija. Kot predsednika ms prosim, da predstavite se dati ji društveni utrip, PD Rašica šteje kakih 400 članov, meti njimi jih jc dobra tretjina vključena v alpinistični odsek. Ob uspešnem alpinističnem odseku je v društvu akLiveji tudi vodniški odsek, ki organizira več kot 50 akcij na leto- Ponudba članom društva je zelo pestra, tako da lahko udeleženci planinskih izletov izbirajo med lahkimi, zahtevnimi In zelo zahtevnimi turami. Zelo aktivni so tudi mlaili planinci, ki so vključeni v dve osnovnošolski sekciji. Poživitev pri delu z mladino so vsakoletni planinski tabori. Društvo ima za izvajanje društvene dejavnosti usposobljenih 13 sodnikov različnih kategorij in dva gorska vodnika pripravnika. Delo društva zaokrožujeta naravovarstveni odsek in odsek za pota, za katerega se trudimo, da bi ga znova aktivirali, Najtežje je delo gospodarskega odseka, ki skrbi za planinski dom na Rašici. Društvo se v zadnjih Ioli h veliko ukvarja z vprašanjem legalizacije planinskega doma na Rašici. Kot društvo se vključujete v Ljubljanski meddruštveni odbor. AH vam takšna organiziranost omogoča skupita oblikovanje idej t« reševanje društvenih problemov? Organiziranost planinskih društev v MDO je po mojem mnenju primerna predvsem za večjo informiranost, izmenjavo informacij in spoznavanje med društvi. Vendar pa za reševanje večjih problemov MDO nima dovolj instrumen- tov niti moči v odnosu do PZS. Več koristi imajo na primer naši markaoisti in vodniki, ki prek organov MDO dobijo informacije in organizirajo nekatere skupne akcije. V društvu im ti te izjemno huhovosten alpi-í i is ti£n i odsek z uspešn o a v gai i izirano vsakoletno alpinistično šolo. AH zanimanje za pridobitev alpinističnih znanj med mladimi iin-raŠča? Zanimanje za AO na PU Rašica v zadnjih letih narašča. Med mladimi je v zadnjih nekaj letih zanimanje za splošna alpinistična znanja veliko, manj pa je tistih, ki s! ielijij vrhunskega alpinizma, Po večini gre /a željo po spoznavanju novega športa kot oblike preživljanja prostega časa, Po anketah, ki jih izvajamo na začetku alpinistične šole, veČina tečajnikov kot vzrok vpisa navaja dopolnitev gorni škili veščin in druženje. Pogorje Bezengi, Kavkaz £S Boštjan Rigler Kako se alpinistični odsek vključuje v celotno društveno dejavnost? V letu 2Ü05 pričakuj emu, tla bo slaba tretjina članov društva tudi članov alpinističnega odseka. V upravnem odboru društva imamo tri predstavnike alpinističnega odseka, to so načelnik alpinističnega odseka, tajnica društva in jaz kot predsedniki koleg tega, da opravlja delo v upravnem odboru, igra alpinistični odsek glavno vlogo pri delovnih akcijah in prepoznavnosti društva, (spletna si ran, uspehi članov .,.). K«Jfo ocenjujete delu komisije ztí alpinizem pri FZS? Kaj pričakujete vd nje in kitj naj bi bila po vaši oceni vsebina njenega dela? Priznati moram, da dela komisije nc poznam dobro, ker za medsebojno sodelovanje skrbi načelnik odseka, Sem pa mnenja, da komisija deluje uspešno. Naši interesi se srečajo po večini pri izobraževanju in izposoji opreme, pri tem imamo pozitivne izkušnje. Poleg omenjenih področij sodelovanja bi od komisije za alpinizem morda pričakoval Se nekakšno tehnično podkomisijo, ki bi sistematično preučevala in preizkušala nove vrvne manevre in tehnike in jih sčasoma uvrščala v alpinistično doktrino. Zanimivo področje komisije bi labko bilo tudi mednarodno sodelovanje, organiziranje mednarodnih taborov in srečanj, Ocenite mesto in dosežke slovenskega alpinizma in slovenskih alpinističnih odprav. Osebno imam zelo dolirn mnenje o slovenskem alpinizmu. Kje ste že viti eli ali slišali, tla bi iz tako majhne države., kot je Slovenija, prihajalo toliko dobrih alpinistov, ki bi bili kos vzponom svetovnega lo rinata? Šc posebno dobro mnenje imam o alpinistkah, ki s svojimi vzponi vedilo znova presenečajo, v zadnjem časti predvsem y ! Patagoniji. Vem, da je o vapuliih težko soditi, a če samo preštejemo slovenske zlate cepine, je jasno, kako visoko jc uvrščen slovenski alpinizem. Uspešno delujete tudi v komisiji za gorsko ■ popotniŠVro pri FZS, Kakšen je vtis letošnji program? Program komisije je pester, od trekmgov do ■ gortiiških popotovanj in posameznih tur. Mor- . da celo malce preveč pester, saj jc za nekatere akcije ob tolikšni izbiri premalo zanimanja. Sam sem letos organiziral turnosmučarski akci- ' * ji Gran Paradiso in visoko pot od Cham o niša do Zermatta. Po tragični smrti Tomaža Vrhove a pa sem prevzel Se akcijo klub 4000, ki bo izvedena po prvotnem programu. Gotovo indi vi hot gorski reševaleč doživljate problematiko GRS in Jtjeno težnjo po sn-mostojnosti oziroma izločitvi iz PZS. Kako se opredeljujete do tega za vso PZS občutljivega vprašanja? Sem ns strani GPS, podpiram drugačno or ganizivčniost GRS, saj ob taki ne bi slo več dolgo. Vprašanje pa je, ali bo nova organiziranost prava. To bo pokazal čas. Med Številnimi obveznostmij¡ kijih imate, je tudi usposabljanje za gotskega vodnika. Katere skupne točke hnnta po vaši presoji prostovoljni vodnik PZS in gorski vodnik? Sani seni deloval kot vodnik PZS vsaj enajst let. Spomini na Le čase so živi in prijetni. Poklic gorskega vodnika po mojem nima veliko skupnih točk z vlogo vodnika PZS. florski vodnik je oseba, ki delo opravlja poki i eno, vodnik PZS pa je strokovni dela vec v dr ust vili s funkcijo vodenja društvenih izletov in akcij. Področji dela se lahko delno prekrivata, vendar je v ozadju popolnoma druga logika. Minule skupščine PZS kažejo ntt krizo njene notranje organiziranosti. Imate morda idejo ali predlog glede organizacije sodajme in učinkovite PZS? V letu in pok kolikor sem predsednik, druš t va, sem kar dobro spoznal delovanje PZS in njenih organov. Zdi sc, da jc PZS sama sebi namen in dcUijckot organizacija, nadrejena planinskim društvom. To je zgrešene; P7.S je zvéza društev in Iii ninnila delovati samo in le v prid društvom. Gotovo se bo morala vodstvena struktura temeljito spremeniti (beri: pomladiti), da se bo spremenilo mišljenje odgovornih. Za konkretne predloge pa sem premiti O izkušen. Obvestilu PZS so namenjena planinskim društvom kot informativno glasit o in pomoč pri delu. Ali po vaši oceni zadošča, da so samo v elektronski obliki? Čeprav smo mlajši že močno digitalni, na društvih še vedno zelo aktivno in uspešno de lujeju tudi starejši, zanje pa nujno potrebujemo tiskano gradivo. ■Vi vaše mnenje o Planinskem vestnih a kot osrednjem slovenskem planinskem glasila, Po preobrazbi je revija postala bolj všečna in tržna, Vcc prostora kot pred leti je namenjenega alpinizmu in to uspešno zapolnjuje tržno nišo, glede na tO, ila nimamo alpinistične revije. Moja edina pripomba glede PV je obvezno Liaročništvo pri A-k alegorij i članstva, to pa je verjetno že bolj problem članstva. Mislim, da bi se laltko revija P V tržila sama. o SCHOEUfR ■ Pohodna hkiífl PoWník Uíim V MURAVI R9 * ? 7-8-2005 Karavanke v občini Jesenice Kakšna bo njihova prihodnost? žš in S3 Luka Markež Karavanke sc po svojih značilnostih razlikujejo od drugih slovenskih gora. Ne le, tla imajo posebno geološko sestavo, da v njih živijo nekateri endemiti in da i ma ju samosvoj videz, ludi zvenijo drugače, kadar zapiha sever, in gozdovi nikjer drugje ne. dišijo povsem enako. Na svojih južnih pobočjih obiskovalcu ponujajo nezahtev ne pristope in čudovite razglede, še posebno na Julijske Alpe. /.ntu so v kopnem delu leta zelo primerne za pohodništvo starejših, manj izkušenih hi družin z otroki. A v Karavankah se skrivajo radi ttesluteni kotički Jc redkim poznane p ra ve divjine, ki daje življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam, tudi ogroženim. Utopični načrti? V letu 2004 so med Občino Jesenice in Zavodom za varstvo narave v Kranju potekali pogo- vori o možnostih za razvoj ideje o obširnem kompleksu smučišč, ki naj bi se raztezal od Hm škega vrha do Vnjneža. Na Zavodu za varstvo narave so takšno zamisel ocenili za nesprejemljivo, saj bi imela izvedba zelo negativne poslcdice za številne rastlinske in živalske vrste tega dela Karavank, vendar so v okviru kompromisnega dogovora dopustili možnost graditve nihalne žičnice v zelo ozkem pasu iz doline na sedlo Kožca in obnovo smučišča na Spanovem vrhu. Letos je ideja o smučarskem centru spet prišla na dan ob izdelavi Strategije razvoja turizma v občini Jesenice.1 Če to besedilo ocenjujemo kot celoto, gre /a slabo pripravljen dokument, v katerem je kar nekaj neskladnosti med posameznimi deli. Med idejami, ki naj bi v prihodnjih letih usmerjale delovanje občine Jesenice na področju turizma, je na prvem mestu navedeno ' Strategi]'* rajrvnja tmizmo vobčin!JcseñicQ Vef avtorjev: Jniii'z Sirie, ima Vidjcn, Mus tju Kvhal, .S'irvi.' Ščamiiar, Cordana Granatir, Jesenice in Ljubljana, maj 2005. Posaci s Sveč/ce proti Go/ici in Kepi »Smučišče Rožca«. Čeprav naj bi tu rej v okviru te ideje govorili o smučišču, bralcu v nadaljevanju presenetijo izrazi kot »uresničit® vizije kompleksa smučišč* in "-razvoj smučarskoturi-stičnega središča«, pri katerem naj bi Šlo za »Vi-ši trsko smučanje«.1 Kožca s svojimi 1591-imi metri zagotovo ne bo mogla zadovoljiti želje po višinskem smučanju, sploh pa jc graditev smučišč pod 2UÓ(| metri po o cenali Strokovnjakov popoln nesmisel. Eden reme j glavnih ra/logov za io so podnebne spremembe; v Avstriji na primer že velja prepoved graditve smučišč na taki nadmorski višini. Naklonjenost nekaterih vodilnih predstavnikov občine Jesenice omenjeni ideji, ki se jo da razbrali iz rezultatov majske okrogle mize o tej temi, vendarle vzbuja skrb, Z njeno izvedbo bi bile namreč ogrožene prav tiste vrednote prusto-ra, ki bi v prihodnosti lahko pomenile osnovo za Lurizem v jeseniški občini, prijazen do okolja, poleg tega pa bi seveda sledili šp drugi negativni učinki, kot je na primer veliko tveganje onesnaženje izredno dragocenih vodnih virov v tem delu Karavank. Graditev vi a k in gozdnih cest V Karavankah so v zadnjem časti ludi vse pogostejše graditve vlak in gozdnih cest, pri tem pa se prvotna gozdarska namembnost teh gozdnih promctnic čudežno ujema z drugimi ambicijami i/kuriščauja gorskega sveia. V občini Jesenice je bila v letih 2001 in 2002 zgrajena gozdna cesta s Pustega rovra čez sedlo Suha v pobočja ftolicc. Investitor je bil Sklati kmetijskih zemljišč in gozdov KS oziroma koncesionar Gozdno gospodarstvo Rled, d. d. Na podlagi dvomljive ekonomske upravičenosti so esteisko močno iznakazili okolje in med tirnem uničili tudi markirano planinsko put, ki se zdaj v strmem pobočju odsekano končuje nad cesto. Na Zavodu z.a varslvo narave v Kranju so si dolgo prizadevali, da bi graditev ceste preprečili - to bi lahko storili tako, da bi v postopku pridobiva nja naravovarstvenega soglasja dali negativno mnenje o posegu -, vendar je nazadnje prevladal inicies vlagatelja, podprt z oceno predstav- 1 Prur tam, str. 6S. nikov območne enoto Zavoda za yozdove o upravičenosti graditve. Kraj, na katerem se cesta v pobočju Golice konča, ni daleč od planinskega doma in obstaja skrb, da sc bo šc dograjevala, morda prav na pobudo planincev, ki bi morali biti prid v boju za ohranitev naših gora! üb vsem skupaj pa se pojavlja tudi vprašanje: ali jc šlo sprva res zgnij za gozdarsko investicijo ali je bila v ozadju politika s svojimi zamislimi o kompleksu smučišč na tem območju? Letošnjo pomlad se je začelo ?. novim posegom v vršni greben Karavank. Agrarni skupnosti Koroška Bela in Javor ni.sk i rovt želita z graditvijo vlake izboljšati dostop do lielske planine, katere pastirski stan na Svečici leži na nadmorski višini približno 168U metrov/ Trasa načrio vane in nekaj sto mcLrnv zgrajene vlake se od cepi od ees t e na Suho, zareže pa v predele, v katerih jc šc do pred kratkim vladal mir. To dokazuje tudi to, da je na tem območju našel zavetje veliki petelin, za katerega je značilno, da se zelo težko prilagaja motnjam v nkolju. Trasa vlake poteka čez ekološko pomembno območje, v svojem vršnem delu pa seže tudi v območje. Nature 200U. Zato morajo investitorji dobiti soglasje Zavoda za varstvo narave, v nasprotju z lokacijsko informacijo, ki jim jo je lani izdala jeseniška občina, pa si bodo morah pridobiti tudi gradbeno dovoljenje, kut jasno določa pravilnik iz leta 2003, ki ureja graditev zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov.4 Zasluga za to, da jc na tem območju sploh možno graditi vlake, namenjene spravilu lesa, gre Zavodu 7A gozdove. V območni enoti liled so možnost te vlake predvideli v gozdnogojitve-nem načrtu; ob tem se vračajo pomisleki o upravičenosti take odločitve. Vlaka namreč se že na pašnik nad gozdno mejo. Ohranjanje planine je zagotovo pomemben vidik upravljanja tega dela Karavank, saj gre v primeru Svečicc za tisočletno tradicijo sožitja naravne in kulturne pokrajine, ki sta med seboj v čudovitem ravnovesju. Vendar pa se pri graditvi tc vlake pojavlja vrsta pomislekov, saj bo okolju povzročila veliko škodo, planina pa bo v vseh letnih časih dostopna z različnimi motornimi vozili. Zy zdaj tudi še ni bilo pravega razmisleka o alternativnih možnostih, ki bi prav tako lahko zadovoljile poLrcbc planine. Zakaj ne bi skušali ....... _ 7-8-2005 problematike zajeti kot celoto ter upoštevali tako ekonomske kot tudi ekološke in socialne funkcije tega območja? Mar ne bi dela na pianito olajšali tu tli s tovorno žičnico? Tako bi se izognili nevarnosti, da bi načrtovana vlaka čez nekaj let prerasla v gozdno cesto in da bi se na planini začel razvoj dejavnost i, ki ne sodijo tja. Kaj čaka Karavanke v prihodnje? V obdobju Jugoslavije so bile Karavanke zaradi meje in omejenega gibanja učinkovito zavarovane, trenutno pa je ta del naših gora pod velikim pritiskom različnih interesnih skupin, ki želijo z graditvijo infrastrukture na tem področju širiti gospodarske dejavnosti. To je do neke mere tudi Sprejemljivo, vendar pa se gradbena dejavnost Šc zdaleč ne omejuje več zgolj na sredogorje, temveč sega vse više in više, vse do vrha grebena! Namesto da bi občine v svojih strategijah zagotovile zaščito vršnega dela Karavank, zanj načrtujejo smučišča! Očitno je, da odgovorni niso sposobni pravilno ovrednotiti tega prostora, v katerem prav neokrnjena narava pomeni največje bogastvo. Jo bomo žrtvovali zgolj zaradi bližine Triglavskega narodnega parka? Čezmeren obisk visokogorja v njem bodo namreč tudi v prihodnosti lahko blažile prav Karavanke, seveda če nam bo uspelo ohraniti njihovo zanimivost! Glede na skrb zbujajoče dogodke in šc bolj črnoglede napovedi bi bilo nujno, da se za Karavanke zavzame država, ki bi lahko z vnovično oživitvijo ídeje o krajinskem parku zaostrila pogoje za posege v ta del naših gora. K njihovi zaščiti morajo svoje prispevati tudi različne državne in civilnodružbene organizacije s področja varstva narave, med katere sodi tudi Planinska zveza Slovenije. Njeni predstavniki bi morali spremljati razmere na tem področju in se aktivno vključevati v sprejemanje razvojnih strategij občin in gozdnogospodarskih načrLov Zavoda f Po podatkih, ki jih navaja Stanko K li itn r v svojem planinskem vodniku Kara vunkv h k ra 1971, nuj bi bila na dmvnka višina pri pastirskem sr;inu celo 170.1 ni, 4 Pravilnik o vrntah zahtevnih, manj zahtevnih lit euv-stalnih objekrnv. o pogojih m gradnjo enostavnih objektov hren gradbenega dovoljenju in o vrtteh del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, Uradni list RS it. i ¡4,21.11. zm.1. za gozdove. Sicer bodo ta dei naših gora zaznamovali posegi, ki lindo kratkoročno v prid elitnim skupinam, dolgoročno pa bodo povzročili razvrednotenje izredno dragocenega tlela mise gorske narave. Velika pomanjkljivost kapitalizma je, da sc vse meri v denarju, za mnoge pomembne dobrine v življenju pa ni meril. Koliko jc na primer vreden neokrnjen ilei gorske divjine':1 Mar nič, če ni dostopen z vozilom in se ga nc da izkoriščati? Ampak ljudje si prav v naravi laliko obnovimo voljo dû življenja, se napolnimo z energijo in doživimo toliko lepega! In zakaj ne bi mogli prav tega ponuditi ozaveščenemu gostu? O Do kam še? Matkov kot (»•najbolj samotna dolina v Kamniško Savinjskih Alpah*), v soboto, 18. junija 2005 pozno popoldne, Kakih 30 motoristov v zatrepu doline na prodišču navzgor, dokler je pač šlo. Poieti motokros, pozimi motorne sani. Ufi Tone Skarja ££L Dan Zemlje in čistilna akcija v TNP Kaj vse homo sapiens pušča za seboj jei Vesna Paulin Skoraj vsak Jan v letu je posvečen Leniti ali onemu problemu, skupini ljudi ali dogodku. 22. april uradno velja za mednarodni dan Zemlje. Da lo ne bi bil samo praznik, ki jc samemu sebi namen, smo se domislili, dalli na dan Zemlje letos make očistili nesnage, ki jo človeški m d tako rad pušča za seboj, kot osel svujo dlako. Moji prijateljici in jaz smo si za področje svojega delovanja (ali destinacijo, kot temu pravijo v sodobnem jeziku), izbrale Pokljuko. Zakaj prav to? Za to odločitev smo imele dva razloga. Prvi - o tem smo se strinjale - je bil, dn je lo področje del Triglavskega narodnega parka in s tem simbol slovenskega ozemlja in narodnega ponosa. In drugič io jc bil osebni razlog ene izmed kolegic se je poleti tam lepo vdajati gobarskim strastem in to bi bilo v sekakor bolje početi v nekoliko čistejšem okolju. Zastavljeni cilj; vsaj ena velika vreča za smeti na osebo (kot bomo po zneje videli, so bile naše ambicije veliko premajhne). Odločitev je bila torej sprejeta. Rečeno, storjeno. V soboto, 23. aprila, smo se navsezgodaj zjutraj odpravile na pot. Ker je bila letošnja zi ma dolga, je lik nad Zatrnikom ob cesti še vedno ležalo veliko snega. Više smo se peljale, večje so bile bele zaplate in čedalje manj jc bilo kopne zemlje. Naša prva misel, porojena iz začetne zagnanosti, je bila, da vsega pač ne bomo mogle očistiti, že zaradi snega, a kar koli bomo naredile, bo nekaj. 0. K. Od čipsa ... do steklenic Parkirale smo in se z vnemo lotile svojega poslanstva. Vsaka sn jc napotila v svojo smer, oborožena s smetarskimi rokavicami in vrečo za smeti, Seveda smo bile radovedne, kaj zanimivega pušča za seboj homo sapiens v pokljuških gozdovih. Po pričakovanju je bilo veliko ci- garetnih ogorkov, papirčkov od bonbonov, čo-koladk, čipsa in podobnega, zelo veliko pločevink, plastenk, embalaž sadnih sokov, predvsem pa - kot se za slovenski narod spodobi -veliko steklenic. Te so bile največkrat napol zakopane v zemljo, šc večkrat pa raztrešČene na tisoč in en kos - to je bilo seveda veliko bolj neugodno. Pozneje smo naletele na kar cclc plastične vrečke, v katere so pivci prijazno pospravili izpraznjene kose alkoholne embalaže in jih udobno pusiili na najbližji zelenici. No, nekaj je treba priznati. V Triglavskem narodnem parku vlada precejšnje pomanjkanje majhnih ali večjih košev za odpadke. Še posebno ob krajih, ki so namenjeni pikniku, bi jih človek nekako pričakoval. In takih v parku ni tako malo. Najprej smo razmišljale o ločenem zbiranju [saj veste - plastika, steklovina ...), a smo ugotovile, da jc šara, ki leži naokoli po gozdovih, veliko preveč pisana, da bi jo lahko razvrstile. Poleg tega bi za to potrebovale zelo veliko časa, pa še vsaj deset vrečk bi morale vleči za seboj, Za toaletni papir, robčke, ženske vložke in otroške plcnice (kdo bi si mislil, da je: teh po naših gozdovih toliko, menda slovenski rod izumira zaradi premajhne rodnosti?) smo se seveda odloči le, da jih prepustimo naravnim procesom gnitja. Najprej smo tekmovale, katera bo prva napolnila svojo \tcčo. hi seveda v tem, katera bo našla Mzvirncjši« odpadek. Šlo je presenetljivo hitro in - bila sem prva. Imela sem pač to »srečo«, da sem dobila same velike kose, kot mi je pozneje v šali očitala prijateljica (tisi a druga, ne gobarka). Ona je pač imela smolo, da je vedno naletela le na cigaretne ogorke, konzerve in le tu in tam na kakšen star preperel čevelj. No, včasih pa velikost ni bila prednost, ampak prej ovira. Nekateri odpadki so bili preprosto preveliki, da bi jih lahko stlačile v svoje vrečke ali celo v avto. Tako je npr. prijateljica našla velikanski polivinil, ki ga v celoti niti ni mogla dvigniti in s katerim bi lahko pokrili majhen travnik. Nekaj podobnega sem doživela tudi sama, ko sem ob resi i naletela na eel odbijač nekega avtomobila. Škoda, d a nam ju ni uspelo odstranili, ker taki kosi najbolj kazijo naravo. iti kateri so bili najbolj nenavadni kosi, na katere smo naletele? Pravzaprav bi bilo kar težko odločiti se za eno samo stvar, kajti pokljuški gozdovi so nas res presenetili s svojo eksotično zbirko predmetov iz sodobne človeške civilizacije. Nekaterih kosov nam kljub dobri splošni razgledanosti in skupnim možganskim kapaci tetam ni uspelo dešifrirati, ker so bili butlisi že tako prepereli bodisi je manjkal kak del. Približno smo slutile, da sodijo na področje tehnike. Ali gre za avtomobilizem, motociklizem, dele notranje stanovanjske opreme, hišnih strojev ali česa drugega, nismo mogle vedno ugotoviti. Smo pa bile enotnega mnenja, da bi lahko - če bi vse zbrane odpadke dale na kup - sestavile cele avtomobile. Pa tudi oblekle človeka od nog do glave, lam so bili avtomobilski žarometi, pnevmatike, platišča, sedežne prevleke, polom i j eni brisalci, razne matice, vijaki, cevi, žice, od človeške opreme pa stari čevlji brez jezika in podplata, podplati, japonka, superga, rokavica, nogavica, gamaše, žepni robci, kapa, slamnik, spodnja majica, pulover, gumbi, zadrge, vezalke, polomljeni ali celi dežniki, deli notranje stanovanjske opreme, plastična posoda, deli orodja, pirotehnična sredstva in se na srotinc drugih stvari, ki so rrri medtem že ušle iz spomina. »I say no to plastic« Poglavje zase sta bila plastična embalaža in polivinil, se posebno majhne vrečke, kakršne sc dobijo v vsakem mega/hiper/giga in podobnih marketih, Tc pa jc bilo resnično videti na vsa keni koraku - na smrekovi veji, sredi jase, na cesti, skratka, povsod! Vedno, kadar grem naku-povat v laka središča, se na vse kriplje branim invazije vrečk, s katerimi nas tako rade osrečujejo blagajničarke. Nc, hvala! Da mi tega stavka ne bi bilo treba vedno znova in znova ponavljati, hkrati pa bi opozorila na problem unesnaže nosti, sem se pred nedavnim oborožila s priročno vrečko iz blaga, na kateri piše »i SA V NO TO PLASTIC». Moram reči, da je ta moja vrečka v zadnjem času pritegnila zelo veliko pozornosti in postala že prava zvezda. Moja prijateljica gu barka se jc odločila, da mi bo sletlila in bojkotirala plastične vrečke iz super marke tov. Ugotovila je namreč, tla če bo šlo tako naprej, ho okoli vsakega pokljuškega drevesa več polivinila ka kur gob. Ko smo takole zagrelo tekale naokoli in navdušeno vzklikale nad svojimi najdbami, posebno tistimi bolj eksotičnimi, je prišel po poti, ki votli k Lipance, urejen gospod, bil je presenečen nad našim početjem, a jc pripomnil, da je akcija vsekakor hvalevredna. Najprej je mislil, da Smo poklicne ckologinje oz. naravuvarstveni-ee. Takoj je ocenil, da po izobrazbi prav gotovo nismo ekonomistke, ampakhumanistke, ker delamo za splošno dobro. In v tem jc imel prav. Pomislila sem, da jc res zabavno, da si ekologi z gospodarstveniki delijo koren besede, delujejo pa pogosto prav v nasprotni smeri. Pripomnil je, da se sam česa takega nc bi mogel lotiti, ker v sebi preprosto ne bi mogel za-treti jeze nad nemarneži in opraviti, kar bi morali opraviti drugi. Ja, Lo jc poglavitni problem pri vsej stvari, sem pomislila. Naš človeški ego je za kaj takega preponosen. Ampak v »svinjariji- živ ¡mu vsi in tu je tisto najbolj življenjsko dejstvo. Ko sem pred leti peljala prijatelje Nizozemce v naš čudoviti gorski svet, se niso mogli načuditi lepoti naših gora, a hkrati tudi temu, da je v naših hribih toliko odpadkov. Tudi v narodnih parkih. Kot da se ne bi zavedali, kakšno bogastvo imamo. Sicer pa so se mimoidoči zelo različno odzivali na naše početje. Vsi so nas opazili, le redko kdo pa jc kaj komentiral, a če je, so bile njegove besede pohvalne. Skoda le, da nihče ni imel časa, da bi se nam pridružil. Proti koncu akcije smo se ustavile na čudoviti jasi, na kateri smo se želele odpočili. Bila je prcccj stran od glavne ceste in bile smo p re p ri čane. da tatu naša čistilna akcija ne bo potre bua. Vse je bilo tako idilično in samotno - zelena jasiea, smreke, lesen ograjen plot. Kako smo se uštele! Tako odvratnega vonja v življenju šc nisem zaznala! "l ik zraven kraja, na katerem smo parkirale, jc ena izmed »sodelavk« v travi našla embalažo motornega olja, ki je bila še polna in je grozljivo /audarjala. In nato še eno in še eno. Ko sva se ji ca ■ vv-vt. - 1 piidni/ili še drugi dve, jjrnu skupaj ugotovile, da je nekdo tam odložil piavo zbirko dotrajanih in napol praznih embalaž za motorno olje, ami-fri 7,, akumulatorje in šc nekatere stvari, ki jim nismo vedele imena, so nam pa vM.0 nasi nosovi povedali, da gir, s:a hudo pokvarjene in strupene snuvi. Vse je bilo razmočeno in je teklo, zraven pa obupno zaudarjaio. Tako odvratnega vonja nc pomnim! Takrat smo prvič v vsem dnevu z jezo pomislile na onesnaževalce. Rilo pa je rudi prvič v vsem dnevu, da smo si umazale in premočile smetarske rokavice. Tisto prej so bile same stare smeti, ki so jih že obdelali stari mojster Čas in naravni podnebni proccst, Tole pa je nekdo odložil prav pred kratki m. Če je bilo vse [¡sin, iih kar smo naletele doslej, malomarnost, je bila to prava bre/vestnost! Stimo s to nesnago smo v hipu napolnile tri vrečke! Končni -ti Lov« je bil dvanajst (!) vrečk, torej štiri vrečke na glavo, oprostite, osebo. Komaj smo jih zbasale v avi o. Ma srečo smo v dolini kmalu naletele na zabojnike in odvrgle vanje vse vreče razen tistih z nevarno vsebino. Te so romale na ločeno zbirališče na Ljubljanskem barju. Po koncu akcije smo občutile resnično zadovoljstvo. No, nekaj dobrega smo tistega dne le storile, čeprav je bila to zgolj kapljica v morje. Potrebnih bi bilo še več takih akcij in Še posebno več parov rok. Akcijo smo čez Leden dni ponovile tudi v Kn rmiiški Ristrici. Tam je bilo šele dela! Bližina pia niiiskega doma in velika ubiskanost pač storita svoje, V Iškcm Vintgarju pa nas jc prehitela skupina naravovarstvenikov, ki so se - to smo lahko opazovale s sosednjega brega - že vračali k avtomobilom s polnimi vrečami smeli. Ni nam uspe-lo izvedeti, kdo so bili, bile pa smo vesele, da v svojih prizadevanjih nismo same, No ja, čez nekaj dni, po prvomajskih praznikih, je bil Iški VhiLgar spet poln smeti. Dela nam (orej ne bo zmanjkalo. Čeprav hi bilo morda preprosteje, če bi začeli ljudje nekoliko drugače razmišljati... O ■ L A li I N g K 1 Beloglavi jastreb Pernati velikan - obiskovalec naših Julijcev Tomaž Mihelič - DO PPS $ë Andrej Stritar Ne spominjam se, da bi kdaj obiskal Črno Prst, nc da bi vsaj za hip poscdcl v dišečih era-viščih njene primorske strani. Hip sc je navadno razvlekel v nekaj ur, saj gora slovi po svojem cvetju. Kót že velikokrat sem tudi takrat li-pal, vonjal, gledal in celo okušal. Naenkrat pa me jc preletela velika senca. Tako nenadno, da sem se zdrznil. Sitno nekaj metrov od mene je jadral beloglavi jastreb, ptič j v primerjavi s katerim So moje mei e ne/.iiatrie. Pi ilei el je neslišno, v nasprotnem vetru in v istem slogu, ne da bi trenil s katerim izmed peres, nadaljeval pot proti Voglu. Ko jc bil če zdavnaj mimo, sem Se vedno sedel na istem ntesin, osupel nd njegove veličine. Če srno se poleti v naših gorah srečali z Kares velikimi ujedami, so bili to skoraj zagotovo beloglavi jastrebi. Pri nas ne gnezdijo. Gibanje zraČnili mas v topli polovici lela jim omogoča, da priletijo k nam iz svojih več sto kilometrov oddaljenih gnezdišč. S svojim prefmjenim načinom jadranja izkoriščajo termična gibanja zraka in pohočiie vetrove. Tako jih lahko ure in ure opazujemo, kako jadrajo ob golih pobočjih, nc da bi pri tem enkrat sam krat zamahnili s perutmi. U elogiavi jastreb je ogrožena vrsta, ki da nes živi predvsem okoli Sredozemskega bazena, Najštevilnejši so v Španiji, v kateri živi večina populacije (Kf) %). V Sloveniji velja ta vrsta za izunirlO, Danes so nam najbližja gnezdišča v Kvarnerju, v katerem iivi 90 100 parov, v zadnjih letih pa se je v vzhodnih Karnijskih Alpah kot rezultat programov vnovičnega naseljevanja oblikovala populacija 7. več kot 10 gnezdeči -mi pari Naseljujejo v glavnem odprta, negoz-dna območja v, zadostno količino brane (izključno mrhovino) in primernimi gnezdišči. Tzrigi-bajo se obsežnih gozdnih območij. Sezonsko se lahko beloglavi jastrebi zaradi iskanja Inane po- ESBREB Betonavi jastreb fGyps fulvus) Razpon peruti: 2,4-2,8 m Pari so moriogamni iti živijo sktipaj vse življenje. Cnezctijo na skalnih policati 7nDtraj previsnih sten. Imajo en ?arnri 7. enim mladičem na leto. javljajo daleč stran od gnezdišč, tako da se lahko z njuni srečamo tudi na območjih, ki jim sicer ne zagotavljajo crioletnega preživetja. V raziskavi pojavljanja beloglavega jastreba v Sloveniji, ki smo jo izvedli v Društvu za opazovanje in preučevanje- ptic Slovenije, smo ugotovili, da se te ptice pojavljajo predvsem na zahodnih obronkih Julijskih Alp Lcr na primorskem in dinarskem območju, predvsem na zahodih meji slovenskega Krasa in ob dinarskih masivih od Snežnika prek Nanosa do roba Tino vske planote. Čc jih hočemo videti v naših Alpah, je najbolje, da se na jasen in vroč poletni dan odpravimo na Pjieginjski stol, Kanin ali Krn. Omenjena tr i območja jastrebi v poloLncm času namreč vsak dan preletavajo. Ob ugodnih termičnih vetrovih se lahko zgodi, da jih bomo videli samo kot majhne pikice visoko na nebu, Njihov izjemni vid jim namreč omogoča, dalah-ku opazijo hrano na vrč kilometrov daleč. Danes v Sloveniji beloglavega jastreba ogrožata zaraščanje ïtavîscy hribovitem svetu zahodne Slovenije ter opuščanje tradicionalne paše kot stalnega vira hrane (poginule živali). V zadnjih letih smo priča še popolnoma novi grožnji postavitvi vetrnih elektrarn tia območjih, ki jih preletavajo beloglavi jastrebi. O P L A 41 H i KI Ponarodeli encijan Pojasnite, prosim, kaj je encijan in kaj svišČ! Ptcd kratkim .smo v tìrcdnLitva Planinskega vestnika dobili pismo, ki nam ga jc napisala naia dolgoletna bralka, gospa Marija Jerse. Takole nani piše: Ze vrsto let opažam na raznih predavanjih, tildi planinskih, tei" med planinci samimi, da menijo, da je encijan »plav« - za nameček pa tako Lidijo tudi liai i z.nani planinski popotniki. $e bolj neverjetno je opevan v pesmi R Smivaiia v izvedbi bratov Avsenik: lenii, fcjer mzirkç cveto. i«m, kjer ptički pojn, v Upi Uragìi tam, kjer encijan pluvi ves prešerno bahav, neino vabi... Lani je PZS izdala stenski koledar Podobe narave lOflB in na njem je za mesec junij slika encijana fotografa Mirka 15ij u kiča. Mar je vsega tega kriva opojna pijača encijan proizvajalca Pc-rovia Ptuj z etiketo prekrasnega Jalovca in ien-eijanai.? V zloženki Gorsko cvetje, ki jo je založila Mladinska knjiga leta 1967, je ob fotografijah modrih cvetov zapisano, da gre za clusijev siišč, ki mu je xelo podoben koehnv sviič... ob rumeno cvetoči rastlini ¡m, da gre za rumeni svišč ali kosu mik. Kaj je torej prav? Kaj je encijan in kaj s\išč? Spoštovani gospod dv. Tone VVraber, bodite nam za razsodišče, saj so med planinci zaradi lc dileme pogoste razprave in tudi slave! NTaŠega vrhunskega strokovnjaka za gorske rastline dr. Toneta Wrabra smo torej poprosili, naj pojasni dilemo o eticijanih in sviščih, in objavljamo njegov odgovor. O Kaj je encijan in kaj svišč? jai Tone Wraber Odgovor jc z do kratek gre za raz Ličili imeni istega rastlinskega rodu. Razlaga paje daljša. Ime encijan izb aja, verjetno prek nemščine, i/ lai in ske besede Gen liana, Izvor te besede Plini] sta rejši (23-79) razlaga z latinskim stavkom, ld ga prepisujem iz 25 knjige njegove ga Naravoslovja (Nat. Iiis t. XXV. 71): "fien lianam inven i t (len t i lis res Hlvriorum, ubique nascentem, in Uly t ico Lamen praestantissitnam«, po slovensko; "Gentiano je odkril Gentius, ilirski kialj, raste povsod, a je najboljša v IliviktK Gre torej za več kot 21(10 let znano rastlino, saj jc bil ti en tb io s, pri Pliniju Gen tins, poglavar ilirskega plemena T .abeotov, ki je vladal v Skatlru, leto dni pO porazu lela 168pr. il, št, interniran v Italiji in je tam kmalu umri. Gre seveda za rumeni svili ali tudi košutnik, v botaničnem jeziku znan kot Gentiana lutea. V Sloveniji rasteta dvepodvrstt4 risia v. nezra-siimi praSnieíimi, opisana lei a 1986 (v Ožbolče vi konti na Sp. Komni) iti imenovana vardjannv košutnik (Gentiana lutea subsp. vardjanii), in tista z zraslimi; ta jc bila opisana leta 1891 (v l1er-cegovini) in jo i men ujemo bral i nski košutnik (G. lutea subsp, syinpliyaiidra). O razširjenosti obeh in še drugih podrobnostih tukaj ti e umremo govoriti. Rumeni sviSč je le ena izmed res Številnih vrst iz rodu .svišč d v, ki ga mnogi botaniki sic čl mnogokrat delijo uh več manjših rodov. Pomi sili mole npr. na triglavski tu MpOnlladanski SviSč, l / 7-8 2005 MM H Višinski profil vzpona na Dauläglrl. Rezultate meritev sem pozneje doma ustrezno obdelal. Izmerjene lučke sem prenesel na osebni računalnik, izrisal linij e dostopa in vzpona po posameznih dnevih ter za vsak dan dostopa in vzpona izdelal ustrezen višinski profil. Ho ložajno so bile točke shranjene in predstavljene v sistemu koordinat elipsoida WCS-84. Za višinsko predstavitev sem uporabil približne nadmorske višine, ki jih Gl'S-sprejemnik sproti preračunava na podlagi vgrajenega približnega modela geoid» (dolgovalovni svetovni geoid), Ta se je izkazal za presenetljivo natančnega (glede na geografski položaj), saj so bila višinska odstopanja, vsaj glede na dostopne kartografske vire tn harometrične višinomere na urah, v mejah 20 m. Na 5hkah je prikazan primer rezultatov meritev med vzponom na vrh. Sklep Uporabnost GPS sprejemnika se je seveda pokazala že veliko prej, preden sem doma izrisoval poti iti profile ter sešteval metre in kilometre na računalniku. Dandanes je lahko ročni GPS instrument zelo koristen, včasih že kar nepogrešljiv pripomoček. Omogoča lahko orientacijo na podlagi predhodno shranjenih položajev (točk), vračanje po prebujeni poti, iskanje taborov ali prehodov prek ledenikov v gosti megli in še in še. Tudi na tej odpravi je bil v pomoč pri iskanju popolnoma nasutega šotora na taboru 1 v megli. Seveda pa se nikoli nc gre zanesti iz ključno na elektroniko, Brez ustreznih izkušenj za uporabo, brez smiselnega povezovanja vseh načinov orientiranja po brezpotjih ali v slabih razmerah, predvsem pa brez splošnih »hribovskih« izkušenj še vedno ne gre. Pri »GPS-raeritvah«, kakršne sem opisal, seveda ne gre za kako posebno natančnost, temveč 7-golj ljubiteljsko preizkušanje uporabnosti in odpornosti takšnih orientacijskih in navigacijskih sistemov. Vsekakor redko obiskani in težko dostopni predeli sveta takim poizkusom do dajo pridih »pionirskosti«. No, Šalo nastrati; dejstvo je, da glede tia meni znane podatke celoten vzpon na osemtisočak Daulagiri doslej še ni bil tako natančno položaj no in višinsko premerjen. Pa tudi dolgi dostopi po sicer zelo obljudenih irckingih in malo manj obiskanih stranpoteh se niso bili načrtno m sistematično premerjeni Glede na razsežnost himalajskih področij ter relativno slabo kartografsko pokritost (Še posebno, kar zadeva logično in položajno natančnost prikazov), pa bi lahko bili takšni poizkusi meritev ob pomoči GPS-tehnologije dobra podlaga za zbiranje natančnejših podatkov o številnih poteh. Kar zadeva koristnost merjenja vzpona po severovzhodnem grebenu lc 8167 m visoke gore, pa si lahko seveda vsakdo misli svoje. Zahvala Posebna zahvala gre Andreju in Gregorju Bil banu (podjetje Geoservis, d.o.o.) za podarjeni ročni GPS-sprejemnik ter sptmzorsko pomoč odpravi. Podjetje Geoservis tudi gosli spletno predstavitev na odptavi opravljenih GPS meritev (http://navigator.gcoscrvis.si/zanimivo/daula-giri). O Unija vzpona, Izrisana na fotografiji i& Miha Habjan Patagonija Avtobus je že ves dan požiral kilometer /a kilometrom. Ob enakomernem tresenju ¡11 glasbi na ušesih seni dremal in vsake toliki) pogledal skozi okno. Pokrajina w ni spremenila niti za odtenek, Povsod neskončna travnata ravnina, nekaj od voira ukrivljenih dreves in blagih gričev, Kje sem, na Marsu? Ne, v Patagoniji, mistični duželi, ki se razprostira v Argentini in Ti Ki, jumo od. reke Colorado. Dežela je 510 veČini neskončni) ravna, pusta in zelo redko poseljena na kvadratni meter dežele pride samo pel prebivalcev. A nekaj nas zelo dobro ve, da se na koncu te puste ravnine vzdigujejo oblaki in da se v irfi oblakili skrivajo drzne, včasih strah zbujajoče in včasih najlepšo gore na svetu Patagonski Andi. Zaradi teh čudovitih goni se nekatcii vračamo tja leto za letom, kljub slabemu vremenu, ki jc ena útiicd njihovi Ii poglavitnih značilnosti. Človek, ki pride tjakaj zaradi ((ora, potem odkrije še druge stvari, Id neskončno vabijo. Med njimi sla prijazni in živahni temperament južnoameriških ljudi, s ksLcrim sta povezana za naše uho prijetna glasba in za naš žclodcc najboljša hrana na svetu, ter čudovita narava, ki vedno znova preseneti. Rezervati divje lepote Ob zalivu La Ultima Esperanza, v katerem je pomorščak Magellan iskal svoje «zadnje upanje« za prehod iz Pacifika v Atlantski ocean, leži mesto Puerto Xa cal es. Lepo mestece opravlja vlogo vhoda v eno največjih naravnih znamenitosti v jttíni Ameriki -nacionalni park Tot res del Paine, ki leži dohrili 100 km severno. Kavno pokrajino nenadoma pretrgajo skalni stolpi, ki jemljejo dih 111 s svojimi drznimi oblikami dobesedno prcbadajo nebo. Stolpe je izoblikoval Južni led Hielo Sur, ki jc v zadnji ledeni dobi pokrival vso pokrajino razen najvišjih točk. Zdaj su ud velikega ledenika tam ostali Štirje manjši, ki 30 končujejo in lomijo v čudovitih mrkiznn modrih jezerih. Vse to je že kmalu začelo privabljati sterilne avanturi ste in zalem pohOUnike. Pred razglasitvijo nacionalnega parka lei a 1959 so naravo v parku večkrat doleteli nenadzorovani posegi, ki so se vrstili vse do razglasitve zaščite UNESCAÌeia 1979. Odtlej vsakršno tfibanje po parku miroljubno nadzorujejo par kovnj »raogcrji*. Upravičeno, a morda ccla premalo strogo, saj je bil lani prav v osrčju parka velik požar. Češkemu p o ho ciniku, ki se jc izugibal predvidenim tabornim prostorom, je ob kuhanju juliicc »uspelo-požgali nekaj kvadratnih kilometrov parka. Poglavitni mik nacionalnih parkov v Patagoniji za pobudnike so Sterilne možnosti za treking, ki sodijo med najlepše nasvetu. Okoli celotnega masiva Paiuc vodi znani Paino Cirquito, ki se ga da kombinirati ali krajšati s čudovitimi potmi, znanimi le gai 1 čem in rl pittisi ont. Narodni park Los Glaciares je najbolj znani park v Argentini in premore večino zanimivosti, zaradi katerih popotnik pride v južni del Argentine, Tam so slikovite gore, ki bi jih utegnil prepoznali tudi alpini stični laik. Fitz Uoy in Cerro Torre sta »glavna« v pre-nekaicri alpinisLičui pripovedki, in to tic brez razloga. Strme granirne situe, ki so pri Cerro Torreja ozaljSnne Se 7. ledeno prevleko, ki jo prinese mrzli zahodni veter s Celinskega ledu, sodijo med najbolj ce njene alpinistične dlje na svetu. Vsako leto si na njih brusijo zobe Številni alpinisti 7. vsega sveta. Bolj rni-ruljubna zanimivost jc cdcil redkih še vedno rastočih ledenikov v teh koncih - ledenik Perilo Moreno. K njemu se od okLolna do marca zgrinjajo gruče obiskovalcev. Lc-tch je vsako leto več. Posledica padca cen v Argentini zaradi zloma monetarne politike pred nekaj leti ter zgoraj omenjenih atributov dežele jc tudi stalno rastoči obisk. Raj na zemlji ... ... za mesojede in nočna mura za vegetarijance, brez dlake 11a jeziku objavljajo pisani vodniki za Argentino in Patagoniji). Zares, ponudba mesa, posebno govejega in ovčjega, je neizmerna in raznovr- -I O o sitna. Argentinska govedina vel j j za najboljšo na svetu. Domačini hitijo zatrjevati, da je to zaradi naravne krme v neskončnih stepah in pampah. To je ver jetno res, saj se zrezek resnično topi v ustih. Screda fe je pripravljen apunto ali jugusu. Dolit i sta tudi ja-giijerina in ovčetina, ki ju Patagonci najraje priprav ljajokot asado po receptu gaufev. Celo ovco razpne-jo na kovinski kiiž nad ognjem, Meso se počasi peče nekaj ur, ves čas pa zanj skrbi asador glavni »iošu-ljar». Ob tem ne gre brez vina! Argentinsko vinu, posebno listo i območja Mendozc, na katerem tna uspeva tja do višine 1ÚÜ0 111 nad morjem, enologi uvrščajo v najvišji razred. Z vinom se hahajo tudi Cilcn-ci, ki pa ga raje pijejo ob ribjih jedeh kot oh mesu. Kar jc v Argentini goveje in ovi je meso, so v Čilu ri be in morska luana. Mesto Baliloche na severu argentinske Patagonije ni niti najmanjša izjema. Kakršna koli je, že Človekova prehrauska usmerjenost, prav vsak ho navdušen bodisi nad lui I ovito miravo ali nad možnostmi za športno aktivnost v okolici Barilocheja. Številna čudovita jezera s čarobnimi otočki in /alivi lindo vzela sapo tudi najbolj razvajenemu esteiu. Pu je zerili se vozijo Lulni in deskarji, ob jezerih sc sončijo kopalci, nad jezeri sc dvigajo gore; na nji Ii so pozimi nekatero izmed najboljših smučišč v Južni Ameriki, poleti pa postanejo poligon številnih plezalcev in pohodnikuv. Mri malo se ne čudim, da sc jc tam zbralo toliko Slovencev. Trenutno jih v Barilochcju živi kakih dvesto. So zglcilno organizirani, imajo svoje planinsko društvo, svoj bivak Pod skalen, lypo jezero na planoti Frey .se imenuje Laguna Tonček po lončku Parjgctctt, ki sc je pred desetletji ponesrečil pri ilrznevn poizkusu vzpona na Paine firandc v skupini Torres del faine. Nedaleč stran stoji strmi Campatile Esloveno - Slovenski zvonik, ki slovi po ¿do le pih plezalnih smereh. Nad ISarilochejem je Valle Ivsloveno - slovenska dolina. Skratka na slovenske sledi in besede naletiš na vsakem koraku, Alpinizem v Patagoniji Zgodovina plezanja v tamkajšnjih gorah se jc resneje začela sredi prejšnjega stoletja. Najprej so bili v igri prvi pristopi na najpomembnejše palagonske gore iti v tej tekmi so sodelovale le takrat alpinistično najmočnejše države - Francija, Italija, Anglija. Pozneje so prišle v ospredje stene in tedaj so se pojavili na prizorišču tudi Slovenci. Tli to uc le beino, ampak nadvse opazno. V skoraj vseh najpomembnejših pa-tagonskih stenah je zarisana vsaj ena Slovenska smer. Mnoge med njimi so še neponovljene in vzbujajo občudovanje v svetovni alpinistični areni. JJanes področje okoli El Challona dobiva precej »alpsko» podobo v alpinističnem pomena besede. V lil Chaltcnu, ki je le nekaj ur oddaljen, od baznih taborov, si lahko veliko število plezalce* privošči povsem "dolinsko- razvajanjc v lokalih, trgovinah, barih, internetu .,. V Turres del l'aiiicjti jc drugače. Premišljena oskrba v 100 km oddaljenem 1'ucmi Natalcsu je nujna. Alpinistična sccna je bolj odprnvarska, saj v bližini ni dobro oslabljenega kraja. Plezalcev je prece j manj, le kakih 11) ali 15, na območju [,os Clatiarc-pa sc jih prek vse sezone zvrsti več kot petdeset. V argentinski Patagoniji so stene bolj ali manj obdelane, v Paineju pa je šc nekaj velikih, a zelo težavnih sten, ki še čakajo na prvi vzpon, predvsem v J užnem stolpu Pai neja in Almirante Xietii. Na najvišjem vrhu parka, gori himalajskih razsežnosti, imenovani Paine (irande (3050 m), sta bila opravljena le dva vzpona na glavni vrli, več kot 2000 metrov visoka le dno kombinirana stena pa še čaka na prve junake. Plezalec, ki si želi prijetne družbe alpinistov z vsega sveni in plezanja v elitnih gorah, bo šel im jug Argentine, tistemu, ki si želi za odtenek bolj pristnega odpravaislva in išče v alpinizmu pionirski duh, pa ho skupina Paine bolj všeč. Kakor koli že, stara paia-gimska legenda pravi, da kdor poje preveč calafat, borovnicam podobnih sadežev, sc bo tjakaj še vračal. Upam si trditi, da se bo vsakomur, ki bo obiskal le kraje, bodisi kol plezalec ali kot pohodnik, želja po vrnitvi pojavila tudi brez slastnih modrih jagod ... O Tomaž Jakofcič Lepa Zmaga Viktorija v Velikem Draškem vrhu in Pavle Kozje K Obetal se jc sončen in vroč kunec Ledna. Vremenska napoved jc trdila, da precej prevroč za konec. maja. Zato je bila odločitev med plczališčem in svežino severne stene nekje v Julijcih lažja. A kam naj bi se odpravil plezalec v tako zgodnji sezoni, da na dostopu ne bi gazil gnilega snega in mu v steni ne bi curljalo za vrat? Na prvi pogled icžko vprašanje, a v naših hribih je mogoče najti kar nekaj primernih ciljcv tudi za ta letni čas. 7. Miho sva se odločila za Krmo. Odločitev, kam se bova tam obrnila, pa sva soglasno preložila na naslednje jutro, ko si bova ogledala razmere bolj od blizu. Najprej sva razmišljala o Parižatiki v steni Debele peči: vsekakor je lepotica, a meni že precej dobro poznana iz prejšnjih let. Ne nazadnje sva jo skupaj s pokojnim Tine tont odkrila, preplezala in ji dala ime. Smer je zgodaj kopna in suha, plezanje, jc lepo in napeto, če želiš, pa se po koncu težav preprosto spustiš po vrvi nazaj pod steno, stojišča so opremljena, Ker pa sem glede Krme po vseh teh letih plezalsko še dokaj neizobražen, me je mikalo tudi kaj novega, nepoznanega. Veliki Draški vrh morda? Je tam kaj primernega? Viktorija, to bi bilo nekaj - če le ni prezgodaj za veliko in resno s len o ... Pa ni bilo. Prvi jutranji pogled v Krmo nama je odkril, da je strah pred snegom odveč in izbira smeri ni bila težka: greva v večjo steno. Turni smučarji, ki so se hkrati, kljub revnim snežnim razmeram, napotili v breg z »dilcami« na nahrbtnikih, pa so bih verjel 110 nekoliko razočarani. Na desni sc jc takoj odprl pogled na strme plati Temena Rjavinc: odlična stena, ko bi bil le dustup malo prijaznejši ... Pot poti Veliki Draški vrh pa je v nasprotju s sosedo na drugi strani doline zložna, prijetna, čeprav ne tako kraLka, kot bi sodil na prvi pogled. 7.clc- nice pod stenami D ra ski h vrhov so vabile, da bi -se človek kar prepustil prijaznemu soncu ... Vendar danes ne, načrti so drugačni. Še kratka »poseka*, ki jo je skozi macesnov gozdiček pod meliščem očitno napravil snežni plaz, in že sva bila na robu ostankov snežišča pod steno. Ustavila sva se in med počitkom ugibala, kje poteka smer, v katero sva bila namenjena. Stena, po kateri poteka Viktorija, je od spodaj videti kar strma. Prvih plezalcev v naši smeri ni treba posebej predstavljati, Stane Relak - Srauf in Aleš Kunavcr sta bila veliki osebnosti našega alpi ni/ma in kot dobra skalna plezalca nisia spregledala »pozabljene klasike*, vabljivega stebra v steni Velikega Draškega vrha. Res pa je, da v tem delu stene od daleč nc opaziš posebno izrazitih razčlemb in prehodov: možuosti se pravzaprav odpirajo sproti, ko si v steni. Verjetno je morala smer zato počakati na odkritje do leta 1977. Potem pa jc imela kar nekaj obiskovalcev. Verjetno nc brez razloga, saj je Tine v Slovenskih stenah napisal, da je smer -najlepša izmed najzahtevnejših plczalskih ciljev nad Krmo«. Podprta s takšno pnpotnico, čudovitim pomladanskim dnem in pričakovanjem prvega letošnjega stika s skalo Julijcev, sva se s soplezalcem zares veselila naslednjih ur v steni. Ö1 Spodaj, v prvih sto metrih plezanja, je izbira velika; l^hko zlfírteí na desni po žlebu ali pa kar pû ne prestrmem stebru v vpadnici kaminov, ki so skriti za lusko na levi strani značilne položne zajede. Večina plezalcev, ki se odpravljajo v tn smer, na začetku verjetno ne bn čuiila potrebe po navezovanju. Fod kamini pa Le stojišče s klini opozori, da bo odslej Slo vsaj nekoliko bolj zares. Ocena je dobra šil rica, a Miha, ki je medtem že priplezal do vzno-žja kamina, je rekel, da jc plezanje čudno Vrv se kar ni premaknila, potem pa mu je le uspelo namestiti varovanje in kmalü se. je pojavil na izstopu i* kaminu, kjer ga je čakalo udobno stojišče. 1'rav zanimalo me je, kaj neki ga jc zaustavilo spodaj, kjer se nisva videla. Kraj je bil res videti previsen, a razkorak v na vide,/ neprijazno plnšen ti a levi strani je rešil vse težave. Ce piezas le meter bolj na desni, pa je zadeva res nerodna, skala pa je kot nalašč raviio tam precej sumljiva. V naslednjem raz tez a j u sem se prav hitro znašel pod prvim težjim mes Lo m, gladkimi in kompaktnimi ploščami, čez katere je bilo treba najti pol poševno na levo, na steber. 'Jako je vsaj pisalo v opisu. Videti je bilo prav vabljivo in pri soplezal-cu sem si izprosil še ta raztežaj z izgovorom, da je bil prejšnji čisto kratek, da rs pravzaprav skoraj ni bilo, pa tudi, da rad iščetn in razisku- VELIKI DRAŠKI VRH jem vse, kar ni razvidno na prvi pogled ... Miha me je seveda razumel tn že sem iskal prehode; ti so bili res nekoliko prikriti, a lepi, prava plezalska poslastica tam okoli zgornje pete stopnje. Klinov jc bi In dovolj in kar prehitro sem stal na stojišču tik pod i azom. l.epn! 1 ! Ha bi bilo le še naprej tako ... Tudi precnica na raz je bila lepa in fotogenična, zato sem pridno slikal, dokler v nekem trenutku nisem zaznal zloveščega drsečega zvoka... Seveda, tako zdrsne akumulatorska bat erija v/, ležiiča v mojem fotoaparatu: zvok, ki sem si ga zapomnil lani v Triglavski steni... Samo odbila se je še nekje spodaj tn ni je bilo več. Glasno in iskreno sem jo pospremil z besedami, ki se jih ne spodobi zapisovati, in Miha je bil prepričan, ria mi je padel v dolino vsaj fotoaparat. Toda dogodek je le za hip zmotil plezanje. Dan je bil prelep, da bi se razburjal zaradi malenkosti... Stena je nato p os: ala nekoliko poiožnejia, a le za kratek čas. Po dveh raztezaj ili sva dosegla odlom v obliki polmeseca, ki ga je bilo treba zaobiti po levi, pa nad njim spet valilo na desno. Zdaj avti bila v nekoliko bolj krušljivem, a se vedno prehodnem svetu, Razčlembe so vodile rahlo proti levi in proti koncu rsztežaja jc bilo potrebno nekaj pievidnosi i: precej strm prehod v značilni rdeče rumeni barvi jo bil res nekoliko podrt, A vse je bilo še v mejah, ki so za noše stene sprejemljive, poleg tega je bilo krušljivo le nekaj metrov in tudi kakšen klin se jc našel vhližini, ko se nisva več počutila najbolj varna. Potem pa naju jc spet čakala lepša skala in sni er naju je pripeljala do nekakšne širše, razgibane police pod navpično steno, Slutila sva, da je vrh blizu, Še pol dolžine vrvi po polici na levo, pa po nekoliko mokrem koLtt navzgor in siena je že popuščala, pos Lajala položna ... Še lahek raztezaj ¡jo zavitem žlebu in vrh! Me kateri koli vrli, ampak Draški vrh, ki te po lepi ple-zariji nagradi s poležavanjem na soncu, na mehkih dišečih zelenicah svojih južnih pobočij in razglprlom po izbiri: na zeleni Bohinj z modrim jezerom na juin i strani ali na sivo beli pomladanski mozaik našega očaka zadaj na severu. Nikamor sc nama ni mudilo. In kot da to razkošje ni dovolj, se jc v koLlini za Trapezom pojavila čreda enajsti it mogočnih kozorogov, ki jih, kot Liže, niš v a príív dosti motila pri njihovem lenarjenju. Pravzaprav razumljivo, saj sva bila «njihova«, če žc ne po načinu plezanja, pa vsaj po horoskopu ... Življenje jc lepo, sva ugotavljala s soplesalcem. Ne vedno, a v takšnih dneh prav go I ovo ... Dostop: Od konca ceste v Krmi po markirani poti v Zgornjo Krmo in na levo navzgor čez grušč pod steno {3b). Sestop: Sestopimo na bohinjsko stran in kmattL milei imo na markirano pot proti Vodnikovemu domu na Veleni polju (do tja z vrba uro in pol). Od tam je v Krmo čez Bohinjska vratca še 2 tili. Približno enako dolg je sestop čez [Jskovnicn v Rohinj. Vodniška literatura: Milielic, T,, Za tnafl| P. Slovenske stene, Radovljica: Didakta, 2Q03. O VeJika dolomitska stena Urban Golob in Pavle Kozjek (oba AO M litica) sta v začetku junija preplezala 12Ü0 m visoko vzhodno steno Sass Maora v dolomitski skupini Pala. Začela sta po legendarni Manolovi smeri Supermasita (7+), ki poLcka po gladkih ploščah v osrednjem delu sle ne. Značilnost smeri, ki je bila prvič preplezana z vsega se cimimi klini, je plezanje v odprti steni s precej zahtevno orientacijo in skromnimi možnostmi varovanja. V priih 800 m stene sta imela opraviti s težavami do 7- (povečini 5-6) in sta našla kakih deset klinov. V zgornjem delo sta se umaknila na desno in izstopila po klasični Sollet! erjevi smeri (6-), Tam sta v zgornjem delu naletela na dokaj svež skalni odlom, Vzpon jc trajal 14 ur. T. J. Samotna stena nad Robanovim kotom Zelo stima stena Križcvnika, ki poleg drugega premore tudi odlično skalo, precej same va mrli po izdaji novega vodnika z,a Pobanov kol pred nekaj Iklì. Le tu in tam zaide vanjo .kitk plezalec in ta se ne. vi ne razočaran. Kazen če se izgubi na zapletenih sestopih ... Pred kratkim sta sreno obiskala Andrej in Tanja Gnnovšek (oho: Dumo, Singing mek, Ka-yland). Prvi dan sta preplezala najbolj obiskano smer v ostenju, Pesnikovo (VI, JóO m), naslednji dan pa sta se lotila ene najtežjih v dolini, Ptičje pesmi (IX, 200 m, Knez-Hrasinik, in opravila prvo ponovitev. Andrej je plezal prosto na pugled. »Prostoplezalne težave so ne koliko manjše, kot bi sodil po oceni, vendar pa gre za resno plezanje s sprotnim nameščanjem varovanja,- sta dejala prva ponavljalca. T. J. 3 X 7c Kanjon Paklenice je bil to pomlad prizorišče še enega odličnega dosežka. Naveza Lukič -Gr-niovšek je v enem dnevLi preplezala tri smeri v oceno najmanj 7c v Anica knk ti. 22. maja sla za čela ob 5, uri zjutraj in bila po štirih urah pleza nja na vrhu prve smeri Alan fjord (7c, 350 m). Po hitrem sestopu je sledila smer Mjesečina (7c+, J50 m) in nato še zadnja, smer Zlatne go- dine (7c, ,Ì50 ni), lei Sta ju končala üb 2L mi na vrhi: Anica kuka. Marko Lukič je vse tri smeri preplezal prosto, Grmovšek je v drup;i enkrat padel, v tretji pa si je pomagal s svedrovcem (AO). »Šestnajst li mri plezanje je bilo odličen kazalec forme pred pole L110 sezono, Rolj kot. pomanjkanje moči su najti pestile od pl ez tilnikov razholele noge in zanidi ostie skale uničene prstne blazinice,« sta strnila vtise plezalca. Za boljšo predstavo o vrednosti dosežka velja omeniti, da jc vsaka izmed preplezanib - sicer spor tno opremljenih - smeri povprečnemu plezalcu že sama po sebi »drugi svet*, Glede na pokaza-tii) je od naveae pričakovati tudi odlične vzpone v Alpah, Lukič je tik pred Paklenico preplezal šc težki športni smeri v sektorju [Vati vasjo v O.spti, Matičkov svet (3b) in O.sap.ski pajek (Se). T. J. Tabor Pipa miru Ma planoti nedaleč stran od Kornšiee, pod strmo steno Lučkega dedca, sc rnzprosiíra dolina z imenom Petkove njive. Tudi letos smo Kanin ičan i lam postavili tabor Pipa mir (t z enim samim namenom: »Plezamo, ker smo prjatli.« Tabur je potekal od 23. do 26. junija 2005. Udeležilo se ga je 42 alpinistov in pripravnikov, po večini članov AO Kamnik, 8 udeležencev pa je prišlo i7 AO Mengeš, AO Dumžale ter AO Idrija. Nekaj je bilo tudi gornikov. Za zanimiv prihod je poskrbel Dttáan, član AO Domžale. S padalom je namreč poletel s Planjave in pristal kar v taboru. Opravili smo 53 vzponov vse od prvi; do spodnje sedme stopnje. Vredno je omeniti vz.pon v Vežici, smer Močnik-Kramar (Robi Toličnik, Luka Podbreimk) ter vzpona v severni steni Ojstrice, Spominsko smer Iva Roye ali Zmaja (Matej Kladnik, Tadej Krišelj) 1er Hciletnvo smer (Marjana Prezelj, Blaž Navr-stiik). Omenim naj tudi najmlajšo udeleženko Alenko, staro komaj 6 let, ki jc v navezi s svojo mamo Moniko Kam bič-Mal i samostojno splezala po J-grebenu na vrb Ojstrice. V taboru so potekale Ludi druge dejavnosti. V petek smo se zbrani pomerili v plezalni tekmi - najbolje je biiivansk« probleme rešil Ambrož Bajde -, zvečer pa smo v Kocbekovem domu na Koroiiei obudili spomine na prejšnje tabore ob projekciji slik. Sobotni vcccr nam je popestrila Moni ka Kambič - Mali, ki jc z diapozitivi predstavila Svoja vzpona na Fitz Roy Ler Cerro Torre, lia katera je preplezal? prva v ženski navezi, edini doslej. Skratka, tabor je bil uspešen. K temu sta pripomogla tudi vreme in dobra ter številna družba. Tabor Pipa miru jc namenjen vsem slovenskim plezalcem, zato vljudno vabimo, da se nam naslednje le Lo pridružite. Marko Petek Vabljiva južna stena Rlisice Južna stena Kusice je spomladi ena najva-bljivejšib pri nas. Odlična skala, lepe smeri in okolica so v zadnjih tednih privabile kar nekaj plezalcev. Poleg klasičnih smeri so preplezali L Lidi novejše, nekoliko drmejse, ki pa sedanjim alpinistom z dobro športno plezalno bazo ne pomenijo več velikih težav. Morda je trikratni »naj« doseiek prva »prava* prosta ponovitev smeri Cingultnaki (V1IT+/1X-, 2äf) ni, Jakofčit' -KajzeJj, 1994). Prva plezalca sta jo 14. 10. 1994 preplezala prosto na »rot Kreis«, pozneje pa jc najtežji razteiaj doživel ie pravi »rot Funkt«, a v kombinaciji z drugo smerjo v spodnjem delu Smer so v poznejših letih šc nekajkrat ponovili znani plezald, a po neuspelem vzponu na po gled v najtežjem raztežaju niso poskusili še enkrat. Tokrat je smer v navezi s Tino Di Batista na pogled preplezal Miha Valič in pripomnil, da najtežji raztezaj vsekakor ni težji od 7b. V smeri se je v teh letih nabralu že lepo število klinov in je treba zabijati le še na nekaterih stojiščih, Nekaj dni zatem je bil Miha tam še enkrat, Tokrat sta i Blaženi Grapa t j cm preplezala smer Lai a salama {VT1+, VI-VIE, 21(1 tu, "Rav-hekar - Praprotnik). Smer slovi po "pestrem« prvem razreza ju, ki pa je bil menda ob prvem vzponu na debelo podložen s snegom. Isti dan sta smer Za prijateljice (Vlil-tVVIl-, ¿[¡0 m, Ko-mac - Bevk, 1997) preplezala Tadej Dobnvoc in Minea Mramor. Tadej je dobro opremljeno smer preplezal na pogled. Omeniti velja še delo Benjamina Ravnika in Anžeta Polajnarja, ki sta »uredila« smer Ali Baba {Vili/Vili-, 4 K, Ravnik - Ramuš - Polajnar, 1992). J lodala sta nekaj svedrovcev in namenjala stara stojišča, Od modernejših smeri, ki so nastale v steni po izdaji vodnička Martuljek (I. Me/gei;, 1997), velja umeniti še smeri Črna kita- Steve House na vrhu Cayesha ra (V11+, 250 m, Ravnik Ravhekar, 1989), Z n g nje m in mečem (Vili-, 250 m, Jakufčič Ko mac, 1998) ter krajšo Za prijatelje (Vili-, 2 I 2 R, Ravnik - Ramai, 1991). Smeri Ali Baba in Za prijatelje sla opremljeni z večjim številom svedrovcev, vse preostale pa so prave alpinistične smeri, ki so že kar dobro opremljene. Prav vse navdušujejo z odlično skalo in lepimi prehodi. Da bivaka Pod srcem ne omenjamo ... T. J. Ul Na vrhu Denalija :ûe|j||ÉHMM| s N Lu O S o e Andrej in Marija Štrcmfelj sta se tu pomlad odpravila na Aljasko z namenom plezati v območju najvišjega vrba Severne Amerike, 6194 metrov visokega Denalija. Naletela sta na daljše obdobje slabega vremena, ki jima je preprečilo uresničitev glavnih načrtov. Vseeno s La izkoristila kratkotrajno izboljšanje in se v noči med 5. in 6. junijem povzpela na vrh. Začela sta ob 20.30 in se do 6. ure zjutraj po Zahodnem grebenu (West Buttress) povzpela na vrh. Zaradi napovedi dolgotrajnega slabega vremena sta s tem končala plezanje v Parku Denali. 'i. J. PrezelJ In House na Cayeshu Tz Peruja se jc pred nekaj dnevi vrnil Marko Prežel j, ki je v tamkajšnjih gorah plezal z Američanom Stevern Housom. Kot »ponavadi« sc je Mark domov vrnil z odličnimi vzponi. Za akli-macizacijo v dolini Paron sta si izbrala steno Sfinge. Prvi dan sta za pokušnjo preplezala pive tri raztežaje smeri Cruz del Sur, naslednji dan pa v petih urah in pni Originalno smer, ocenjeno s približno 5.11. (po ameriški lestvici). Po dveh dneh počitka sta se lotila smeri Cruz del Sur, ki sta jo pred nekaj leti prva pre plezala Silvo Karo in Mauro Bole - Bubu. Smer sta preplezala prosto v sedmih urah. »Ocene ne bom komentiral, so jo že drugi,« je po vzponu dejal Marko. Po številnih ponovitvah je ocena smeri namreč zdrknila s 7c+ na 7a t-. Po uspešni aklimatizaciji sta se lotila »zaresnih« hribov. Za cilj sta si izbrala zahodno steno slikovite gore Cayesh (5721 m), ki sodi v elito alpinistično najbolj zaželenih andskih gora. V.steno sta stopila v Nemški in Ameriški smeri, potem pa po uvodnem lažjem snežnem ozebniku potegnila enajst polnih raztežajev nove smeri do viha; oa nanj sia prišla v zadnji svetlobi. Prevladovala sta kombiniranu plezanje do M7/8 ter skala do VIT. Celotno smer sta preplezala z derezam i -Zelo zahteven je bil tudi sestop- V upanju na opremljene spuste sta sestopala v območju Nemške smeri, a sidrišč nista našla. Po .šes t naj stih urah delikatnega sestopanja sta dosegla vznožje stene. Kot kaže, gre /.a prvo novo smer na Cayeshu, preplezano v enem dnevu. Preti Markom sta na Cayesli priplezala žc dva Slovenca, in siccr Peter Mc-žnar in Grega l ačen leta "1997. V vzhodni steni sta preplezala novo smer Tretji svet (VI, 6, 5c, 900 ni). Po Cayeshu sia se Mark in Steve odpravila proti severni steni Hiia-scarana. Po celem dnevu težavnega in napornega dostopa sta naslednji dan ugotovila, da je stena v danih razmerah zaradi stalnih kamnitih plazov smrtno nevarna in odšla nazaj v Huaraz. Časa sta imela le še nekaj dni, zato sta hitro odšla pod južno steno Taulliraja (5830 m). Vsak, ki malo pozna tamkajïno see.no bo vedel, da sta se odpravila tja z namenom preplezati najbolj vroč problem Cordillère Bianco, direktno smer v južni sLeni. Ko sta bila pod steno, sta ugotovila, daje v najbolj sii metu dr lu, čez gladke plat i, premalo ledu, /.atosta vsto pila v Italijansko smer po zahodnem stebru južne stene. Smer v prvih šestih raztežajih sledi lepšemu žlebu v levem, skalnem stebru. Po tem sta nadaljevala še dobre štiri raztežajc do bivaka, ki sta si ga uredila na strmem ra/.n. Naslednji dan sta ob 13. uri dosegla vršiti greben in po njem plezata čez zelo kočljiv teren še do večera. E i'/al; sta si izkopala petnajst metrov pod vrhom, Tretji dan sta preko vrha sestopila po Prancoski smeri in popoldan dosegla vznožje sincri. Celotno smer, visoko 800 metrov in dolgo 23 razlcžnjov, st rt preplezala prosto, težave pa so dosegle v najtežjem delu Mfi+. Sorazmerno kratek, a zelo uspešen obisk Andov sta Mark in Steve zaključila že naslednji dan z vožnjo v Limo in poletom domov. T. J. Ohola t se 2005 Aprila je trojica slovenskih alpinistov - Tomaž Humar, Aleš Koželj in Jatiko OpreŠnik - v dotlej šc ncpreplezani .severni steni Cholaiseja (6440 111), ki le/i na območju Tüveresta v nepal ski Himalaji, potegnila nuvu smer. Poglavitni namen odprave jc bil ogled južne stene Nup-tseja, na katero nameravajo prihodnje leto, ogledno odpravo pa so sklenili izkoristili tudi za kakšen vzpon. Humar in Opre 5 ni k .sta ni že dom a izbrala Cholatse, ki je ponujal še kar nekaj možnosti, saj zaradi zahtevnih, sten in dostopov nima prav veliko obiska. Smer Yarcha Gumba je dobila ime po zdravilni golii, naravnem poživilu, ki Ludi na pol mrtvega jaka dvigne na noge; visoka je 1700 m, ocenjena z VII , VI v skali, kombinirani deli M5-MÚ, v snegu in ledu otl 50 do 90*. jc najtežja in tudi najdaljša med smermi, ki vodijo na Cholatsc. R. S. Opomba (M. P.): Pred koncem redakciji: jc- v javnost prišla novica, da so slovenski alpinisti opravili prvo ponovitev Ameriške smeri z enim razteza jem direktne vstopne variante ter z varianto v gornjem tlela Siene. Američani Tnrid Ri-bler, Cathy Freer, Remv/ Jacksrm in Sandy Ste wart so namreč leta Î984 isecfmilíi dneh v alpskem slogu preplezali steno po uzkih trakovih ledu metigludhimigranitnimi stenami. Tam, kjer fifi sr> Američani plezali naravnost na vrh, no naši alpinisti prečili na SV greben (ki soga prvi preplezali Švicarji ob drugem vzponu na goro) in po njem nadaljevali do vrha. Več na gore-ljudje, net. Pravica do resnice In pojasnila o »Klubu alpskega loka« (Club Arc Alpin) Spoštovane bruite planinskega vestnika. smo dolini obvestiti o t. i. uradnem delovanju društva CAA - »Kluba alpskega loka«. Upravni odbor IV.S je 8. 3, 2003 prvič: obravnaval vsebino stantia delovanja in dela CAA, ya z nekaj dopolnitvami potrdil in s sklepom sprejel, MtidmbnejJo informacijo in obrazložitev je podal Tomaž Vr-liovec, predsednik komisije /a me-duarodno sodelovanje ¡'/.S, pri pripravi predloga gradiva pa je sodeloval tudi dr. Milan Napruduik, ki jc bil t udi neformalni podpredsednik še ne registriranega združenja CAA, kajti sprejemanje slatina pri posameznih ¿vezah in društvih t. i. pobudnic, ustanovitve "KI i ihn alpskega loka- je osnova za uradno državno registracijo in s tem pridobitev pravice delovanja. Nii podlagi statutov kandidatk za pridobitev članstva v društvu CAA, ki su jih potrdile vse kandidatk« maja ¿¡004, so le-te na 7'\ to določeni državni urad vložile prošnjo za registracijo društva. Zvezna policijska direkcija Avstrije, retirar za društva, jc dne 26. 6. 2004 žc potrdila statuì društva CAA in ga po za tu predpisanih zakonskih določbah registrirala, prav la ko tudi odgovorno osebo. Tako jc z dnem ¿X. fi. 2004 postal prvi ur,idiii in odgovorili registrirani predsednik dotedanji predsednik CAA Ruberto Ite Martin. Podpredsednik oh prvi registraciji ni bil t im d lì o državno registriran, ampak je postal registriran scic 17. 1. 2005 (Danilo Škerbinek, IV.S). /, ureditvijo in pridobitvijo registracije so bile pridobljene pravico in možnosti za kandidiranje na razpisih za pridobivanje sredstev i7, razpisov, ie posebno pa za legalno delo in delovanje in, to je še bolj pomembno, tudi upravičenost do porabe sredstev za sodelovanje in dein ter stroške, povezane s članstvom v društvu CAA Seveda pa je bilo hvale vredno, da PZS v letu 1995 poi^bili k sodelovanju ter pripravili poslovnik, ki pa tli bil nadomestilo zakonsko predpisanega statuta ... in seveda je bilo hvale vredno tudi povabilo k pripravi »uradne» ustanovitve d ruiS t va CCA. Nemalokrat pa so cianite l !AA zastavile tudi vprašanje glede. tetja, da poslovnik govori o združevanju planinskih zvez alpskih držav. Tu je žal izjema le IV.S. Npr. v Avstriji nimajo samo ÖAV, ampak še vrsto drugih društev, tudi Zvezo planinskih klubov, ki pa je v CAA v pripravljalnem de verlernern obdobju ni bilo, pa tudi po letu 2003, odkar jc končno vse urejeno iil legalno, je ni. K;ir devet let je trajalo, da je nastal pravili akt, registrila ni statut CAA, in je bil končno dosežen cilj madiia registracija. /. avstrijskega kraja Ivilik (Eibiswald) na oni strani Kozjaka tlo Str nuja na ob morski obali, pri katerem se slovenski del poti E6 konča, Sam npis je razdeljen na osem odsekov, dolgih dan ali dva, ki so na zemljevidu iti v vodničkti tudi barvno razločljivi. Vsak odsek jc predstavljen s podatki o časovni Lu kilometrski dolžini, navedeni sta višinska razlika na poti in težavnost tistega dela poti. Zatem pa je posamezni del poti razdeljen še na krajše podod-seke, laku da je pot mogoče jemali ttidi kot namig za samostojne kratke izlete. A vendarle - smisel poti se pokaže Scie V »daljnosežni hoji skozi razsežnosti«, kot pravi avtor, ki mu »razvezana duša« pogosteje kar odplava v daljo, v katero vodi pot. Da pa tli vse čisto nezemeljsko, poskrbijo številna povabila na zelo neposredna srečanja z vsakdanjostjo - v gostilne na potrebne obroke, brez katerih poti pač ni, pa tudi v pekarne in trgovinico. Za duša pa šc vedno ostanejo narava, ujeue znamenitosti ili čudovita kulturna dediščina - od cerkva in kapclic do muzejev. Tako pot E6 pomeni popotniku celovito srečanje s slovensko deželo - in s samim seboj. Da bi bilo doživetje popolno, nam avtor ponudi tudi nekaj »stranpoti« - včasih od osnovne smeri oddaljenih !e deset minut hoje, drugič tudi nekoliko več. Cc popotnik lic liiii - tega naj na taki poti tudi ne bi počel - jc vedno dovolj časa (kar -zdaj-, kot pravi avtor) tudi za tc krajše obhode. Pot, ki prek Kuzjaka v lepi diagonali steče do morja, vodi po večini po nižjih gričih, najviše pa se vzpne na Snežniku. Na odseku med Gin- supljem in tviíiíieiYi s potjo E? v Pred gozdu nad Robom ima dve zličici, opisani sia obe. Kdor bo z vodmčknm Sel na por, naj najprej prebere osnovno besedilo. torej tisto, ti vzbudi željo po poli, tehnične opise naj na začetku zaradi üu hoparnosti preskoči - na poti pa nitt bodo prišli hudo prav, Edina zamera pri knjižici pa gre tipografijam med številnimi je nekaj prepTOSio premajhnih. -7naniki-ee* bi bil li ustrezneje izpustili iu pot predstaviti 7. nekaj manj, a učinkovitimi posnetki. Sicer pa vo-dniček soplo priporočamo, saj bo zagotovo poskrbel, da se ■ pot v fcv-ropn* oziroma niz livropc» na nn-šem ozemlju ne bo izgubila. Predvsem pa bo uporabnikom omogočil, da se zlijejo s širjavami v gib® nju, ki je za človeka najbolj prvinsko - v hoji, Marjan Bm < laško kotu odstira nekatere pori, Iii jih še doma bolj slabo poznamo - Osol-liik nací Skofjo Loku, Marijo Snežno na Podgorskem Krasu, pa Veli Bndin nad Soïergo in Gruberjev vrh nad Šentjanžem pri Dravogradu. Avtor zelo lepo piše o SlCveil citi, ki ria sn poíi različnimi naredi obranili svoj jezik, iz spoštovanja do lega celo ime mejnega iilola zapisa v .slovenščini in ne v nemščini. Pohvalno piše tudi o »boju« za Triglavski narodni park, ki se bije že od dneva, ko je bil podar, prvi predlog sprememb. Zanimivo je, da ne priporoča slovenskih zemljevidov, kei su menda tiskani na slabem papirju, ven d ar se potom v opisih vecino časa sklicuj e prav nanje. Na lem mestu bi lahko rekli: lepa predstavitev; co tudi je, toda ... V knjižici mrgoli napak, predvsem jezikovnih - veliko imen je zapisanih napačno {Kuhala name- sto Kobila oziroma Kobilja Vodica namesto Vodice, SmetUik namesto Smlednik, Pol Povaceva namesto Kovačeva pot, Plaiiinar-ska ko i a na Grmada namesto Tla ninska koča na Grmadi ipd.), avtor izpušča črke, iitrskrbnu uporablja širni ke [.samo včasih), nekatere zapise izmalifi do iicraïpoziiavnosti (kaj je »Kemevv Svete Hozalije", tes lahko samo usihamo), najhuje pa je, da tudi pri napačni rabi ni dosleden in isto ime zapiše na vcE napačnih načinov. (Cerkljanske Unija rje preseli v Cerknico, Podrto go ro prestavi nad Ajdovščino, Cerknici nameri le 3 metre uad muljem . Vipavi 10 metrov. In tako naprej - s table prepiše «Covacje naravo** in rojakom ne ponudi prevoda, sedlo piše enkrat po slovensko in drugič po nemško, enako pipine s kočami; eno izmed njih roti uspe zapisati na Lrí načine - in to na tsti Slowenin?. Doživljanje Slovenije za nemško govoreče goste Slowenien, .Michael I'riittel, 15 mokrim itn Verlag GmbH, München, 2005. Nedavno je v o k vir u serijo Wandern & erleben (Hodili in doživljati) pri založbi Hr tick mann izšla knjižica, ki it e mil: n govorečim gostom ponudi petintrideset (35) pohodov po Sloveniji, na koncu pa opiše še dvaindvajset (22) zanimivosti - mest, krajev in njihovih znamenitosti. Lična knjižica žepnega formata z lepimi fotografijami pokaže veliko naklonjenost avtorja (Michael Prötlel) do Slovenije. Pri opisovanju ps jc žal nekatere d de nase dežele povsem obšel - Dolenjski in vzhodnemu kontu Slovenije ni namenil prav nobenega pohoda, pa tudi Kamniškim Alpam niti ene same ture 1'tj drugi strani pa puputni Iz knjigarne Konzorcij, Mladinska knjiga imBM i KONZORCIJ Priporočamo tudi: Richard Gocdcke: 3000er in den Alpen Die Normahvegc Riehard Gocdeke: 40UUcr Eugen E. Hüsler: Hüslers Kl ett erst e ¡ghi h rer Dolomiten Helmut Dumlcr: Höhcmvcgc in den Dolomiten Eugen E, Hüsler: Bruckmanns Hü [le na [lai Alpen Bernd Ritschel, Eugen E. Hlisler: DOLOMITEN, Wunder weit der H erge (založba ßruckmami, cena |.762,0Q SIT) Enkratni svet Dolomitov: Rosengarten, íiortim, Kezten, l.nngkntel, Drei Zinnen ... iz it sui e fotografije in inforni stivilo besedilo izkušenega alpinista Eugoiia E. Hiislcrja. The Gähipfire Cookbook Doji and Pai L Philpött: THE CAMPFIRE COOKBOOK, A Handhook for Hungry Campers mici Ilikers (založba Collins & Brown, cena 5.506,00 SIT) Preprosto je najboljše. Več kot osemdeset receptov za prehrano na prostem. strani. Vod>)jČek je sicer prav lepo uporaben, priložen nui je tudi pregledni zemljevid, na hrbtni strani pa su povzetki znaméBÍtosti. Turu so opisane tako, da se je [abkn znajti, v višinskem prerezu, vrisane áa karti, z osnovnimi podatki in dobrim opisom. Vse to je lepo ampak napak pri zapisih imen preprosto nc bi smelo biti toliko. Marfan Hradešho Potočka zijalka l'dtriéka Zijal ka: PaiaenntnlojJi-c»¡ ami archa eologîçfll resolts of (lic cumpa i sus 1997-2000, znanstvena monografija, Avstrijska akademija znanosti, Dunaj, 2004, Petočka zijalka (1700 m) je zaradi bogatih kulturnih najdb človeških kosti, koščenega in kremenastega orodja ter več sto okostij jamskega medveda iz stare kamene atibe svetovna visokogorski! znamenitost. jama leži v bližini slovcusko-avstrijske meje ob planinski poti, k! vodi od cerkve Sv. duha v Fodolí evi na panoramski cesti pioti vrhu 01-ševe (Ciuvea 1929 m), Prvi, kije v minulem stoletju (v letih 192K-1935) istematično raziskoval to jamo, jc bil paleontolog prof. dr. Srečko Brudar, ki je najdene predmete oddal v celjski in ljubljanski muzej. Čeprav jc celjski muzej odkupil svet na po l'l u S a te jame in ima citi ni pravim do izkopavanja V- njej, je prihajalo v jamo veliko divjih iskalcev trofej, Avstrijski iti Slovenski znanstveniki pa so v ledh 19~7-2flfKJ znova iskali v jami paleontologe in arheološke ostanke izpred več deset tisoč let in svoje delo strnili i1 zborniku (v angleščini, uredili Martina Fächer, Vida Fohar in Gcrnoi Rabe-Jer). Od sodelujočih Slovencev je prof. dr. Vida l'oliar v uvodu opisala geografsko lego jame in njeno morfologija, v nadaljevanj li pa dosedanje kulturne najdbe ob vzhodni steni jame ter ugotovitev, da so vja-uii prerimovali jamski medvedje v dobi, ko jo je obiskal tudi palcolitski Človek. Geoinškn z.gradho nkoliike-ga sveta, tektonske pojave in sestavo sedimentov v jami sn opisali prof. dr. Stanko Buser, tli. I^idisiav Piacer ili dr. Polona Kralj, O zeliščni in dre veanl vegetaciji (iglavci) piše dr. Metka Cu E bei g, Milla Krofel pa omeni neobjavljene izkopanine iz let 1928-1935 in meni, dn pripadajo jamskemu leviti Dr. Imiti Dcbenjak je pri preučevanju fosilne populacije ugotovila, ria je hila večina jamskih medvedov mladičev, dr, Simona Petru pa meni, da so najdena kamena orodja up ombrigli le za rezanje mesa in strgsnjekoie, ne pa kot lovsko orožje. Prof. dr. Vida Pollar nam je nidi záupala, da ;e avstrijski zdravnik j. C, Grosz iz Bud VeHacha v dolini Bele pod OIScvo izkopaval v Potočki zijalki že pred prof. dr, Src-čkom Hrodavjetn; to je hef.no omenjeno tudi v planinskem vodniku po Karavankah (dr, Stanko Klinar), I h kal je medvedove kosti - nato, da bi v svojem letovišču postavil medvedov skelet ko t atrakcijo. Pri načrtnem raziskovanj li orodij za dokaz Člo^kovega bivanja v jami pa ima prav gotovo prvo mesto dr, Brodai', Toda v zapuSčini Grosznvih najdb ki jih hrani muzej v Celovcu, so tudi osti is kosti, ki jih je Grosz našel povsem slučajno. Zbornik znanstvctiGi del svetovno zanitniver Potočke zijal-ke bo še enkrat ponesel slavo naše domovine po svetu, Cîrif Vètkavrh Raziskovalna naloga PD Dobrovlje Braslovče V Šaleški dolini in njeni okulici žel ¿let poteka gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, v okviru katerega učenci osnovnih šol iz Šaleške in Savinjske doline, dijaki Centra srednjih šol iz Vel® n[a in Študentje različnih faktihet vsako leto izdelajo vel i k n Število raziskovalnih nalog. V šolskem letti 2004/05 je bilo napisanih kar 54 raziskovalnih nalog iz naravoslovnih, tehničnih, biotehničnih, humanističnih in družboslovnih ved, to jc za šest nalog več kot V minulem Šolskem letu, Mlada raziskovalca iz osnovTie Šole Braslovče, Amadej K uni er in Dean Matjašič, sta pod vodstveni mentoric Irene Kumerin Bernarde 1'redovnik pripravila raziskovalno nalogo z naslovom Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče. Društvo je sicer V letu Ü004 ob svoji 20-1 emiri izdalo posebno brošuro, a sta se spretno izognila podvajanju vsebine, hkrati pa sta se vendarle mučno posvetila zgodovini društva, predvsem dela mladih. Na '110 straneh sta sistematično in temeljito obdelala različne vsebinske vidike delovanja mladih v društvu in pri tem spremo uporabila več različnih raziskovalnih tehnik, inni drugi m tudi vse dostopne ustne vire. Njuna naloga poleg vseh splošnih opisov zgodovine tiru it va vključuje tudi natančne terminske opredelitve posameznih aktivnosti ter poimenske sezname udeležencev teh aktivnosti, Ker sta v nalogi zajela celotno obdobje delovanja društva in vse izvedene aktivnosti, sta za društvo Opravila pomemben zgodovinski oris in pripomogla k temu, da se bodo zgodovinski podatki ohranili tudi prihodnjim rodovom bi aslovških plani ncev. V okviru naloge sta obdelala uidi vsebinski program in načrt za planinsko učno pot; to je v Sloveniji novost, saj takšnih učnih, poti i e ni. Čeprav bi tematika planinske učne poli sodila v samostojno raziskovalno nalogo, sta jo mlada avtorja ns peš no vključila v vsebino svoje raziskovalne naloge, saj je lavno Planinsko društvo Dobrovlje liraslovče tisto, ki ima zdaj največjo odgovornost za izvedbo (e zanimive in uporabne ideje. Avtorja sta oh predstavitvi naloge obljubila pomoč pri realizaciji dveh projektov, ki temeljita na Tifimi raziskovalni nalogi: izdaji celostnega zgodovinskega pregleda delovanja društva v posehni knjigi ter postavitvi planinske učne poti v okolici Bra-slovč. Iskreno tipam, da raziskovalna mdtifili ne bo obležala v kakem predalu, ampak da bodo Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče, osnovna šola Braslovče bi Občina Braslovče spoznali njeno uporabno vrednost in izkoristili pripravljenost avtorjev za družbeno kori- sino delu, ki je v te in ("asu med mladimi močno primanjkuje. Bojan Koto vi tik Srečo Je treba deliti Udeleženci usposabljanja za vodnike Planinske /.veze Slovenije vedoj d;t gre za resno stvar. Veliko pove že podatek, da osnovni program za vodenje lahkih tur traja skupaj 23(1 ur: 54 ur teorije, 100 ur praktičnega dela in 76 ur ¿a utrje vanje, ponavljanje in izpitne obveznosti. Xu sklenjenih tečajih v Planinskem učnem središču v Bavšiei so izpiti razporejeni čez ves tečaj, na tečajih, ki potekajo pet ali Sest koncev tedna, pa so po koncu posameznih tem. Del letošnjega tečaju, ki ga vodi Inširuktorica planinske vzgoje Dragi Baloh, jc potekal maja v Domžalskem domu na Mali plani tri. Tečajniki so v soboto popoldne pisali pet testov. Prvič se jc zgodilo, da je imel kateri izmed njih pri tem usodnem in mučnem opravilu podporo Številnih navijačev. Skupina sovaščanov izpod Boča, ki se jim je pridružila tudi mama naše-ga trpina, je samoiniciativno prišla podpret fantovo prizadevanje za boljšo gorniško usposobljenust, ne nazadnje pa tudi »težnjo po dvigu izobrazbene ravni vasi in nemara celotnega območja.« Ob obilici smeha in neuspelem poskusu pod- kupovanja stroge inštruktorske ekipr smo se odločili, da ta zgodovinski trenutek tudi ovekovečimn Toliko bolj, kur tečajnik skupaj s preostalimi kolegicami in kolegi ni imel težav z neznanjem. Picpriča-ni smo, da bo lo pokazala tudi sklepna izpitna tura in da hnnio v teh dneh dobili več kot trideset novih vodnic in vodnikov Planinske zve ze Slovenije. Karu 11'eršolja Kje so tiste stezice V soboto, 21. maja 2005, je Spnrtno-kttlttinio društvo iz i.ev-pc žc tretjič priredilo pohod po dvaindvajsetih zaselkih tega hribovitega območja. Pohod jc bil izjemno zanimiv. Domačini so navdu šili pobudnike s predstavitvijo krajev, narave in prijaznih ljudi. Stezice so se vile med polji, gozdovi in naselji, v katerih so obiskovalci pridno okušali dobrote aktiva kmečkih žena. Organizatorji prireditve in udelcžcnci pohoda so sprejeli misel, ki velja tudi za vabilo za prihodnje leto; »V hribih moraš najti svoj korak, svoj ritem, potem lahko uživaš v neokrnjeni naravi.« Vtíía Dimi Svet UIAA Od 12. do 15. maja so bili v športnem središču Pap end.11 v bli- žini Arnhema na .Nizozemskem srečanje I.pravnega odbora UIAA in predsednikov posameznih komisij ter sestanek Sveta UIAA, Začelo sc jc s sprejemom, nadaljevalo v petek dopoldne s sestankom upravnega odbora in popoldne s sestankom predsednikov posameznih komisij, v soboto pa je bil nato ves dan sestanek Sveta UIAA. Zvečer jc bila še poslovilna večerja in v nedeljo dopoldne razhod. Srečanja sem se udeležil kot opazovalec (predstavnik PZS) v Svetu IJI-AA, na sestanku Sveta sem bil tudi aktiven udeleženec, medtem ko na drugih dveh sestankih nisem imel možnosii sodelovati. Sestanek Sveta UIAA je imel običajen dnevni red: pozdrav predsednika, opravičevanje odsotnih, pregled zapisnika z zadtijcga sestanka (taje bil 15. oktobra v New Dclhiju) in finančno poročilo. Sledili so predstavitve dela skupine ¿a reorganizacijo, dela CAA (Club Are Alpm/Zdru-ženje alpskega loka) in posameznih komisij ter »tekmovalnih teles« in na koncu razno. Za sklep pa dogovarjanje o sestankih Generalne skupščine in Sveta v obdobju do leta 2003 ... I/, finančnega poročila je bil razviden velik porast stroškov 2iL plače administrativnega dela (za 44 % nad načrtovanim, od 150.000 na 216.6K6 CIIF) in veliko manj sponzorskega denarja, kot jc bilo načrtovano (namesto 70.000 samo 24.670 CH K). Veliko je bilo govora (tudi na sestanku upravnega odbora) o predlogu selitve administrativnega dela UIAA iz Berna v Torino. V Bernu so namreč zelo visoki stroški najemnine in plač, v Torinu pa hi bila uporaba prostorov za devet let brezplačna in tudi preostali stroški bi bili prccej nižji, V Torinu je tudi sedež tekmovalne komisije ... Dodatni predlog, da bi administrativni del preselili v Budimpešto, v kateri bi bili stroški dela, z najemnino vred, Je veliko nižji, ni bil sprejet. Po novem naj bi stroike udeležbe na sestankih posameznih komisij krile osnovne organizacije; le Ce tega nebi zmogle, bi sc plačevali iz sredstev UIAA. Kar zadeva reorganizacijo UIAA naj hi ta P> g C0 O Ul O S o z. no po novem imela samo io per delovnih področij, in sicer: • zu d/awp in okolje (odprave, ltrr-?ft'o narave, dostop 11 rtr' območij, poškodbe ¿aradi ntrizma, kadekä, /olialui razvoj, 11 osaci, energija 1« fra, območju smuianja, človekove pravice in nam IVI, ztiščitu fluititi), • za planinstvo (planinsnv/alpini-zent, medicina i11 ramos!, mladina in pravne zudeiv, plezanje, trehingi, smučanje, «prema, smmiurdi, odgovornost, etika, plezalne stene, hs-posobljmje, trening ...), • za plezalsl/a in zimska tr.hmnVanja (Športno plezanje, ledno pie zanje, smučanje, boj proli dopiri-gtt koledar tnhmnvanj IJíAA, pravila in določila, uradne svetovne športne igt e in t?» ugi večji športni dogodki, olimpijske igre leta 2014 in 2016 ...), • za administracijo in finance (tajništvo, srečanja, obveščanje javnosti, glasilo, prestavitev 1C.C in druge stvari, servis, zavaromnje.,.), ■ zfi ii'lííin (Afrika, Azija, Eiropa, južna in Sever im Amerika -forumi). < Predstavnica Italije je predstavila sodelovanje z Nepalom in Pakistanom v zvezi.•¡planinskim turizmom in varstvom narave, hi je ¡mtekafo in še poteka an državni (université tni) ravni Posebej je bilo obravnavano vključevanje planinstva med olimpijske Sporte. Italijani so pripravili kratek prikaz dosedanjega -sodelovanja« planinstva/alpinizma v okviru 01. Prizadevali si bodo za to, da bi sc planinstvo oziroma vsaj nekateri njegovi doli (alpinizem, skalno, letino, tekmovalno plesanje iti turno smurali je) vključili v (31. Govorili so tudi o sodelovanju z ZN, Naslednji sestanek sveta bo 14, oktobra 20® v Singapur ju v okviru generalno skupščine UIAA, Razno: Portugalski član sveta je zaprosil za pomoč oziroma sodelovanje pri osnovnih testih fizičnilisposo-bnosti plezalcev začetnikov. Japonski jc izročil vabilo Í1AT-J (Himalayan AdventureTrust of Japan) za udeležbo mladih (3 +1) na srečanju v okviru mednarodne kulturne in naravovarstvene izmenjave, ki ho od 23. do '¿9. avgusta 11a japonskem in vključuje tudi vzpon n;i Fiid/ijamo Pardci- pacija na udeleženca je 150 dolaijet in ne vključuje pievoza do Japonske in nazaj. Kanadski predstavnik jc izročil ponudbo za predavanje in prikaz diapozitivov Nancy Hansen ¡nlianHen@alpiucclubofcaiida.ca), prve ženske, ki se ji je us[x.:lo povzpeli na vseli 54 vrhov kanadskega Skalnega gorovja, višjih od 11.IXII) čevljev (3353 111). Predavateljica Nancy Hansen se bo novembra mudila v Evropi in je pripravljena imeti tu predavanje t zameno za pokrirje stroškov bivanja zanjo in za njenega moža. Iz poročilu komisije za odprave: maoisti siccr nc pomenijo posebne nevarnosti za tujec (doslej so bili menda ranjeni samo irije, ker so sc nekaj upirali), je pa zato problem logistika. Če zaukažejo stavko, vse stoji... Unjan l'oliali Nepal - Jubilejne proslave in muzej V Nepalu so 15, maja 2005 proslavili 50-letnico prvega vzpona na Makalu, 25. maja pa ìU-Irtnico pr vega vzpona Kan č end zcngo.O be h proslav se je udeležil Viki Grošelj, druge pa tudi Tone Stan ja. Ta je ob rej priložnosti dopolnil slovensko zbirko v Mednarodnem gorskem muzeju v Pokri, in sicer je spominskemu kotičku .'Meša Ktinoverja dodal fotografije z odprave v južno steno Mfikiiltija (1V7f>), etnografskemu delu pa posnetke pastirskega življenja ua Veliki planini avto rice Mimi Pollak. Skoraj 11a vse nseintisočakc smo Slovenci pote gnili nove smeri in nepalske prireditve so odlična priložnost tudi za predstavitev slovenskih dosežkov in same Slovenije, Tone ¿karjr, Po slovenski Istri ob Kraškem robu 22. maja 2005 smo se v prekra sneni majskem jutru odpravili na izlet v slovensko Istro, na od vetra prebičanc vrhove Kavčič, Golič in Kojnik na Kraškem robu. Med vo žnjo so brzeli mimo 1111s Krim, Slivnica brez čarovnic, postojnski Ju vomiti, Nanos s Plešo, VrcmSčira, v daljavi se je kazal S lavni k. Nenadoma pa konec sončne bleščave. Seveda,bili smo v tunelu Kastel«.:! Kmalu zatem je prišel viadukt Črni Kal - čudež slovenske tehnike, Pote ni pa razgled, prekrasen razgled! Pred nami tO bila Šavrinska brda, na desni Koprski in Tržaški zaliv, na levi vasica Crii i Kal s cerkvico sv. Valentina. Ne vem, ali z nagnjenim zvonikom posnema slavno sorodnico v Pisi. Tam je tudi iS en kova hiša iz 14. stoletja s portonom, ki je najstarejši doslej znani tovrstni kamnoseški izdelek v Sloveniji. Žc smo se spuščali v Rižansko dolino, v kateri izvila reka, ki že od leta 1335 napaja rižanski vodovod, Zavili smo na levo na cesto proti Buzetu, ki 31110 jo nekdaj uporabljali za bližnjico v obmorske kraje v hrvaški Istri, Za ovinkom smu zagledali pečino, na njej pa cerkvico sv. Florjana v Kuhedn. Pe terokotni zvonik, verjetno edini v Sloveniji, stoji malo stran. Kubejci, zavedni prebivale! Kubeda, so na prvem istrskem taboru leta 1870 zahtevali uporabo slovenskega jezika v šolah in uradih ter zcdinje no Slovenijo. Sola v vasi je krajšimi prekinitvami delovala od leta 18äl do !eta 1955 in zamenjala pet držav. Peljali smo se mimo vasice Movraž, imenovane po murvah, ki so jih tam gojili. Ves čas pa nas jc na levi spremljal Kraški rob s O nokalsko steno in stenami okoli vasi Podpeč. Pn Kraškem robu jc štiri stoletja potekala meja med Beneško republiko in Habsburško mo narliijo, jc pa rudi geološka in reliefna meja. V stenah gnezdijo redke in ogrožene ptice: orel kačur, beloglavi jastreb, planinski orel ,.. Prispeli smo v obmejno vas Rakito-vec, y kateri nas je pričakal Valter Miklavčič, predsednik tamkajšnjega turističnega društva. Povedal nam je nekaj zanimivosti o vasi in nam pomi d il domači hriiijevec, poleg Lega paše prospekt in razglc-dnii ci k vìi j a ter glasilo Kraški rob s predstavitvijo krajevnih prireditev ter živalskih in rastlinskih posebnosti. Pod njegovim vodstvom smo se sprehodili po delu Poti za srce in ožilje, ki je bila odprta letos za prvi maj. Pohod po tej poti je del tradicionalne prireditve Prvomajsko srečanje ob odprti meji, v okviru katere poteka tudi slikarska kolonija. Lične kamnite hišicc ob poti so nekoč rabile za odzračeva nje to dovoda, ki je Iii I zgrajen pred sto tridesetimi Ititi za napajanje parnih lokomotiv istrske železnice. Ustavili sinu se ob kalu Ptič, nek danji mlaki za napajanje živine, ki danes pomeni pomemben življenjski prostor za vodne rastline in živali, meti njimi tudi ogrožene dvoživke, ki jih v kraških in istrskih ka-lih najdemo deset vrst. Na spreho du skozi vas Rakitovee smo opazili več lepih gankov, ki jim domačini pravijo baladtirji. Po slovesa od prijaznega gostitelja smu nadalje- vali hojo pud Kraški roh. \ra travnati goličavi, postiti 7. belimi skalami, ki =o bile od daleč podobne ovcam na paši, jc bilo vse polno sijajnega kraškega travniškega cvctja. tin sam vrt, ki ga jc ustvarila narava. Odcvetcli gorski kosmatinec, eden izmed petih, ki rastejo pri nas, potomke z rožnatimi c.vctovi, narcise, ki jih jc Jaka Čop, fotograf tli gornik, imenoval ključavnice, jesenček, ilirske perunike z modro vijoličastimi cvetovi, škrlatno rdeča kukavica, francoski lan in gorska logartua, ki smo jo srečali med vzponom na Kavčnik. Vrh! Počitek, malica, predvsem pa čudoviti razgledi na vse štiri strani neha, od morja do Triglava. Kar počez smo jo mahnili po valovitem gričevju na Golič in naprej proti Kojniku. šc smo sc ozirali in občudovali razgled. Pti spustu v vas Podgorje sta nas žc čakala naia mala avtobusa in nas odpeljala v Kaste) e c, v katerem nas je na turistični kmetiji pričakal prijazni gospodar Vlado, stari znancc. Pugostili smo se 7. do brini golažem, Sc boljšim vinom in najboljša potico. Po prijetnem počitku in kramljanju smo se poslovili in odpravili proti Ljubljani. Vožnja je nb zbiranju lepih vtisov in dremežu Ilitro minevala. Na Bori sovo prošnjo nam je sopotnica Darinka povedala marsikatero zanimivost iz Savrinskih krajev, saj je kar nekaj let preživeta kot mlada učiteljica v Kubedu. Še slovo na postaji v Ljubljani in spet smo se znašli v kolesju vsakdanjika. Izleta sc bomo še dolgo spominjali. Slavka Lazar 160. obletnica rojstva Jakoba Aljaža Ob 160. obletnici rojstva duhovnika, planinca, skladatelja, narodnega huditelja in graditelja gorskih postojank Jakoba Aljažu ter 110. oblctnici postavitv e stolpa na vrliu Triglava je bila pred njegovo rojstno hišo v Zavihu pod Šmarno goro v organizaciji gorniškega kluba Jakob Aljaž Medvode spominska slovesnost. Slavnostni govorniki so bili minister za kulturo Vaško Simoilili, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Škarja in Tons Jeglič, predsednik slovenskega gornižkega kluba Skala. Tone Skorja je o fakobu Aljažu povedal: »Dti je Tri gl ai' osta! v slovenskih rokah, je največ moja zasluga« litim se je dot iki ¿upidk Jakob Aljaž sam pohvtdil, potem ko je popisal vse s vo-je graditeljške dosežke v trigluvskem pogorju. Njegova iiajimmibicjša ali vsaj najbolj -nana gradbeniška stvaritev je slavni Aljažev stolp pruv na vrhu Triglava, ki je letos star že. 110 let. Kakšen pomen mu Slovenci zavedno ali nezavedno pripisujemo, jc vidno že po tem, da ga sploh ne ocenjujemo po kukih estetskih ali arhitektonskih merilih, niti ga ne vidimo kot tujka v »iöigi'i. Nasprotno, prava narodna svetinja jc., < ilj nujve-čjega številu planincev oziroma planinskih romarjev. Aljaž ;Vlt¡'!prít/tTT-čen človek, čeprav tudi umetnik glusbenik. Slovenske gore, po katerih ™ Nemci začeti graditi plan inske koče in poli, je Mo treba nurediti slovenske tudi rt« viden način hot t' vojski, pri kateri velja, da je ireba ozemlje zasesti in ga označiti. In če kje, potem ju bile treba začeti x Triglavom, našim najvišjim vrhom in simhnlom slovenstva. Aljaž je odkupil vrh Triglava in da! naj postaviti stolp. Odkupi! jc tiali K m Ja rire in du! p us ta ii'ti Triglavsko kočo ter uh njej kapelico Marije. Dal je nadelati in zavarovati pot pn grebenu Malega Triglava, pozneje pa še Tominškovo por iz Vrai. Tako je Slovensko planinsko druStvo, ustanovljeno leta 199.1, dahihi svojo pot in svojo kočo za dnswp J1G Triglav Aljaž je pogosto najprej gradi! nit svoje stroške, pozneje pu mu je SPD vse. povrnilo. V tem pngfedu jo Aljaž prav tak sa-motnei oziroma pni nosilec, kot so bili drugi veliki možje, ki so iz našega ljudstvu naredili narnd, pa naj SO bili ¡iterati, duhovniki ali vojaki: Trubar, Vodnik, Prešeren, Ülomšek, Maister je le neftuj imen tistih, ki so nas včasih it« .silo in s trpljenjem rinili naprej, da smo nekaj postali. Gnala jih je moáut narodna zavest. Če bi le del njihovega izročila našli t' sebi' furi i današnji Slovenci, it «um P m o 5 Ul o S o e > / 7-8-2005 Poletje je, čas, ko bolj sproščeno in pogosteje zahajamo v gore, Zato vam tokrat zastavljamo zabavno vprašanje: KATERA STA NAJLEPŠA BABA IN NAJBOLJ POSTAVNI DEDEC NAŠIH GORA? Veseli bomo vaših mnenj, fotografij, zgodb, opisov doživetij, zgodovinskih dejstev, skratka, česar koli, kar nam bo pomagalo pripraviti aktualno temo o Babah in Dedcih v naših gorah v eni irmed naslednjih številk. Zanimive prispevke bom objavili in honorirall. Vaše odgovore pričakujemo do 20. avgusta 2005. Pošljite jih na Uredništvo PV, p. p. 214, 1001 Ljubljana ali na pv@pzs.si. f> S m o g ui o S o £ ne hi hifa treba bati za obstoj naroda in slovenskega jezika, istega leta kur na Kreda r ici je AIjaŽpostal i! ie prvo kočo v Vmtih (fiozneje sta ji sledili še dve), zgradil pot k Pcričniku in i> Harf orni ter postavil Šlajmerjev dom (ali vito) v Vrurih. ¡'red kratkim srna davili 60-le-tnico Čopovega stebra, 110 letnim Planinskega vestnika, dve leti prej HO-letnico S!ijvtnsfcet;u planinskega društva. Kakimi jo pomen teh slav-Ijmj? Predvsem nas spominjajo na ljudi, ki su vzeli svoje poslansl tv zares. i abat ni.™ bili nahem junaki, nasprotno, otepali so se s težavami in nasprotniki, polena so jim letela pod noge, dobili su več zuvisti bût pa Itl'Xl-le, pogosto so veljali za čudake. Ven dar - sledili so notranjemu glasu, hi jim ji; govoril, da delajo pravi Živeli so prek okviru svojega življenja za čas, h ga niso doživeli, njiho tv delo pa su živeli drugi - v utišam primeru Slovenci kot narod in knt posamezniki. Danes se pritožujemo nad egoisrični-mi in ríiíiteriVi/iifioii'm! časi. A Vo dnik in i'rçtercn sta nidi takratnim SloiCTiííin i> verzih povedala, du večina misli le na denar, dobiček. Morda je dovolj, če ob spominu lici takratnega Aljafa pomislimo, da tudi danes žive med nami »Aljafi«, ki delajo tu di m druge in ne le zase; vsaj preveč polen jim ne mečimo pod noge, če jim le pomagali ne moremo, nočemo ufi m znamo. To naj bo izročilo za nas tukaj in zdaj, ko .davimo 110-ietnico Aljaževega stolpa in 160-ietnim rojstva njegovega graditelja.' V H. Nova podoba Doma na Komni Eno večjih in najbolj obiskanih planinskih postojank pri nas, [)nm na Kontni, sn 2ÍL maja 2003 po dobrem letu dni obnavljanja slovesno odprli. Tomaž Willenpart, predse dnik 1'laninskega društva Ljubljana Mocico, ki je l.tsmik doma in ga oskrbuje, se je ob tej priložnosti zahvalil posameznikom, Izvajalcem in predstavnikom institucij, ki SO pripomogli k novi podobi doma. 220 milijonov tolarjev vredno na lužbo sta finančno podprla ministrstvo za okolje in prostor ter Fundacija za financiranje Športnih or #iuizacij v KS. V potresu (Posočje 1993) poškodovani glavni objekt OR so celovito obnovili, dom je dobil novo fasado in okna, vse notranje instalacije in opremo. V okviru prenove so zgradili tudi čistilno napravo, prvo v katerem izmed visokogorskih objektov v Julijskih Alpah, Obnovili so tudi pomožni gospodarski objekt, v katerem je opremljena učilnica, namenjena izobr aie va njii guru iükovodüiékili in alpinističnih kadrov. Dom ima K4 posielj, 24 ležišč pa jc v pomožnem objektu. Edo Gruhrijan Še ena razstava o Planinskem vestniku V Slovanski knjižnici, knjižnici z bogatini arhivom, obsežnim domoznanskim in zgodovinskim gradivom, sii ob 110 letnici Planinskega vesmi ka, najstarejše slovenske revije, pripravili razstavo, ki ho na au led do 20. av gusta (od 1. julija). Razstavo je pripravil Matjaž Bizjak. Več na spletni strani: httpy'/www.sUivaiiskakii-jiziiic a. si/pla nitiddvestnikslk .htm Uredništvo PV Kulturna srečanja na Ursljl gori Planinsko društvo 1'revalje je v sodelovanju s povabljenimi fiosti -spravilo pud krov jubilejna, že štirideseta kulturna srečanja uu $5 Jure Senegačnik drugim športnim aktivnostim. Ko je ilr. Miha Potočnik leLa 1965 na Krvavcu želel prepustiti mesto načelnika nati slovensko Gorsko reševalno služba komu drugemu, reševal ri niso imeli večjih težav z iskanjem naslednika. 'Ridi Bine je, tako kol njegov predhodnik, vedno izkazoval sodelavcem popolno zaupanje ter tako ustvaril dobro utečeno dfilovno skupino. Vsak načelnik (tako podkomisije kot postaj) je bil vselej zelo svoboden pri delu in odločanju, vezan na skupaj dogovorjeno politiko in sklepe ustreznih organov. Pustil je delati, delo je usmerjal, sodelavci pa njegovega zaupanja niso zlorabili. Naredili so veliko več, koi bi pod kakršno koli prisilo. 7oto mu gre vsa zahvala. V svojem večkraL potrjenem mandatu načelnika Komisije za GRS je s svojo razgledanostjo in poznavanjem problematike veliko prispeval k dogajanju v (rtîS, Bil je soustvarjalec dogovorov z nekaterimi republiškimi organi: Sekretariatom za notranje zadeve in ljudsko obrambo oz. civilno zaščito, zdravstveno in zavarovalno skupnostjo, Zavarovalnico Triglav in Hdečtm križem Slovenije. S rem jc službi zelo olajšal delo. Tudi z normativnimi in organizacijskimi akri je uredil delo službe. Utrdil in dopolnil je sodelovanje z reševalnimi službami v takratni Jugoslaviji ter jim pomagal pri vzgojno izobraževalnem delu, V obdobju načelo van ja B. Ven guita se je še okrepilo odpiranje in povezovanje slovenske GRS z reševal nimi slttžbami onkraj državnih meja. Zelo so se utrdili stiki s ntji-mi reševalnimi službami, zagovarjal in zahteval je aktivno sodelovanje naših predstavnikov na mednarodnih tečajih, seminarjih in v IKAK. Takšna praksa v delu GUS je privedla do šc večje razpoznavnosti. Žc leta l^čiV je vpeljal v slovensko (fliS letalsko reševanje in v začetku sedemdesetih let Komisijo za GRS organiziral pn zgledu Mednarodne komisije za reševanje v gorah IKAR. Z razpredenim strokovnim delom pu podkoniisi jahin možnostjo so delovanja dela- Uršlji gori. Hrleču nit prireditve, ki je potekala v nedeljo, 12, rožnika 2003, je bila 110-letnica izhajanja Planinskega vestni ka. Čeprav so bile napovedi drugačne, sc jc ob lepem, delno sončnem vremenu na klopcah pred kočo zbralo kar nekaj planinskih navdušencev in ljubiteljev kulturnih prireditev. Predstavile so se mlade pevke ionskega pevskega zbora Karantanija poti vodstvom Suzane M a kič 1er zapele nekaj lepih koroških narodnih in planinskih pesmi. Vmes sta recitirala svoje pesmi Veronika Viltiižnik in Ale» Tacer, oba íe kar nekaj let dopisnika vseslovenske revije Planinski vestnik. Na koneu je kot presenečenje zapel še mofki oktet v okrnjeni sestavi iz Slovenj Gradca, ki je s .sabo pripeljal kar štiri življenjske sopotnice - rožice ahrnhanvke. Prireditev je z veliko občutka za povezovanje in humor organizirala in vodila Ivanka Komprej, ena izmed najzaslužnejših, če ne kar najbolj požrtvovalna članica planinskega društva Pro-valje. Okusno pripravljeni ričer in vampi s kozarcem piva - planinska malica, ki sta jo pripravila oskrbnika doma - so se ob koilCU proslave še k¿iko prilegli. Takšna srečanja na kulturni ravni še prav posebno bogatijo duhovno bit vseh lisLili, ki radi zahajajo v planine. In takih nas je vedno več. Atei Tacer Bine Vengust (1921-2005) Binera, kot mu pravi planinska srenja, po znamo kot planinskega delavca, rcžcvalca, člana GUS in nekdanjega načelnika komisije za Gorsko reševalno službo Slovenije, lindi! se je 23. februarja iy¿!1 na Duplici pri Kamniku. Tzšolal se jc za strojnega ključavničarja in delal v takratni tovarni Remec (danes Stol) na Duplici. Še kot vajenec se je vključil v revolucionarno gibanje, leta 1940 postal član SKOj in istega leta v okolici Kamnika sodeloval v napisni akciji proti tedanjemu režimu. Bine Vengust je nosilec partizanske spomenice 1941. V Gorsko reševalno službo je bil sprejet leta 1953. Pozneje je bil kot predstavili k MK/, imenovan v komisijo za (iliS, saj je bilo med obema več.sti čilih področij dela. Poskrbel je, da so bila reševalcem na voljo sredstva zvez takratne MNZ iu milice. Posodobljen je bil tudi sistem za obveščanje prek milice v primeru nesreče. V tem obdobju je veliko prostega časa posvetil različnim dejavnostim v gorah - alpinizmu, šc posebnu pa visokogorskemu smučanju, kajakašivu, pa tudi Q7 Planinska založba Išče pisce za planinsko izletniški vodnik ter pisce za planinski vodnik Slovenska planinska pot Planinska založba PZS želi izdali planinsko izletniške vodnike (vodniki tipa Kranjska Gora, ki obsega 2,5 avtorske pole ter opisuje 17 izletov): Bovec, Radovljica - Bled, Bohinj, Jezersko, Logarska dolina, Mežiška dolina In Šaleška dolina, Iščemo tudi pisce za planinski vodnik Slovenska planinska pot. Vse, kise boste odločili naprošamo, da nam to sporočite do 31. avgusta 2005 na naslov: Planinska zveza Slovenije, Božidar Lavrič, predsednik Založniškega odbora, Dvorzakova 9,1000 Ljubljana, Ponudbo lahko pošljete tudi po e-mailu: plsninska.zaioz-ba@pzs.si. Vse podrobnosti bi določili v ustnem pogovoru, na osnovi katerega bi rato sklenili avtorsko pogodbo. Založniški odbor PZS, predsednik, Božidar Lavrič voljnih in sposobnih gorskih reševalcev je dvignil slovensko GRS iva svetovno raven. Tako nas je leta "1982 ocenil IKAR na svojem rednem vsakoiei3iem. zasedanju, ki je bilo tedaj v Bovcu. 0 GRS, nje nem delti in pomenu je pisal v strokovnih in javnih glasilih. S tem je še bolj pripomogel k strokovnosti in javnosti službo. Leta 1972 jc vodil uspešno jugoslovansko alpinistično odpravo na Pik komunizma v Pamir. Odločilen je njegov delež pri ustanovitvi Planinskih društev Rašica, Vevče in Sladki vrh. Llolga leta jc bil dejaven član izvršilnega, upravnega in puzneje glavnega odbnra PZS, član častnega razsodišča PZS, strokovni izvedenec v več gorskih nesrečah in se je, kadar mu je le uspelo, udeležil sestankov matične postaje in Komisije za GRS. Po 18 letih uspešnega načelnikovanja se JJinelovo delo in sodelovanje v GRS seveda ni končalo. Dolga leta jc zastopal GRS v LoLcriji Slovenije in v drugih organizacijah. Z svojo doslednostjo in pravičnostjo je uspešno deloval v organih Loterije, tudi v dobro dnigih uporabnikov njenih sredstev. Bine je rad aktivno sodeloval tudi v Številnih drugih delovnih odborih in sestavah GRS, kjer se je pač pokazala potreba po sodelovanju. Pri vsem tem seveda nikakor ili šlo za rutinsko udeležbo na sestankih, temveč za zelo aktivno pomoč in oporo pri izvajanju življenjsko pomembnih odločitev. Za vse navedeno aktivno in dejavno sodelovanje v delu GRS mu je zbor reševakev 1987 podelil posebno priznanje in ga imenoval za častnega načelnika GRS, V obdobju, ko je bil načelnik, lia tudi pozneje, je sodeloval ali vodil priprave in tisk strokovne r eševal ne in druge literature, npr-Rcšcvalni priročnik, pozneje separate Lega gradiva, prevod knjige dr. W. Phlepsa o urgen t tli prvi pomoči, gradivo y.n knjigo Slovenski gorski svet in drugo. S svojo zagnanostjo m prispevki jc sodeloval pri nastanku 1, in 2, jubilejnega zbornika Gif s, bil je urednik, oblikovalec in soavtor prispevkov v 3. zborniku tìliS Ler tehnični urednik publikacije Gornikov svetovalec in je odločilno pripomogel pri izdaji teh iu še številnih drugi Ii publikacij. S svojo veliko voljo in vnemo nas je presenetil in navdušil tudi pred nekaj leti, ko je končno uresničil svojo željo in se leta 1986 po upokojitvi kot redni študent vpisal na Filozofsko fakulteto, na študij umetnostne zgodovine, Marsikateri izpit je opravil z najvišjo možno oceno. V diplomskem delu je odkril podatke, ki so bili dotlej spregledani, in si je leta 1993 pridobil naslov univerzitetnega diplomiranega umetnostnega zgodovinarja. Po pretresljivi nesreči petih gorskih reševalcev letalcev nad Okrešljetn jc Komisija za GRS sklenila ustanoviti sklad za pomoč pri šolanju otrok gorskih reševalcev, ki so se ponesrečili pri reševalnem delu. Več kot leto trajajoče obsežno administrativno urejanje dokumentov in statuta Sklada OkreSelj, oranje lediue na Slovenskem pri tem ter sama ustanovitev nc bi uspeli, če liine rte bi vodil vsega tega s svojim posebnim pristopom ter vztrajnostjo. Njegova jc tudi zasnova pomnika na Okrršlju, v Sklad OkreSelj pa je prispeval zgleden finančni dele*. Od ustanovitve skupine za Izdelavo slovenskega razlagalnega slovarja na Institutu za slovenski jezik SAZU je bil njen aktiven član, Je tulli prejemnik svečane listine PZS. Povzeto pu spintiti strani PZS (http://tvww.p2s.si/). Mihu Polhu je za vedno zastal korak ■ Hudi! sem. Hodil in hodil. In še hodil. Ko sem prispel do visoke granitne gore, sem adšel un drugo strun in tam zagleda! starcu, kol mi je bilo obljubljeni/. Vprašal sem gu za smisel Življenja Ni me pogledaJ m ne odgovoril. Iztegnil je roko iti mi pokazal prehojeno pot.' Hudi Kerševan Gornje besede bi, ČC bi niti bi lo lo sedano, lahko povsem mirno (so)podpisal Miha Polh iz Velenja. 7.al pn mu je to preprečil njegov zadnji korak, namenjen na 32. trimski poliod v organizaciji planinskega društva Velenje na Puški Kozja k, v nedeljo, 8. maja 200-1. Nanj stallitela z žene i Agico po bližnjici, zunaj osnovne trase Š;drške planinske poti, kut da bi se hotela umakniti ... \'a osamljeni poti na i.upalmku, v zavetju dveh senčnih kop, majhnega kozolca ili lesene šupc, kjer mehkoba pomladnih trav prekriva Široko pot, tik pred > / 7-8-2005 priključkom na zadnji makadamski ovinek, sc ju zadnjikrat opotc-kcl in se zgrudil v objem domače zemlje, h kateri jc tako rad z.aha-jal. Še dva dni pred tem je zavzeto vabil na omenjeni pohod svoje planinske prijatelje, ko se je poslavljal nd njih üb vrnitvi s; *svoje-gn« kdo ve katerega izleta poho-dniško-planinske sekcije Univerze za tretje življenjsko obdobje Vele nje, katere predsednik in mentor je bil vrsto let. V svojem 6GTc-tnum življenju je vse svoje sile vlagal v vestno opravljanje službenih obveznosti, posvečanje družini in življenje v naravi. Sprva - v mia dostnih letih - se je gibal v vrstah domače Počitniške zveze, pozneje pa sta ga vedoželjnosl in spoznavanje domovine gnala v lJl) Vele nje, v katerem je našel svoj smisel življenja. .Najprej je deloval skupaj z neutrudno planinsko delavko Anico Podlesnik v puhodniiki skupini prej omenjene Univerze, katere člani so upokojenci z različnimi telesnimi sposobnostmi. Začutil je to razliko v sposobnostih in zmogljivostih pohodnikovin iz prvotne skupine se je pod njegovim vodstvom izluščila tista, ki je želela dlje, više, visoko ... Prvotno skupino so šaljivo poimenovali »Pol žeki-, novo pa »Politeci, ¡tli pozneje kar »Mihovci«. Že ime samo je dalo vedt-ti, da ujeti korak z njimi ni šala ... Poleg zgoraj omenjenega je h il aktiven član Upravnega odbora PÜ Velenje {lani jc za svoju dobro delov njem na obenem zho m prejel bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije) in vodnik Planinske zveze Slovenije. Vedno je rad pomagal in imel smisel za redoljubnost. Zavedal se je, da po-hodnistvo in planinstvo nista sa mo šport; sta predvsem gibanje v prvobitni gorski naravi, srečanje z domačini bi druženje z enako mislečimi ljudmi, ki jim je ta dejav nost (7. njim na čelu) postala način življenja. Vrzel, ki ju jes svojim nenadnim odhodom pustil za sabo, bodo poleg njegovih domačih naj bolj občuLili ti ljudje (danes je to 65-70 članov!), saj so bili pod njegovim pokroviteljstvom ena sama velika družina. Pri njem ni bilu počitnic pohode jc načrtoval vse leto in »prosto- si je vzel samo toliko, da je s svojo skrbno ženo Agieo, zvesto pomočnico pri njegovi h planinskih opravilih, odšel na dopust v zdravilišče ali morda na morje, pa še tja v družbi svojih planinskih, pa tudi plesnih prija teljev. Kljub iiaznaiijuiiju hude bolezni si je kupil tretjo knjigo Dnevnik s slovenske planinske poti. Ta bo ostala dokaj prazna, neizpolnjena... iNjegnvi izleti so iz leta vieto piistajali številnejši. Lelos jih je načrtoval kar 23 in svo jim naslednikom je v želji, da bi mu na njegovi poti še vedno sledili, čeprav ril or d a samo v mislih, zapustil težko nalogo. Zdaj pa jim je poleg ich »naložil« še enega - to jc prvega po njegovem odhodu, ko hodo šli po njegovi poti do mesta, tla katerem je omahnil, jo nevsiljivo označili in poimenovali po njem - »Mihova poi>. Seveda ti pohodi niso bili njegovi edini, vodil jc tudi manjše skupine bližnjih prijateljev. S smislom za humor in organizacijo jc skrbel sm izv edbo in prijetno druženje na piknikih ob koncu Šolskega let kolcdar-skrg;i leta, se navduševal nad pri smiiiii planinskimi, tovariškitni iti prijateljskimi odnosi in bil pripravljen vsakomur pomagati, mu voSčiti prijazno besedo in podariti nasmeh. Bil je zahteven - ne samo do drugih, predvsem do sa mega sehe - in morda je bil tudi zato njegov zadnji planinski korak usoden ... '/. veliko hvaležnostjo za nepozabna doživetja pri odkrivanju znanih in neznanih poti, čarobnih kotičkov in lepot narave nase ljube Slovenije ter truda, ki ga jc vložil v to, da nam jc bilo vse to omogočeno, bomo vsi planinci iz. Velenja, predvsem pa iz njegove skupine, za vedno ohranili najlepše spomine nanj. Nikjer ne bomo hodili brez njega, pov.sod bo z nami in v naš ili sreîh. V njih je pustil neizbrisen spo- Njegavi planina, v njihovem imenu Marija Lesjak in jaze Melatiteli QCi Pojdem tja Pojdem rja, tja v planimi, da nabetvtti si moči, tja kjer mino sonce sije kjer je mir in ni skrbi. l'ojdem t ju, tja med sti mine, kjer skala dotika se skale, kjer za vrhovi izgine sonce vse i» noč pogrezne se. Pojdem tja, tja kjer pozimi, biešče se v snega vse gore, kjer vrv, rep in, dereze, režejo sledi v vrhe. Pojdem tja, tja ker spomladi, krasne rožice cveto, tivrikclj, encijaiu planika, pokrije vso .sivo skalo. Pojdem tja, tja kjer v jeseni, J macesni /imiriiu runm ohi u L i s soncem na zjjjf rt iz/ijejo hiirVf čudežne. Pojdem i ju in ftfíii fwtawím, kjer ml sonca tople so skale saj vara mi je kakor mtui, m c ljubi, ni m, varuje. Kako poznamo naše gore? Samoten vrli hrt/, markirane puri, vzpon nanj pa ni zahteven. Kje je, od kod je siili,-in? Ob pomoči sponzorjev bomo reševalcem naših slikovnih ugank v prihodnje vsak mesec ponudili skromne nagrade. Zato pa moramo postaviti pravila igre, L Upoštevali bomo lepo eno rešitev posameznega reševalca. Rešitve lahko pošljete z naradno poŠto na naslov Fluninski vestnik, p. p. 214, 1001 f.juhljana ali po elektronski jmšti na pv&'/jzs.si, in sicer do 2(1. avgusta 2005. Reševalci nam morajo poslati si oj celotni nashv. 2. Med reševalci, ki bodo pravilno odgovorili na zastavljeno uganko, bomo izžrebali enega zmagovalcu. Naš sponzor mu bo dostavil nagrado. Zmagovalec bo moral sporočiti svojo davčno številko. 3. Če ho vseh reševalcev manj krti deset, bomo objavili imena vseh, sicer pu le ime izžrebanega. 4. Po uredniški presoji bomo objavili zanimivosti o gori, ki nam jih bodo poslali reševalci Tokrat bo nagrada brezplačno vodenje po Slovenski smeri v Triglavski steni z gorskim vodnikom Mar-ianom Manfredo, /Íí^aV Rešitev iz prejšnje številke: V junijski številki smo objavili sliko Pre-valskega Stoga dì ici fužinskimi planinami, slikanega /. Jezerskega Stoga. Dobili smo tudi odgovor, da gre za Adama in Evo in da lo ime žal i /gin ja. Kolikor je nam znano, sc tako imenujeta dva stolpa v pobočju Prevalskcga Stoga nad Jezerskim prevalom (Evo se vidi na sliki), nikjer pa nismo zasledili, da bi to ime bilo uporabljano za celotno goro. Pravilne rešitve so nam poslali Mojca Duhovnik, Jure Golob, Damjan Kolšek, Tatjana Mamin in Martin Juršc, Igor Sterle Citronfek, Sonja Švegel, Luka in Polde. Taler ter Pavla Vižin. Po koncu redakcije nam je minuli mesec poslal pravilno rešitev majske uganke šc Samo Jemec. o Andrej Stritar i on PLANINSKA KOLEDARJA 2006 Za leto 2006 sta v prodaji dve izvedbi tradicionalnega planinskega koledarja: UTRINKI GORA Slovenske: gore so v vsakem letnem času dni gačne in v. vsake strani lepe. Tako nam jih kaže nirli koledar za leto 200