ofja Loka - XXII. slovenskega izseljenskega piknika v Škofji Loki se je udeležilo več kot 20.000 ljudi. Prisrčnega snidenja so se poleg mnogih gostov v počastitev svojega praznika udeležili tudi hogi borci in aktivisti NOV. - Foto: F. Perdan ■ Številka 52 T 1947-1977 !*tanovitelji: občinske konference SZDL zenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka & Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni tednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 8. 7. 1977 Cena: 3 din 'List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. & L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO XXII. slovenski izseljenski piknik Deseto snidenje od »loškimi kostanji« Rekorden obisk na XXII. slovenskem izseljenskem rikniku — Prisrčen sprejem v Škofji Loki — Borci budili spomine na slavne dni naše revolucije — Pikniki bodo še v mestu pod Lubnikom Škofja Loka - Dvaindvajseti plovenski izseljenski piknik, desetič r bil v zares lepem okolju vrta na pofjeloškem gradu, pod krošnjami f°Satih kostanjev, pripravili pa so ga hpubliška konferenca SZDL, Slo-Niska izseljenska matica ter skup-FUia občine Škofja Loka, je zares Ulično uspel. Več kot 20.000 obisko- Večina podpisala Tržič — Skoraj 90 odstotkov Podpisnikov iz tržiške občine je Podpisalo samoupravne sporazume s področja stanovanjske graditve in politike, tako da je občinska skupščina lahko sprejela Ustrezne odloke. Le-ti bodo velja-'itudi za tiste, ki sporazumov še ^i8o podpisali, in za zasebnike. Sporazumi med drugim določajo, morajo podpisniki združevati £a reševanje stanovanjske problematike najmanj 6 odstotkov Presečne vsote, namenjene za jsplačilo osebnih dohodkov. V j*Žiški občini so se dogovorili, da ^odo 3 odstotke sredstev združevali za reševanje stanovanjskih problemov delavcev v zdru-I *enem delu in pri zasebnikih, ! odstotka za družbeno pomoč \* stanovanjskem gospodarstvu, \%p odstotka za kreditiranje graditve in nakup stanovanj, 0,345 odstotka za gradnjo dijaških in Studentskih domov in 0,255 odstotka za financiranje izgradnje komunalnih naprav v stano-yanjskih naseljih. Takšni prispevki bi veljali do leta 1980. Velik oddelek ze dojenčke — dojenčkova oprema — otroški vozički — otroške posteljice — avtomobilski sedeži za otroke Bogata izbira oblačil za mlada do 18 lat Celovec — lahnhofetrafteia valcev je bilo navdušenih nad programom, ki so ga pripravili prireditelji, navdušenih nad prisrčnostjo, ki je nikakor ni mogoče pozabiti, nad pozornostjo, ki je je bil deležen vsakdo na vsakem koraku. Zato je že zdaj gotovo, da bo piknik še »ostal« v Škofji Loki. Ze v zgodnjih jutranjih urah, v ponedeljek, na naš praznik, dan borca, ki ga praznujejo tudi Američani kot dan neodvisnosti njihove dežele, so se v mesto pod Lubnikom začele zgrinjati množice obiskovalcev: naši rojaki, njihovi svojci in številni gostje. Ganljivi prizori so se ponujali ob srečanjih naših rojakov iz tujine s svojci, prijatelji in znanci, ob srečanjih po dolgih desetletjih. Prijateljski stiski rok, poljubi in objemi so se pred stavbo škofjeloške občinske skupščine vrstili iz minute v minuto... In ob takem prisrčnem snidenju je po licu spolzela marsikatera solza. Potlej, ko so fantje in dekleta v narodnih nošah našim rojakom pripeli rdeče nageljne, se je na licih pojavil spet smeh. Se posebno potem na osrednjem kulturnem programu, ki je bil enkraten, na popoldanski zabavi, ki je trajala pozno v noč. Še v pozno popoldne pa so ob svojem prazniku obujali spomine na nekdanje težke vojne dni tudi borci NOV in nekdanji aktivisti. Le-ti so se letošnjega piknika udeležili zares množično. Goste letošnjega piknika pa so pozdravili predsednik prireditvenega odbora za izvedbo piknika Ciril Je-lovšek, predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar ter predsednik Slovenske iapeljenske matice in predstavnik pokrovitelja — republiške konference SZDL — Drago Seliger. Med gosti so bili tudi podpredsednik republiške skupščine Beno Zupančič, predsednik društva slovenskih pisateljev Ivan Potrč in predsednik skupščine mesta Ljubljane inž. Tone Kovic. Lojze Rajgelj: Rekorden obisk ŠKOFJA LOKA: »Letošnji obisk na XXII. slovenskem izseljenskem pikniku je rekorden,« nam je že v poznem popoldnevu povedal tajnik prireditvenega odbora za izvedbo piknika Lojze Rajgelj. »Letošnji piknik je za nas jubilejni. Zato smo še posebno veseli številnega obiska naših rojakov in domačih gostov. Menim, da je piknik obiskalo najmanj 3000 rojakov, da pa se je prek dne na grajskem vrtu »zvrstilo' že prek 20.000 obiskovalcev. Toda nekateri bodo še prišli. Obiskovalcev imamo vsako leto več. Prvo leto jih je bilo, denimo, komaj nekaj več kot 5000. Tudi prireditveni odbor je zdaj že dodobra utečen. Seveda pa bo treba dobiti za delo še kakega mlajšega člana. Kajti pikniki bodo tudi prihodnja leta še v Škofji Loki. Zato bomo dobiček s piknika vsako leto namenjali za ,obnovo' grajskega vrta in nakup raznega inventarja.« -jg DOGOVORIMO SE Seja vseh zborov škofjeloške občinske skupščine Na 5. strani objavljamo povzetke gradiv za 23. skupno sejo vseh treh zborov skupščine občine Škofja Loka. Seja bo v sredo, 13. julija, na njej pa bodo delegati razpravljali o pomembnih vprašanjih. Tako se bodo odločali o sanacijskih programih Alpetoura, o urbanističnem programu Škofje Loke, o izgradnji druge etape kanalizacije, vodovoda in čistilne naprave, o rudniku urana Zirovski vrh, o uspešnosti vaje »Lubnik 44« ter o ostalih zadevah, ki so na dnevnem redu te zadnje skupščinske seje pred letošnjimi počitnicami. v OBISK DELEGACIJE IZ NDR - V sredo, 6. julija, je s posebnim letalom prispela na brniško letališče državna delegacija Nemške demokratične republike, ki bo do 11. julija na uradnem obisku v Sloveniji. Delegacijo vodi Manfred Flegel, namestnik predsednika ministrskega sveta NDR in predsednik vzhodnonemškega dela mešanega komiteja za gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje med Jugoslavijo in Nemško demokratično republiko. Goste sta na letališču sprejela podpredsednik republiškega izvršnega sveta Rudi Čačinovič in član republiškega izvršnega sveta ter predsednik republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem Jože Zakonjšek. Delegacija Nemške demokratične republike bo med obiskom v Sloveniji obiskala več delovnih organizacij, sprejel pa Jo bo tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marine. — A. Z. — Foto: F. Perdan Slavje v Žirovskem vrhu Zirovski vrh — V nedeljo, 10. julija, ob 10. uri bo na Javorču v Žirovskem vrhu nad Poljansko dolino zdaj že tradicionalno srečanje borcev Prešernove brigade. Pripravljata ga občinski odbor ZZB NOV Kranj ter odbor VII. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade »France Prešeren«. S proslavo, slavnostni govornik na njej bo generalpolkovnik Dušan Švara- 30 let tovarne ERO v Iskri Kranj — 430 zaposlenih v panogi Električnega ročnega orodja v delovni organizaciji Iskra Eletromeha-nika Kranj letos praznuje 30-letnico. Kolektiv bo ta pomemben jubilej proslavil danes (8. julija) popoldne na proslavi v dvorani tovarne Telekomunikacij na Laborah. Slavnostna govornika bosta glavni direktor Iskre Elektromehanike Kranj Aleksander Mihev in direktor tovarne ERO Tone Kaštivnik. Podelili bodo tudi priznanja zaslužnim delavcem. V kulturnem programu pa bodo nato nastopili recitatorji Prešernovega gledališča Kranj, pevski zbor Iskre in Gorenjci iz Naklega. Dule, bodo Prešernovci počastili tudi vse letošnje jubileje. Prihod na prizorišče proslave je z motornimi vozili mogoč iz Gorenje vasi po cesti, ki pelje mimo osnovne šole »Ivana Tavčarja« in dalje prek Lajš proti Žirovskemu vrhu. Tisti, ki pa nimajo svojih vozil, se bodo v Zirovski vrh lahko prepeljali z avtobusi. Borci Prešernove brigade se bodo ob tej priložnosti še posebno spomnili najtežjih trenutkov, ki so jih doživljali v Žirovskem vrhu v prvih avgustovskih dneh leta 1943, ko so bili obkoljeni od Nemcev in skorajda v brezupnem položaju. Kljub temu pa se je velikemu številu borcev uspelo prebiti iz obroča. Več o dogodkih v zadnji vojni vihri v Žirovskem vrhu bomo pisali v eni od prihodnjih številk. -jg Naročnik: Praznik Srbije Včeraj je Srbija proslavila dan vstaje. Ob tej priložnosti je družbenopolitično vodstvo prejelo številne čestitke, med drugim tudi od predsedstva SR Slovenije. Poslal jo je predsednik Sergej Kraigher, ki je med drugim v njej zapisal, da se dneva vstaje lahko srbsko ljudstvo spominja s ponosom in z velikimi delovnimi uspehi, ki so jih dosegli v razvoju socialističnega samoupravnega sistema. Prav ta razvoj pa je trajen porok za poglabljanje in utrjevanje enotnosti naših narodov in narodnosti in jamstvo za neodvisnost, za miren in ustvarjalen razvoj naše skupne domovine J ugosla vije. Titova zbrana dela Te dni so v Beogradu izšle prve štiri knjige Titovih zbranih del. Izšle bodo v prihodnjih nekaj letih v desetih serijah. Skupno obsega zbirka več kot 50 knjig. Do konca leta naj bi izšla prva serija desetih knjig v srbohrvaščini in prve knjige v slovenščini, makedon-ščini, albanščini in madžarščini. Slaba bilanca Zunanjetrgovinska menjava naše republike se v prvi polovici letošnjega leta ni odvijala v skladu z načrti in predvidevanji. Slovenski izvoz se je povečal za približno 10 odstotkov, uvoz pa za 29 odstotkov. Še manj ugodni pa 90 podatki za jugoslovansko gospodarstvo kot celoto. Jugoslovanski izvoz je sicer zrasel prav toliko kot slovenski, vendar se je uvoz vrednostno povečal za 40 odstotkov. Takšna gibanja so seveda krepko pokvarila našo zunanje trgo vinsko bila meo. Do konca leta Bojazen, da bodo rejci po 1. juliju, ko naj bi prenehal veljati sedanji sistem premiranja in začel veljati družbeni dogovor o razvoju kmetijsko-industrijskega sistema, ostali na cedilu, je bila povsem odveč. Dolgo pričakovani dogovor res še ni začel veljati in to zato, ker še ni sporazuma o kompenzacijah, ki naj bi zamenjale premije. Republiški izvršni svet je to vrzel zamašil z odlokom za podaljšanje namenskega prispevka za modernizacijo mlečne proizvodnje v organizacijah združene-dela in odlokom o premijah za kravje mleko za obdobje od 1. julija do 31. decembra 1977. Republika je za te namene zagotovila 53,4 milijona din. Častni meščan Lime Na veliki slovesnosti v mestni skupščini so Lazarja Ko-liševskega, člana predsedstva SFRJ in vodjo jugoslovanske delegacije, ki se je minuli teden mudila na štiridnevnem uradnem in prijateljskem obisku v neuvrščenem Peruju, razglasili za častnega meščana Lime. Ob tej priložnosti je imel župan Calisto govor, v katerem je poudaril, da so meščani Lime zelo počaščeni, ker se mudi v njihovi sredi jugoslovanska delegacija, saj vedo kakšni so načrti Jugoslavije in kakšen je bil njen boj za svobodo. Žetev v Pomurju Na blizu petnajst tisoč hektarjih pšeničnih polj v družbenem sektorju in kooperaciji v Pomurju, se je v začetku tedna začela žetev. Po prvih, nekoliko zadržanih napovedih kmetov in kmetijskih strokovnjakov, bo letošnji pridelek pšenice nekoliko slabši od lanskega. To velja predvsem j a Goričko in nekatere nižinske predele ob Muri. Od 1. do 4. julija je 47-članska sindikalna delegacija, v kateri so bili predstavniki kranjskih OOS in jo je vodil predsednik občinskega sveta ZSS Viktor Eržen, obiskala s Kranjem pobrateno mesto Rivoli v Italiji. Kranjske sindikalne delavce so v Rivoliju zelo toplo sprejeli. Povabili so jih na veliko partizansko srečanje na Col de Lys v bližini Rivolija, ki se gaje udeležilo več kot 12.000 nekdanjih partizanov in antifašistov. Zbrane je v imenu kranjske delegacije pozdravil Peter Tulipan. Na spomenik padlim pa so Kranjčani položili venec. Gostitelji so gostom razkazali tudi mestno hišo, nova stanovanjska naselja za delavce, otroški vrtec in tovarne. Na sestanku s predstavniki italijanskih sindikatov pa so se Kranjčani seznanili s problemi italijanskega delavskega gibanja. Ves čas obiska je vladalo prisrčno vzdušje, ki je še potrdilo tradicionalno prijateljstvo in sodelovanje med pobratenima mestoma. — S. Tavčar Bistrica je praznovala Margareta Ahačič, Franc Pogačar, Bogomir Roblek, Janez Sajovic in Zinka Srpčič dobitniki krajevnih priznanj OF v Bistrici pri Tržiču Predsednik krajevne konference SZDL Bistrica pri Tržiču Stanko Stritih je podelil petim krajanom priznanja OF — Foto: F. Perdan BISTRICA PRI TRŽIČU - V spomin na vstajo in odhod prvih krajanov v partizane in v počastitev partijske konference, ki je bila leta 1941 na Bistriški planini, praznuje krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču že nekaj let 4. julija krajevni praznik. Letošnje praznovanje, ki se je začelo s športnimi tekmovanji že v sredo, 29. junija (le-ta so bila končana v soboto, 2. julija) je bilo zaradi jubilejev partije in Tita še posebno slovesno. Najslovesnejši dan je bila sobota, 2. julija, ko je bila popoldne v Bistrici pri Tržiču razstava orožja, nato pa vaja domačih gasilcev. Sledil je kulturni program na ploščadi pred osnovno šolo heroja Bračiča, kjer sta nastopila tržiški pihalni orkester in folklorna skupina Karavanke. Ob sedmih zvečer je bila v bistriški osnovni šoli slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, delegacij in vodstev družbenopolitičnih organizacij in društev. V kulturnem programu so sodelovali pevski kvintet Bratje Zupan, učenci osnovne šole heroja Bračiča in malčki iz bistriškega vrtca. Slavnostni govornik na seji, ki so se je udeležili tudi predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris, sekretar komiteja ZKS Janez Piškur, predsednik občinske konference SZDL Marjan Jaklič in predsednik tržiškega izvršnega sveta Janez Ivnik, je bil član vodstva krajevne konference SZDL Ivko Bergant. Še poseben poudarek je namenil v govoru letošnjim obletnicam, boljši organizacijski razvejanosti krajevne skupnosti in organizacij, predvsem SZDL, kar je še posebej pomembno v tako veliki krajevni skupnosti, in povezovanju skupnosti z delovnimi kolektivi. Tako bodo številne težave, ki tudi Bistrici niso tuje, lažje rešljive. Nato je predsednik krajevne konference SZDL Bistrica Stanko Stritih podelil krajevna priznanja Osvobodilne fronte. Prejeli so jih Margareta Ahačič, Franc Pogačar, Bogomir Roblek, Janez Sajovic in Zinka Srpčič. Najboljšim posameznikom in moštvom v športnem delu praznovanja pa je razdelil pokale in diplome. » ■** x . , J. Košnjek Hrušica praznuje Na Hrušici vsako leto v mesecu juliju praznujejo krajevni praznik v spomin na 46 ustreljenih talcev na Belem polju, med katerimi je bilo največ domačinov. Na praznovanje so se letos še posebno skrbno pripravili. Poteka namreč 35 let od ustrelitve talcev, poleg tega pa bodo vse prireditve imele slavnostni prizvok praznovanja pomembnih partijskih in Titovih jubilejev. Praznovanje krajevnega praznika na Hrušici so začeli v nedeljo, 3. julija, ko so v mali dvorani doma družbenih organizacij odprli razstavo znamk, značk, obeskov za ključe in starega denarja. Naslednji dan je krajevni odbor ZZB NOV izvedel tradicionalno strelsko tekmovanje za prehodni pokal talcev. Program praznovanja pa do konta julija obsega še druge prireditve. Danes, 8. julija, bo slavnostna seja krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, 9. julija bo turnir v namiznem tenisu, 10. julija pa še v balinanju za memorial Antona Gaserja. Program zatem obsega še sektorsko vajo gasilcev, prome-nadni koncert domače godbe, odkritje osrednje spominske plošče na spomeniku na Belem polju, turnir v malem nogometu, taborni ogenj in žalno svečanost na grobovih ustreljenih talcev v Begunjah. Poleg tega bo v okviru krajevnega praznika Hru-šice v veliki dvorani doma družbenih organizacij zbor internirancev občine Jesenice, in sicer 17. julija ob 10. uri. J. Rabič Beograd veliko obeta BEOGRAD — Beograjski pripravljalni sestanek o varnosti in sodelovanju£l Evropi nadaljuje z delom. Delegati 33 evropskih držav, Združenih držav Amerike ' Kanade se sestajajo na plenarnih zasedanjih, redno pa se shajajo tudi člani redi C cijske komisije, ki ima nalogo pripraviti za vse sprejemljiv dnevni red jesenske^ zasedanja. Znano je, da redakcijska komisija gradi predvsem na osnovi treh pred '» gov in dveh amandmajev. Sicer pa iz Beograda veje optimizem. Sodelujoče drža L* so se dogovorile, da bodo pospešile delo in s tem čim bolje pripravile jesenski sestanka o varnosti in sodelovanju v Evropi. Svetovni tisk še naprej posveča Beogradu veliko pozornost. Glasilo Komui stične partije Italije »Unita« med drugim piše, da je bilo oblikovanje redakcij« t. komisije umestno. Z njeno pomočjo je mogoče poiskati rešitve tudi za vprašanja, so se zdela večini nerešljiva. Moskovska »Pravda« navaja besede zahodnonemftl ® ga kanclerja Schmidta, izrečene v intervjuju za madžarsko agencijo. Zahodi ' i nemški voditelj pripisuje Beogradu pozitivni vpliv na svetovna dogajanja, oben< > j pa varnost in sodelovanje v Evropi povezuje z sovjetskoameriškimi odnosi, ji enakem tonu pišejo o Beogradu tudi na Češkoslovaškem in na Poljskem. O velik* . pomenu Beograda sta med drugim v zdravicah govorila voditelja češkoslovatf 8] in poljske partije Husak in Gierek, ki sta se te dni sešla v Pragi. Romuni pa n» 1( drugim pozdravljajo tvorno sodelovanje neuvrščenih in nevtralnih držav jL\i beograjskem sestanku, obenem pa odkrito pišejo o težavah, ki nastajajo i//, delom beograjske konference. Kljub temu je v Beogradu že viden očiten napred«^*' Romunske graje pa so bile deležne sile, ki so želele beograjski sestanek spravftsi v blokovske okvire. )Jg -"■■s:.- V« BO DRŽAVNI UDAR V PAKISTANU ju ISLAMBAD, NEVV DELHI — V torek zjutraj je pakistanski radio sporočil, da je obla g v državi prevzela vojska in da so premier Ali Buto /. voditelji vladajoče ljudske stranke t voditelji opozicijske narodne stranke v priporu. Predstavnik vojske je tudi povedal, < kontrolirajo oborožene sile celoten položaj v državi. Kaj se pravzaprav dogaja v nemirneinj Pakistanu za zdaj še ni znano. Poveljnik armade Ziaul Hak je že spregovoril ljudstvu [ol v govoru le bežno omenil nekdanje voditelje države. Kakšna je njihova usoda, še ni znan) j Opazovalci sodijo, da je državni udar posledica nesoglasij med vlado Ali Hutoja in opozicij , Kako dolgo bo trajala vojaška oblast, še ni znano. Mogoče bo le začasna, sklepajo nekateri da se umirijo politične razmere v državi. Znano je, da vladajoča ljudska stranka in opoziciei kljub naporom nista mogli najti skupnega jezika in mirne rešitve napetega položaja v drža' (J I sd Ve M .:.->V,' PREPOVEDAN TELEVIZIJSKI NASTOP MOSKVA — Čeprav je že letu v veljavi navada, do ob ameriškem narodno ki prazniku spregovori po sovjetski televiziji ameriški veleposlanik v Moskvi, letos to ni zgodilo. Sovjeti so Malcolmu Tooneju prepovedali nastopiti na televia menda zaradi tega, ker je želel sovjetskemu narodu povedati, da se bo njego država še naprej zavzemala za spoštovanje človekovih pravic. Namesto intervj je sovjetska televizija objavila pogovor s tremi ameriškimi turisti v Moskvi. Ameriški veleposlanik Toone je zaradi prepovedi nastopanja zaprosil za sp jem pri sovjetskem voditelju Leonidu Brežnjevu. Le-ta mu je izročil pismo za a riškega voditelja Carterja, obenem pa je razložil sovjetska stališča do sovjets ameriškega sodelovanja in svetovnih problemov. Govora je bilo tudi o sreča Brežnjeva s Carterjem, vendar po sodbi opazovalcev pogoji za srečanja na vrhu niso dozoreli. V Sovjetski zvezi pogosto grajajo politiko Carterja. Sicer pa pokvarjena proslava ameriškega narodnega praznika v Moskvi odraz trenutni odnosov med državama, ki so vse prej kot dobri. ŠPANSKA VLADA PRISEGLA MADRID — Pred španskim kraljem Juanom Carlosom je v torek zjutraj prisegla tli španska vlada. Mimslri so se obvezali, da bodo naklonjeni kralju in da bodu vestno} zavzeto uresničevali državniške naloge. Premier ostaja še naprej Adolfo Suares, pa tudif ključnih položajih je obdržal sebi naklonjene ministre, ki so večinoma člani njegovi- Htrarf unija centra. Novo špansko vlado čakajo težke naloge. Predvsem se bo morala zopersta\ (rankizmu, ki dviga glavo, in težkemu gospodarskemu položaju v državi. Suares je obliko\| posebno gospodarsko komisijo, ki jo vodi eden najbolj znanih španskih ekonomistov Qul tana Fuestes. Kazen tega pa bodo za novo vlado trd oreh naraščajoče zahteve po avionom! Baskije, Katalonije in Galicije, sprejetje nove ustave, reforma vojske in prizadevanja, da| Španijo »prejeli v Evropsko gospodarsko skupnost in mogoče celo v pak t NATO AFRIŠKI VRH LIBREVILLE — 14. sestanek voditeljev afriških držav je končan. Na njem razpravljali o pomembnih zadevah in sprejeli odločujoče dokumente, ki utegn vplivati na prihodnjo usodo črne celine. Voditelji vlad in držav iz Afrike so govo o kolonializmu v Rodeziji in podpori osvobodilnemu gibanju v tej državi, o probl1 mu Zahodne Sahare in o sporih, ki se pojavljajo med nekaterimi afriškimi držav,1 mi. Voditelji sodelujočih držav so se odločili za ostre ukrepe zoper tiste, ki se b<: spogledovali z rasističnima režimoma v Rodeziji in Južnoafriški republiki. Med membne sklepe afriškega vrha pa kaže šteti priporočilo, da mora dobiti palestin narod svojo državo. J. Košnjek hoi Modna konfekcija Kroj Škofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. tajnika samoupravnih organov 2. skladiščnega delavca 3. vodje skladišča gotovih izdelkov Pogoji: pod 1.: srednja strokovna izobrazba (administrativni ali upravni tehnik), 1 leto delovnih izkušenj in 3-mesečno poskusno delo; pod 2.: osemletka, 1 leto delovnih izkušenj in 2-mesečno poskusno delo. pod 3.: poslovodska ali poklicna šola trgovske stroke, 2 leti delovnih izkušenj in 3 mesečno poskusno delo. Rok za prijavo je 15 dni od dneva te objave. 'u it |j ra Ni V okviru 30-letnice gorenjskega zavarovalstva je bil v soboto, 2. julija, ""J Bledu zbor zaposlenih v Zavarovalni skupnosti Triglav - Gorenjska močna skupnost Kranj. Ob tej priliki je predsednik medobčinskega svePi SZDL za Gorenjsko Janez Vari govoril o ustavni preobrazbi zavarovals$\ na Gorenjskem, sprejeli pa so tudi samoupravni sporazum o organizaciji }\ sistematizaciji dela v skupnosti. Člani skupnosti pa so se seznanili tudi1 is rastjo oziroma razvojem gorenjskega zavarovalstva. Pred kulturnim pr°<^ gramom, v katerem so nastopili kvintet Gorenjci iz Naklega in kulturf.* skupina Pobratenje iz Tržiča, so borcem-članom delovne skupnosti pode^^ praktične nagrade. — A. Z. - Foto: F. Perdan Poklicne šole samevajo n&tos bolje pripravljeni na vpis — Štiriletne sredah §ole polne, razen tekstilne v Kranju in smu-■Zdkrskega oddelka na škofjeloški gimanziji — Po-dUcne šole še samevajo — Več kot 1000 prostih nuL mest______ j'j,sfonec preteklega tedna so bili splošnem oddelku in 13 v peda-isiPenjeni razpisi za vpis v sred- goškem oddelku kranjske gim->«* Sole. Naval na štiriletne sred- nazije in 31 na tehnični šoli ""T fiole je bil tako kot vsako leto iskrškega šolskega centra, ki pa ■k/»k, poklicne srednje šole pa so so jih že preusmerili na druge ■»0 8koraj nezasedene. Vendar pa Sole. Največ jih je bilo odklonile to s ni ponovila slika iz pre- jenih zaradi učnega uspeha ozi-vJdih let, ko so učenci begali od roma negativnega mnenja šole o ■>t do vrat in iskali prosto avfesto. Akcija za organiziran 'is v srednje šole je rodila sa-ve, čeprav vseh učencev še 8o uspeli preusmeriti v zanje {jbolj primerno šolo. So pa šol-bl«e sveto valne službe, sveto val-[ j služba pri zavodu za zaposlo-netnje. Zavod za šolstvo SRS — "'jota Kranj in vodstva srednjih 8 svetovanjem, predvpisom ite^dsebojnim dogovarjanjem in si ^usmeritvami uspeli »spraviti žaM streho« skoraj vse učence, ki 1 se želeli vpisati v štiriletno Bdnjo šolo. Na Šoli za zdrav-'ene delavce na Jesenicah so noklonilili le tri kandidate, 2 v i, primernosti za določeno šolo oziroma poklic. Preusmerili so tudi 11 kandidatov za splošni oddelek kranjske gimnazije in sicer na jeseniško gimnazijo. Od štiriletnih srednjih šol ima odprt razpis, še kranjska tehnična tekstilna šola. V oddelku za pre-dilske tehnike je prostih še 24 mest, za tkalske tehnike 21, za pletilske tehnike 19, za tekstilnokemične tehnike 14 in za čevljarske tehnike 35 mest. Prosta mesta so tudi še v oddelku smučarske gimnazije v Škofji Loki. Sprejmejo še 16 učencev, vendar je za vpis treba imeti tudi mnenje kluba. KOVNICA — Slovesnost ob letošnjem krajevnem prazniku v Mostah pri kovnici. - B.B. ijtrajevni praznik Žirovnice "^irovnica — Tudi letos so kraja-181 Žirovniškega območja pripravili ' svoj krajevni praznik pester in rbinsko bogat program prireditev. j^jani ga praznujejo v spomin na talcev, ki so jih leta 1942 ustrelili poštah. Pripravili so vrsto športnih in kultih prireditev. Med najpomem-pjšimi je bila akcija Vsi na kolo za p&vo telo, ki so jo organizirali 19. h,ja. Tudi gasilci so proslavili z mokro vajo, v torek, 28. junija pa je bila slavnostna seja krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Osrednja slovesnost pa je bila pri spominskem obeležju v Mostah, kjer so po govoru pripravili kulturni program. Zaključna prireditev pa je bila v prostorih osnovne šole, ko je nastopila folklorna skupina Abraše-vič iz Smederevske Palanke. V tem kraju je bilo med zadnjo vojno več izseljencev z žirovniškega področja. B. B. poteka 30 let od ustanovitve podjetja Slovenija avto. Od skromnih **tkov se je razvilo v največjo delovno organizacijo avtomobilske stroke pri Skoraj 1300-članski kolektiv bo letos že presegel 3 milijarde prometa. Ltfovesnosti ob jubileju so 103 članom kolektiva podelili plakete, častno j3*to pa Romanu Albrehtu, članu predsedstva C K ZKJ. Med dobitniki to*eOe bil tudi Alojz Sobočan, (na sliki) poslovodja poslovalnice Slovenija ^ t> Kranju. — fr 'iV murha • ••• •••••••• kupujte ceneje in ugodnejše v večjih količinah! ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE PIJAČE TER OSTALA ŽIVILA Odprto od 7.do19. ure, v soboto od 7. do 13. ure! Poklicne šole pa še samevajo. Na Poklicni lesni šoli v Škofji Loki imajo za učence, ki se žele izučiti mizarskih poklicev prostih še 195 mest in za lesarske delavce 70 mest. V Šolskem centru za kovinsko in avtomehansko stroko 180 mest, od tega bi lahko šolali 120 avto-mehanikov. V Čevljarskem centru Žiri se lahko prijavi za čevljarske poklice še 86 učencev. Na Jesenicah so prosta učna mesta v Železarskem izobraževalnem centru. Za šolanje metalurškega tehnika se lahko prijavi še 7 kandidatov, strojnega tehnika 7, varilca 3, strojnega ključavničarja 1, obratnega električarja 4 in žičarja 13. Tudi na kranjskih poklicnih šolah je še dovolj prostih mest. Za poklic gumarja v Gumarski šoli potrebujejo še 25 učencev, v Mlekarski šoli je za poklic mlekarja prostih še 8 mest. Poklicna šola v Šolskem centru Iskra ima še odprt razpis in sicer za finomehanike, orodjarje, rezkalce, strojne mehanike, elektromehanike in mehanike TV naprav. Razpisanih je 94 mest. Prav tako je odprt razpis na Poklicni tekstilni šoli. Šolajo pletilje, šivilje, krojače, konfekcionarje, šivalce zgornjih delov čevljev, prikrojevalce zgornjih delov čevljev in navlačevalce zgornjih delov čevljev. Tudi v Poklicni šoli v Kranju razpis še ni končan. Za ključavničarje je 10 prostih mest, orodjarje 20, strugarje 5, rezkalce 5, strojne ključavničarje 20, elektro-inštalaterje 20, obratne električar-je 10, elektromehanike 10 in sobo-slikarje 47. V nasprotju z dosedanjo prakso pa ima prosta mesta tudi Šolski center za blagovni promet. Včeraj so imeli še 76 prostih mest. Učenci — kandidati za poklicno šolo morajo imeti sklenjeno učno pogodbo z delovno organizacijo ali zasebnikom. »Krivec« za, skoraj bi lahko rekli, odpor proti vpisu na poklicno šolo je prav gotovo v največji meri sedanji sistem izobraževanja, ki absolventom poklicnih šol zapira pot, vsaj neposredno, do nadaljnjega šolanja na višji stopnji. Zato lahko uskladitev teh nesorazmerij in večji napredek v kvaliteti poklicnega usmerjanja pričakujemo šele z usmerjenim izobraževanjem, ki bo potekalo po stopnjah in bo vsakemu učencu zagotavljalo, da bo nadaljeval tam, kjer je pred tem končal. L. Bogataj Spomenik Ivana Krivca v oskrbi Kranjska-gora — V Jasni, tik nad spominskim obeležjem padlega prvoborca Ivana Krivca ima počitniški dom kolektiv podjetja TIKI Ljubljana. Da bi bila spomenik in okolica kar najbolje urejena, so prevzeli pokroviteljstvo nad spomenikom. 1. julija so spomenik izročili v oskrbo po prijetni slovesnosti s kulturnim programom. S svečanostjo so proslavili tudi dan borca in jubileje partije in Tita. Podelili so tudi priznanja OF, ki so jih prejeli: Marija Udovič, Anton Dolmin, Janez Jelinčič, Rudi Hlebanja, Andrej Tarman, Franc Žerjav in moški pevski zbor Kranjska gora. Po svečanosti je bil ogled doma in tovariško srečanje. B.B. ••••••••• • • • CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH, ŠKOFJA LOKA razglaša prosto delovno mesto knjigovodje osnovnih sredstev in blagajnika Pogoji: srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj ali popolna srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave. Delovna skupnost DOMPLAN Kranj urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje Obvešča temeljne organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in občane, da od ponedeljka 11. julija 1977 dalje z vsemi oddelki posluje v stanovanjsko-poslovni stavbi H-8 Kranj na Cesti JLA, vhod s srednjega stopnišča. V teh prostorih poslujejo tudi vse službe Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj, ki jih za skupnost opravlja Domplan Kranj. Zaradi selitve 7. in 8. julija 1977 ne bomo poslovali. Številka telefona 24-440. Priporoča se delovna skupnost Podjetja DOMPLAN Kranj. PODJETJE DOMPLAN KRANJ Cesta JLA 14 Komisija za razpis individualnega poslovodnega organa razpisuje delovno mesto direktorja V skladu s pogoji, določenimi z zakonom, statutom, družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kranj ter soglasjem organa podpisnic tega dogovora, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: a) da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj; V skladu s statutom OZD Domplan in Družbenim dogovorom o načelih izvajanja kadrovske politike v občini Kranj tč. 15 in 16 izpolnjuje pogoje tudi kandidat z ustrezno nižjo stopnjo izobrazbe. b) da imajo organizacijsko-vodstvene sposobnosti in družbeno politične ter moralno etične kvalitete za opravljanje tega dela; c) da aktivno sodelujejo pri reševanju stanovanjske problematike. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in potrdilom o nekaznovanju naj kandidati pošljejo na naslov: Podjetje Domplan Kranj, komisija za razpis, Kranj, Cesta JLA 14 do 23. 7.1977. Vzgojno varstveni zavod Kranj 1. OBJAVLJA VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST varuhinj v družini z nastopom dela 1. septembra 1977. Pogoji: zdrava in urejena družina s primernimi prostori, varuhinja mora imeti pravilen odnos do otrok in sposobnost za vzgojno delo in varstvo otrok. Kandidatke bodo zdravniško pregledane in testirane. Opravljen bo tudi ogled stanovanja in drugih pogojev, ki se zahtevajo za družine po pravilniku o varstvenih družinah. 2. OBJAVLJAMO PROSTI DELOVNI MESTI: kurjača — hišnika za nepolni delovni čas, nastop dela takoj; čistilke za polni-deljeni delovni čas, nastop dela 1. septembra 1977 Prijave sprejema 15 dni po objavi Odbor za združeno delo pri Vzgojno varstvenem zavodu Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19. ELAN tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Na osnovi 11. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev Delovne skupnosti skupnih služb Elan objavljamo naslednji prosti delovni mesti: 1. poklicnega gasilca 2. vratarja Pogoji: pod tč. 1.: poklicna šola gasilske smeri, 1 leto prakse in odslužen vojaški rok; pod tč. 2.: dokončana osnovna šola, pasivno znanje nemškega jezika, 2 meseca prakse in dopustna manjša invalidnost. Pismene prijave sprejema kadrovska služba Elan tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Novi stroji — nove možnosti Tekstilindus si utrjuje mesto izdelovalca najfinejših bombažnih tkanin — Letos bolje kot lani, vendar še ne dobro V poletnih in jesenskih mesecih bodo v Tekstilni industriji Tekstilindus dobili vrsto pomembnih novih strojev v vrednosti nad 20 milijonov dinarjev. Z njimi bodo bistveno povečali možnosti za izdelovanje visoko plemenitih tkanin ter za širšo uporabo mešanic bombaža in sinte-tike, ki spričo ugodnejših cen vse bolj nadomeščajo čisti bombaž. MANJ, A BOLJE S to naložbo Tekstilindus nadaljuje začeti razvoj, za katerega je značilno, da teži k stalnemu zmanjševanju količin, ki pa jih vse bolj izpolnjuje visoko plemeniteno blago. Pred 13 leti je izdelal še 40 milijonov tekočih metrov blaga, letos ga bo le 24 milijonov. Zato pa so povsem odpadle velike količine cenenih surovin ali enostavno obdelanih tkanin. Čeprav se je vrednost proizvodnje z več vloženega dela hitro dvigovala in bo letos dosegla že 600 milijonov dinarjev, se je število zaposlenih znižalo od 3400 na 2350. Sodobna oprema v predilnici in tkalnici, ki sta bili obnovljeni v minulih treh letih, jim omogoča eno najvišjih delovnih sto-' rilnosti v državi. Najvišja delovna storilnost in najfinejše tkanine so edini način, s katerim se Tekstilindus lahko brani pred veliko poplavo tekstila v Jugoslaviji. Po vojni je veljalo, da ima prevladujoči delež pri proizvodnji lahkih bombažnih tkanin. Danes ta dosega okoli 385 milijonov metrov letno, kranjski delež pa se je znižal na dobrih 6 odstotkov. PET NOVOSTI Med najpomembnejšimi novimi stroji, ki jih Tekstilindus kupuje, je sušilno-razpenjalni stroj, ki bo tkanino toplotno utrdil, da bo med uporabo in pranjem zadržala zaželeno obliko. Z njim bodo nadomestili 40 let star stroj v obratu II, ki je hudo ozko grlo, saj morajo na njem delati v treh izmenah in še v mnogih prostih dneh. Obrat II bo dobil tudi novo širinsko belilnico za beljenje tkanin v razpetem stanju. Novi stroj za barvanje tkanin (foulard) bo povečal možnosti za izdelavo enobarvnih tkanin in s tem tudi za hitrejše prilagajanje modi, ki občasno tisk odklanja. V obratu I bodo do konca tega meseca uredili novo kuhinjo za izdelavo past za tisk, odločili pa so se tudi za moderen pralni stroj za pranje tkanin po tisku. Gre za zadnjo besedo tehnike, ki omogoča zelo smortno izkoriščanje toplote in NA DELOVNEM MESTU V obmorskih in drugih mestih naših republik, kamor zahajajq turisti, je lahko najti številne male prodajalne, v katerih je moč kupiti spominke vseh vrst, stare predmete ter moški in ženski nakit. Zelo obiskane in med turisti priljubljene so proda-jalnice s filigrani, ki jih posebno ženske prav dobro poznajo. Filigran je umetniško delo, tehnika izdelovanja, okraševanja predmetov iz tanke zlate, srebrne ali bakrene žice, filigrane pa izdelujejo staro-8rbski, makedonski in bosenski draguljarji. Odlikujejo se posebno prizrenski in sarajevski filigranski izdelki. Od tam, kjer je doma 200-letna tradicija izdelovanja filigranov, je na Bled prišel tudi 32-letni Džoni Pavlovski, izučeni zlatar in nasproti blejske pošte odprl svojo prodajalno. Bled je torej — kako drugače kot — popestril svojo turistično ponudbo, v njegovi prodajalni se ustavljajo tako domači kot tuji turisti, si izdelke z zanimanjem ogledujejo in kupujejo. »Že moj ded in oče sta izdelovala predmete iz srebrne in bakrene žice, naša filigranska obrt je stara 200 let,« pravi prijazno Džoni Pavlovski za prodajnim pultom svoje okusno opremljene prodajalne, »zdaj delam tudi sam, predvsem ženski nakit od zapestnic, verižic do obeskov. To je ročno delo, ki se opravlja večinoma s pilicami, malimi kleščami, pincetami. Iz topljene kepe srebra se pripravi tanka Cica, ki je ni tako lahko pripraviti, še manj je enostavna pot do kontnega izdelka. En sam obesek bi lahko oblikoval tudi do tri dni. Delam seveda serijsko, izbiram pa med takšnimi izdelki, ki so za serijo najbolj primerni. Seveda je potrebno obilo spretnosti in domišljije, čeprav sem se že veliko naučil prav doma. Filigran je pač nekako standardni izdelek, kaj posebno svojega ne moreš napraviti, ne moreš in ne smeš od pravil in standardov filigranske obrti. Spreminjaš lahko le detajle in prav v tem pride do izraza domišljija in lastni umetniški prispevek izdelovalca. Večinoma pripravim izdelke pozimi, poleti pa prodajam. Na Bledu nas je šest, ki izdelujemo in prodajamo filigrane. Kupci so različni, mislim pa, da cenijo ročno delo, še posebno domači gostje, ki jih v prodajalni niti ni tako malo. Ne, pri prodaji se niti ne pozna modni zahtevek posameznega trenutka, ko ženske raje in pogosteje posegajo po eni vrsti nakita, filigran je vedno dobrodošel in vedno moden. Največ prodam prstanov, verižic in obeskov, na ceno se pa kupci seveda vedno ozirajo. Večina kupcev zna vrednotiti delo in ve, da je filigran predvsem jugo- vode, obliko tkanine pa dobro utrdi. Dobra končna obdelava tkanin je še posebej pomembna, ker gre vse več blaga v konfekcijo, v kateri o predhodnem pranju zaradi morebitnega krčenja seveda ne more biti niti besede. Tekstilindus proda konfekciji že okoli 60 odstotkov vsega svojega blaga. MANJ ZALOG IN ZAPOZNELE CENE Tekstilindus velja za najmočnejšega izdelovalca lahkih tkanin iz čistega bombaža v državi, saj ga uporabi celo osemkrat več, kot sintetike. Bombažne tkanine so sicer vedno bolj cenjene in na zahod prodaja Tekstilindus izključno tkanine iz te naravne surovine. Domači trg pa njene cene, ki je še enkrat višja od cene za sintetiko, ne prenese. Nove zmogljivosti v plemenitilnici z možnostmi veje uporabe mešanic naj bi torej neposredno koristile tudi finančnemu rezultatu, ki lani ni bil dober. Tekstilindus je lansko leto zaradi znanih zastojev pri prodaji zabeležil izgubo, ki jo je pokril z lastnimi rezervami. O tem, kaj se mu obeta letos, je glavni direktor inž. Franc Hočevar povedal: »Ocenjujemo, da letos ne bomo imeli izgube, vendar naš položaj še vedno ne bo dober. Plačujemo kar za polovico višje cene bombaža za česane preje in za četrtino višje cene bombaža za mikane preje kot lani. S 1. junijem smo lahko za 10 do 16 odstotkov povečali cene svojih izdelkov. S tem pa pokrivamo le podražitve osnovnih surovin, vseh ostalih stroškov, ki tudi nenehno rastejo pa ne. Razen tega bomo višje cene polno uveljavili šele v zadnjem četrtletju, ker smo za ostali del leta pogodbe že sklenili. Scier pa smo bili s prodajo v prvem četrtletju zelo zadovoljni, saj smo uspeli zaloge zmanjšati za 1 milijon 300 tisoč metrov. V drugem četrtletju pa popraše-vanje spet ni bilo ugodno. Najbrž tudi zato, ker je bilo vreme prehladno, da bi nosili lahke tkanine ali sploh mislili na njihov nakup.« »Ali menite, da na vaš položaj vpliva prevelika količina tekstila v Jugoslaviji?« »Proizvodnja tekstila v Jugoslaviji je prevelika, če jo primerjamo s sedanjo potrošnjo, ki se ob sleherni potrebi po varčevanju tudi hitro zniža. Lani je bila manjša za 700 gramov na prebivalca, sicer pa dosega na leto v poprečju 8 kg. Pri tem upoštevam ves tekstil, od talnih blog, zaves in pohištvenih tkanin do oblačil. V slovanska posebnost. Cena posameznega izdelka je pač odvisna od vloženega dela, ki je praviloma zelo natančno. Delam tudi po naročilu, prodajam pa poleg izdelkov iz filigrana še izdelke, ki so stari 150 in več let. Delo mi je seveda všeč, za zlatarski poklic sem se odločil zaradi dolgoletne družinske tradicije in ni mi žal. Rad delam, prizadevam si, da bi bil tudi kar najbolj izviren, le pri nabavi materiala imam kar precej težav. Srebro se težko dobi, sem, na Bled prihaja iz Trebče in iz drugih krajev in biti moraš kar precej iznajdljiv, da ga dobiš pravočasno in zadosti.« Džoni Pavlovski ima v prodajalni čudovite izdelke, plod lastne domišljije in lastne iznajdljivosti in spretnosti. Izdelkom ženskega nakita se še kako pozna, da so se umetniško oblikovali pred dvesto leti in da je ta tradicija z vso spoštljivostjo ohranjena in obogatena tudi ob spretnosti rok in podelovani, filigranu naklonjeni ljubezni zlatarja Džonija Pavlovskega. D. Sedej i a i < ilir IZDELOVALEC FILIGRANOV DŽONI PAVLOVSKI razvitih evropskih državah se ta potrošnja giblje od 15 do 19 kg, v ZDA celo nad 25 kg. Možnosti za prodajo bodo torej naraščale, bdeti pa bomo morali nad tem, da tekstilna industrija svojih zmogljivosti ne bo ne-smortno povečevala. — M.Sosič *-^ Podpora sejemskim prireditvam Kranj — Izvršni svet občinske skupščine Kranj je tako kot celotno kranjsko in gorenjsko gospodarstvo močno zainteresiran za močan razvoj dejavnosti Gorenjskega sejma. Zato je podprl predlog sejma, da skupščina občine za Mednarodni gorenjski sejem odobri določeno znižanje (1,5 odstotka, občinskega prometnega davka. To bo vsekakor pripomoglo k večji prodaji izdelkov na samem sejmu, seveda, če bodo tudi proizvodne delovne organizacije in trgovina ustrezno tej odločitvi skupščine občine, določili posebni sejemski popust. I. S. Krajevnim skupnostim letos prvi dinarji iz samoprispevka Tržič — V skladu za negospodarske investicije tržiške občine se vsako leto zbirajo dragoceni milijoni, ki so še posebno dobrodošli pri izgrajevanju komunalnih naprav v mestu in po krajevnih skupnostih. Ker so sredstva za negospodarske investicije omejena, jih v tržiški občini iz leta v leto bolj umno trosijo. Na zadnji seji so se delegati občinske skupščine odločili, da razdelijo 900.000 dinarjev. Za komunalna dela po krajevnih skupnostih namenjajo le 190.000 dinarjev in sicer 100.000 dinarjev kot pomoč krajevni skupnosti Podljubelj pri popravilu mostu na Deševni in 90.000 dinarjev krajevni skupnosti Sebenje, kjer se morajo krajani odločiti, ali se bodo letos lotili urejevanja kanalizacije ali pa asfaltiranja ceste proti Retnjam in Bregu. Ostalo gre za cesto vpadnico. Sicer pa bodo krajevne skupnosti v tržiški občini letos že spoznale, kako pozitivno je bilo lansko glasovanje za samoprispevek. Tržičani so se odločili, da bodo v petih letih za urejevanje komunalnih problemov po krajevnih skupnostih solidarno združili 10 milijonov dinarjev. 3,5 milijona dinarjev namenjajo manj razvitim skupnostim in krajem, kot so Leše, Brezje, Jelendol in Gozd, 6,5 milijona dinarjev pa bo razdeljenih glede na število prebivalcev v določeni krajevni skupnosti. Letos bo razdeljena petina samoprispevka, namenjenega krajevnim skupnostim. Denar bodo krajevne skupnosti namenile urejevanju kanalizacije, vodovodov in cest. Občinska skupščina je na zadnjem zasedanju razdelila ta denar in ga namenila krajevni skupnosti Ravne za urejevanje bankin in odvodnjavanje, skupnosti Podljubelj za popravilo mostu na Deševni, Kovor-janom za izdelavo načrtov za kanalizacijo, krajevni skupnosti Sebenje za asfaltiranje ceste ali urejevanje kanalizacije, o čemer se morajo odločiti krajani, Bistričanom za urejevanje kanalizacije v Bistrici in na Loki, Pristavi za nekatera manjša komunalna dela, ker je ta kraj že sorazmerno dobro urejen, krajevni skupnosti Lom za urejevanje ceste, Križanom za gradnjo kanalizacije v Snakovem, krajevni skupnosti Brezje za popravilo ceste in Tržičanom za urejevanje nekaterih cest in pločnikov v mestu. Krajevne skupnosti Jelendol, Leše in Senično pa tega denarja letos ne nameravajo trošiti, temveč ga prihraniti za prihodnja leta, ko se ga bo nabralo več in se bodo lahko lotile nekaterih večjih in zahtevnejših del. Povedati velja, da so nekatere, predvsem manjše krajevne skupnosti, že letos prejele večino denarja, ki se bo zbral v petih letih, vendar je to nujno, sicer se ne bi mogle lotiti večjih in dražjih del. Skupno bodo krajevne skupnosti prejele že letos iz sredstev petletnega samoprispevka 1,880.000 dinarjev, iz sklada negospodarskih investicij pa 190.000 dinarjev. Razliko do 900.000 dinarjev, kolikor je za zdaj na voljo denarja za negospodarske investicije, pa Tržičani namenjajo za cesto vpadnico, ki naj bi jo začeli graditi avgusta in bi vsaj groba dela opravili do konca leta. J. Košnjek Voda mimo zajetijs) pipe pa suhe! V naseljih tržiške in kranjske občine vednl pogosteje zmanjkuje vode — Ob zajetjih ji menda vode dovolj, le cevovodi so premajhn — Skokovito naraščanje potrošnje in neupra vičeno razmetavanje z vodo v sušnih časih 4 Nujen dogovor med Tržičem in Kranjem Tržič — Zadnje pomanjkanje vode v Bistrici, Kovorju, Sebenjah ij Ziganji vasi ter v še nekaterih naseljih tržiške občine je sprožilo vpr« sanje, zakaj do pomanjkanja sploh prihaja, saj so izviri vode velikiL Prvi odgovor bi se lahko glasil, da je ob izvirih v tržiški občini, bodi$" pri Zegnanem studencu ali v Črnem gozdu, vode res dovolj, zajetja ij cevovodi pa so premajhni. Tako precejšnje količine pitne vode uhajaj* mimo, pipe pa ostajajo vedno pogosteje suhe. Dovolj je že, pravijo Ve v Tržiču, da le dober teden ne pade kaplja dežja. pr Ob tem se je v Tržiču tudi pojavil očitek ljudem iz kranjske i* na tržiške občine, ki so v preteklosti skupno gradili vodovod za potreb, ^ prebivalcev obeh občin, da niso kaj preveč dolgoročno gradili in da i z\ preveč gledali le trenutne potrebe. Očitek ima sicer nekaj osnov? ra vendar takrat nihče ni mogel predvideti tako skokovite potrošnje vode Vode je bilo za tiste čase in za še nekaj let kasneje dovolj. Sedaj pi m' vedno pogosteje gospodari suša. Komunalno podjetje Tržič sicer'skuši m nekatera zajetja, pomembna za tržiško in kranjsko občino, ojačati P« vendar je pri tem večkrat nemočno, saj je na pičlem z denarjem. Zatj v bo nujno nadaljevati s skupnim delom Tržičanov in Kranjčanov nj pi tem področju, se odločati za nova skupna vlaganja in pri tem bol upoštevati rastočo potrošnjo vode in najti tako sodelovanje, da bo vodij* v obeh občinah dovolj. Napak je misliti: zagotovimo najprej sebi voda u ljudje izven občine pa nas ne brigajo! Zal je bilo ob zadnjem pomanj pi kanju slišati tudi za takšna stališča ... jc Ključ rešitve redne preskrbe z vodo tiči deloma tudi v disciplini ? rani in racionalni potrošnji. Kljub opozorilom, da vode ni na pretep p ljudje pridno zalivajo vrtove in grede ter na veliko perejo osebne avto, 8J mobile. Voda namreč postaja dobrina, ki je ni na pretek in za razmej tavanje, temveč se bo končno treba zamisliti tudi ob njeni potrošnj* 7 Razen tega v tržiški občini vedno pogosteje slišimo, da je cent" P kubika prenizka. Le redki Slovenec še odšteje za kubik 90 par, koliko s< "j obvezni plačati Tržičani. Danes je zelo pogosta cena kubika že 2 alj ^ celo več dinarjev. Ob višji ceni bi se mogoče pogosteje zamislili in s«, k odločali za smotrno porabo vode, obenem pa bi upraviteljem vodovo^ P dov omogočali izdatnejša vlaganja za vzdrževanje in širitev vodovod,. J nega omrežja. To sicer za nikogar ni priljubljen ukrep, vendar je tudj to del celovitejšega reševanja problema oskrbe z vodo. J. Košnjek Delovna organizacija tovarne obutve Tržič, n.sol.o., Del i samoupravna skupnost skupnih služb objavlja prosta^"' delovna mesta . vi j( ; ii eb, l 9 >vr >d< H uS a ti a t )oj od->da nj ini ,el-ta ne nj' mr » si a) si od* 23. skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Škofja Loka Seja bo v sredo, 13. julija 1977, v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka Poljanska cesta 2 Dnevni red verifikacija pooblastil delegatov predlog za verifikacijo Izhodišč za načrtovanje urbanističnega progra-nia občine Škofja Loka Poročilo o izgradnji rudnika urana Zirovski vrh v ustanavljanju raziskovalna dejavnost — sestavina združenega dela Predlog za soglasje k investicijskemu programu gradnje II. etape primarne kanalizacije, čistilne naprave in primarnega vodovoda na območju Škofje Loke in okolice v letih 1977 do 1980 prdlog odloka o prispevnih stopnjah *a financiranje družbenih dejavnosti v občini za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1977 informacija o izvajanju sanacijskih Programov TOZD Transturist -tovorni promet Škofja Loka, TOZD Inženiring Žičnice Škofja Loka in TOZD Žičnice Stari vrh Alpetoura t Predlog programa dela občinske skupščine za julij 1977-junij 1978 informacija predsedstva občinske skupščine o poteku vaje »Lubnik 77« Predlog za soglasje k samoupravnim sporazumom o temeljih plana razvoja PTT prometa Gorenjske ter k programu razvoja PTT prometa in kapacitet v razdobju 1976 do 1980 Podjetja za PTT promet Kranj volitve in imenovanja delegatska vprašanja Delegati vseh treh zborov skupščine občine bodo sklepali o izhodiščih za načrtovanje urbanističnega programa občine — Ob prihodnjem načrtovanju je ta izhodišča, sprejeta v široki javni razpravi, potrebno dosledno upoštevati Predlog za razširitev j gegati zborov bodo razpravljali tudi o Mlogu za razrešitev občinskega javnega »Vobranilca, ki opravlja v Kranju **cijo za gorenjske občine. Dosedanjo ■Vnico Kristino Kobal naj bi na njeno tafn° *eljo razrešili, ker odhaja na drugo '°vno mesto. ' J? seji naj bi tudi imenovali dva delegata f'nske skupščine v koordinacijski od-I *a kadrovska vprašanja pri občinski terenci SZDL Škofja Loka. r*___ ŠKOFJA LOKA - Urbanistično planiranje se uveljavlja kot sestavni del vsega družbenega planiranja. Študija o načrtovanem urbanističnem programu občine vključuje zato tudi družbenoekonomske in prostorske osnove razvoja. V njej analizirajo dosedanjo stopnjo razvoja in ocenjujejo možnosti ter usmeritev prihodnjega perspektivnega razvoja s socialnega, gospodarskega in prostorskega vidika. V študiji poskušajo opredeliti skladnost razvojnih potreb. Osnove za urbanistični program temeljijo na dogovorjenih in sprejetih družbenih dokumentih, ki opredeljujejo ali posredno vplivajo na planirani družbeni razvoj v občini Škofja Loka. Upoštevajo tudi dosedanji razvoj po sprejetju planskih dokumentov oziroma vsebujejo grobe opredelitve tudi na področjih, kjer ustrezni planski dokumenti še niso povsem izdelani in sprejeti. V teh primerih je problematika posebej analizirana ali so že izdelani predlogi za približevanje dogovorjenim planskim ciljem oziroma za doseganje usklajenega razvoja. Vsi samoupravni nosilci planiranja na posameznih področjih in njihovi strokovni organi se morajo aktivno vključiti v dopolnjevanje sedanjega analitičnega gradiva in konkretizirati osnove svojega perspektivnega razvoja v občini. Naloga in odgovornost vsakega nosilca planiranja v občini je, da za svoje področje zagotovi realno opredelitev svojih planskih ciljev ter programskih usmeritev, ki usklajene s celovitimi potrebami razvoja občine omogočajo objektivno osnovo za načrtovanje urejanja prostora v občini. ZNAČILNI PROBLEMI RAZVOJA Med značilne probleme prostorskega razvoja in urbanističnega Sanacijski programi Trije zbori občinske skupščine bodo seznanjeni tudi z uresničevanjem sanacijskih programov TOZD Transturist, tovorni promet Škofja Loka, TOZD Inženiring žičnice Škofja Loka in TOZD Žičnice Stari vrh — Alpetour. V sestavljeni organizaciji združenega dela Alpetour so lani Poslovno leto zaključile z nepokrito izgubo temeljne organizacije: Transturist — tovorni promet Škofja Loka, hoteli Pokljuka, hoteli Strunjan, žičnice Vogel, RTC Krvavec, Žičnice Stari vrh, inženiring *ičnice, servis osebnih vozil Labore in delovna organizacija turistična agencija. Vsi so izdelali sanacijske programe, ki so jih potrdili samoupravni organi. TOZD Transturist tovorni promet je že drugo leto zaključil 2 izgubo predvsem zaradi zastarelega voznega parka. Med vzroki izgub Je tudi organizacija same TOZD, neustrezna delitev osebnih dohodkov 111 neurejeno poslovanje. Sanacijski program predvideva nakup fiovih vozil, racionalnejše vzdrževanje vozil, boljšo notranjo organiza-c,Jo, spremenitev delitve osebnih dohodkov, boljšo komercialno službo, Poslovno povezovanje z ŽTP Ljubljana in druge ukrepe. Že letos naj bi £}la temeljna organizacija povsem sanirana. TOZD Inženiring ^čnice Škofja Loka posluje že drugo leto z izgubo zaradi premalo ope-rativnih delavcev, zaradi neopremljenosti teh delavcev na terenu, *aradi slabe izkoriščenosti delovnega časa in neuresničevanja razvojnega programa, ki je bil preširoko začrtan. TOZD Inženiring naj bi se PQ sklepih delavskega sveta in izvršnega sveta občine likvidiral. TOZD *l*nice Stari vrh so že tretje leto v izgubi, saj je bila leta 1975 izguba a va *a 120 odstotkov večja od vsega dohodka, lani pa za 40 odstotkov večj *°t ves dohodek. Na Starem vrhu je izredno kratka sezona, lani le dv-Viseča, obenem pa je bilo vse leto zaposlenih osem delavcev, pri čemer ^e bil izkoristek delovnega časa le 24 odstotkov. Kot vzrok izgub se Pojavljajo tudi prenizke cene. Delavski svet sestavljene organizacije ni Potrdil sanacijskega programa, temveč je predlagal, da se člani te *°ZD razporedijo v drugo temeljno organizacijo in da TOZD Stari vrh jjreneha poslovati. Sredstva te organizacije naj bi se prenesla v na novo Ustanovljeno organizacijo žfSnic Soriška planina in Stari vrh v izgrad- Izgube v ostalih organizacijah so pokrile deloma same orga-^zacije deloma Ljubljanska banka s krediti, občinske skupščine in Jjlad skupnih rezerv SRS. Vse TOZD so dobile sanacijske kredite, le *UZD Žičnice Stari vrh in TOZD Inženiring žičnic ne, ker sklad .župnih rezerv pri skupščini občine Škofja Loka teh sanacijskih .^ditov ni odobril, ker se je opiral na mnenja in priporočila skupnega pevskega sveta sestavljene organizacije združenega .dela Alpetour. ,°oatki letošnjega četrtletja za ti dve organizaciji niso zadovoljivi, «to preostane edinole postopek za likvidacijo, delavcem, ki za takšno poslovanje ne nosijo krivde, pa naj bi zagotovili ustrezna delovna ^sta drugod. ta , NaJv.išJ° »zgubo je imela TOZD RTC Krvavec, vendar si je prav va kolektiv poiskal nove oblike organiziranosti in dohodkovnih povezav j oblikovanju posebne interesne skupnosti. Ta temeljna organizacija je stopila iz delovne organizacije Gorenjske žičnice in se v okviru stavljene organizacije Alpetour ustanovila kot enovita delovna yr8anizacija. Temu zgledu je sledil tudi kolektiv TOZD Žičnice j}°gel, ko se je dohodkovno povezal z gostinstvom na svojem področju. Ckna orgamzaciJa Gorenjske žičnice nima več v svojem sestavu Jebene temeljne organizacije in bo po zakonu o združenem v^^nehala delovati. delu načrtovanja v občini sodi pritisk prebivalstva v večje naselitvene centre, ko je ob urbanih središčih že več naselij ali več skupin enodružinskih hiš s slabo opremljenostjo, komunalno in drugo; izkazuje se tudi pritisk v dolinska naselja in naselja ob glavnih prometnih povezavah; gradnja v kmetijskih območjih je nefunkcionalna; dosedanja urbanistična dokumentacija je bila izrazito omejevalnega značaja in je bila uspešna v prvih letih, zdaj pa postaja zastarela; poseben problem predstavlja množična, nenadzorovana in na neprimernih lokacijah postavljena gradnja vikendov; pojavljajo se problemi posameznih dejavnosti, posebno kmetijstva, kjer se obseg površin zmanjšuje, kmetijske površine pa so razdrobljene; prometne komunikacije so posebno v zahodnem delu občine nezadovoljive; tudi industrija se v posameznih primerih razvija dokaj stihijsko; kvartarne dejavnosti so v prostoru preveč koncentrirane. POVEZAVA S PROSTOROM V okviru urbanističnega in prostorskega urejanja se pojavljajo nekatere dejavnosti, ki izraziteje posegajo v prostor. Med gospodarstvom je to kmetijstvo, ki naj bi ohranilo obdelovalne površine z več povezavami, v gorskem svetu pa naj bi ohranili kmetijske površine. Zato bodo morali izdelati občinski prostorski plan za kmetijstvo in ga uskladiti z ostalimi načrti v okviru urbanističnega planiranja. Tudi gospodarjenje z gozdovi mora biti smotrno in racionalno, industrija pa naj bi našla svoj prostor le v urbanih naseljih. Poskrbeli naj bi tudi za takšne cestne povezave, ki bodo zajemale ves prostor občine, tudi tista naselja, kjer je zdaj opaziti znaten upad prebivalstva. V okviru Gorenjske bi bil zaželen enoten načrt turistične dejavnosti, v občini pa naj bi zagotovili možnosti za razvoj dnevnega turizma. Razvijali naj bi mrežo planinskih domov in postojank ter podpirali tudi prometno manj dostopne gostinske obrate s prenočitvenimi zmogljivostmi. Nudili naj bi tudi podporo kmečkemu turizmu, ki predstavlja zanimivo dopolnitev turistične in kmetijske dejavnosti. V občini naj bi v prihodnjih letih tudi izoblikovali ustrezno razmerje med organizirano usmerjeno in individualno gradnjo, poskrbeli za ustrezno energetsko in komunalno oskrbo ter za več čistilnih naprav in tako preprečili onesnaževanje. RAZVOJ NASELIJ Naselja do 50 prebivalcev, večinoma kmečka naselja v hribih, naj bi se v prihodnje urejala tako, da bi kmetijskim dejavnostim bili podrejeni vsi nadaljnji posegi. V njih bi gradili zato, da bi se ohranilo poseljeno podeželje, oblika in izbor lokacije pa naj bi bila enaka regionalnim značilnostim naselij. Uredili naj bi tudi čimboljše prometne povezave z bližnjimi krajevnimi središči, za vikende pa naj bi obnavljali sedanje, opuščene objekte. Naselja v bližini zaposlitvenih središč so slabo opremljena, poseljena z nekmetijskim prebivalstvom, vendar naj bi prav v teh naseljih v prihodnje poskrbeli, da bi zaščitili kmetijske površine. Treba jim bo zgraditi tudi dobro komunalno infrastrukturo in druge objekte, pri novogradnjah pa upoštevati regionalne značilnosti in tipičnost naselij. V krajevnih središčih naj bi bile usluge kvalitetne, težili naj bi za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, industrijo postavljali na slabša kmetijska zemljišča in izboljšali komunalno infrastrukturo in prometno omrežje. Naselja so tista enota v prostoru, na katero se navezuje družbeni razvoj, zato naj bi prav naseljem in njihovi problematiki posvetili vso potrebno skrb. DOGOVORIMO SE Rudnik urana v Žirovskem vrhu Po intenzivnih pripravljalnih delih ob rudniku Zirovski vrh ugotavljajo, da se bo poskusno odko-pavanje začelo v drugi polovici leta 1979, redna proizvodnja pa leta 1982. Zmogljivost rudnika znaša 320.000 ton izkopanin letno, od tega bodo letno pridobili 160.000 ton rude, do 70.000 ton izkopanin bo jalovina iz raziskovalnih del, 90.000 ton pa jalovina pri odkopavanju rude iz pripravljalnih del. V jamskem obratu naj bi zaposlili 340 delavcev. Pri rudniku ne bo nobenih tehnoloških odpadnih vod, ker se bo med 70 do 80 odstotkov tehnološke vode vračalo v proces, 20 do 30 odstotkov vode pa bo zapuščalo obrat kot vlaga v pogači tehnološke jalovine. Odtok tehnološke vode bo pod stalnim nadzorom, z zaprtim krogom tehnologije in konceptom suhega jalovišča pa bodo znatno boljši pogoji in ukrepi za varovanje okolja. Obrat za proizvodnjo uranovega koncentrata bo lahko predeloval 210.000 ton rude in več urana v rudi. Predviden uranov koncentrat bo kvalitetno odgovarjal tržnim zahtevam. Načrtovan je tudi že tehnološki postopek. Investicijski program rudnika so izdelali v dveh ločenih delih, v prvem so zajeli rudnik s potrebnimi zunanjimi objekti, družbenim standardom in infrastrukturo, v drugem pa predelovalni obrat s pripadajočimi objekti in infrastrukturo. Izdelali so tudi terminski plan investiranja in bodo po njem največ sredstev vložili leta 1978. Po pogodbi o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti med samoupravno interesno skupnostjo Elektrogospodarstva SRS in Rudnikom urana Zirovski vrh v ustanavljanju zagotavlja interesna skupnost elektrogospodarstva vsa potrebna investicijska sredstva brez obveznosti vračila. V investicijskem programu so kljub temu računali z normalnimi kreditnimi pogoji zato, da bi realneje predvideli proizvodno ceno rude oziroma uranovega koncentrata. Izdelali so posebno analizo, v kateri ugotavljajo, da je tehnologija takšna, da zagotavlja čiste vodotoke in neonesnaženo okolje ob rudniku Zirovski vrh. V rudniku bodo zaposlili delavce iz občine, rudnik pa bo z denarjem sodeloval pri izgradnji ceste J eprca —Gorenja vas s tem, da bo sofinanciral 50 odstotkov skupne vrednosti investicije. Cesto bo gradila oziroma prispevala sredstva republiška skupnost za ceste. Trenutno obdelujejo varianto ceste skozi Škofjo Loko, medtem ko je ostala trasa že urbanistično potrjena. Investicijski program rudnika predvideva vrednost investicije več kot 2000 milijonov dinarjev, medtem ko je v samoupravnem sporazumu elektrogospodarstva za rudnik zagotovljenih v petletnem planu le 1480 milijonov dinarjev. Dinamiko izgradnje bo zato potrebno prilagoditi temu planu. Ko je izvršni svet skupščine občine obravnaval poročilo o izgradnji rudnika, je ugotovil, da sofinanciranje poljanske ceste ne poteka po načrtu, zato bo predlagal republiški skupnosti za ceste, da interesna skupnost elektrogospodarstva prispeva denar za izgradnjo odseka Zmi-nec —Gorenja vas. Tako bodo lahko neovirano dostavili material in opremo med gradnjo objektov rudnika. Izvršni svet ob poročilu predlaga, da število zaposlenih ob visoki produktivnosti in mehanizaciji dela omejijo na minimum, podpira pa prizadevanja za varstvo okolja. Meni tudi, da bi se na osnovi dosedanjih razgovorov za zagotovitev sredstev in izgradnjo potrebne družbene infrastrukture ustanovila delovna skupina, ki naj bi konkretno obravnavala program in sredstva med rudnikom in odgovornimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Program dela občinske skupščine Občinska skupščina s predlogom programa dela za obdobje od julija 1977 do junija 1978 prehaja v zaključni del mandatnega obdobja v novem skupščinskem sistemu. Predloženi program dela je okviren in se med letom lahko dopolnjuje. Usklajeno in uspešno delo delegatske skupščine je odvisno prav od skrbno pripravljenega delovnega programa, ki omogoča delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti vključevanje njihovih pobud v delo občinske skupščine, ustrezno oblikovani program pa omogoča delegacijam in delegatom pravočasno oblikovanje stališč o vprašanjih, o katerih odloča občinska skupščina. Posebno pomembno vlogo pri oblikovanju delovnega programa naj bi imele samoupravne interesne skupnosti, ki po ustavi in statutu enakopravno soodločajo z zbori občinske skupščine. V predlogu programa dela so upoštevane naloge, ki so ostale iz preteklega programskega obdobja, ki še niso bile opravljene, vendar so še vedno aktualne in jih je potrebno vključiti v delovni program za prihodnje obdobje. K snovanju predloga programa dela so bile vabljene vse delegacije in konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitične organizacije, zainteresirani organi in organizacije. Predlog ne vsebuje tekočih nalog, vseh sprememb in dopolnitev občinskih predpisov, volitev in imenovanj ter zadev iz dela republiške občinske skupščine, ki naj bi jih obravnavala občinska skupščina oziroma zbori kot konferenca delegacij za republiško skupščino. Razvoj PTT prometa V občini je k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana razvoja PTT prometa Gorenjske ter k programu razvoja PTT prometa in zmogljivosti v obdobju 1976 do 1980 podjetja za PTT promet Kranj pristopilo od 85 organizacij z 10.130 delavci 9.875 delavcev ali 97 odstotkov. Po krajevnih skupnostih je od 21 krajevnih skupnosti sprejelo sporazum 18 krajevnih skupnosti ali 85 odstotkov. V Škofji Loki bodo letos odprli novo pošto na Trati, nabavili stroje za sprejem poštnih pošiljk in povečali odstotek dostave pisem in dopisnic istega dne po dohodu na pošto in v vsakdanjo dostavo zajeli več prebivalcev. Izboljšanje je predvideno tudi v telegrafskem in telefonskem prometu, ko naj bi razširili telefonske centrale in postavili nove ter zgradili več krajevnih telefonskih omrežij in telefonskih govorilnic. Denar za program interesnih skupnosti V delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih so v drugi polovici maja in začetku junija potekale javne razprave o samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini za obdobje 1976 do 1980, sprejele pa so jih tudi že skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in občinska skupščina. Ker nekatere organizacije še niso pristopile k tem samoupravnim sporazumom bo potrebno za te delovne organizacije sprejeti odlok o prispevnih stopnjah za financiranje družbenih dejavnosti v občini za čas od 1. avgusta do 31. decembra letos. Z odlokom bodo interesne skupnosti dobile sredstva in bodo lahko uresničevale svoj program za leto 1977. Komunala ne zaostaja Delegati vseh treh zborov skupščine občine bodo sklepali tudi o predlogu občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti Škofja Loka, da se sprejme investicijski program gradnje druge etape primarne kanalizacije, čistilne naprave in primarnega vodovoda na območju Škofje Loke in okolice v letih 1977 do 1980. Izvršni svet se je z investicijskim programom strinjal, ga podprl in predlagal, da je nosilec projekta in kreditov SGP Tehnik, TOZD Komunalne dejavnosti. Ta predlog je v skladu s stališči izvršnega sveta in izvršnega odbora komunalne skupnosti. Naloge s področja komunale v občini uresničuje ena komunalna organizacija zaradi poenotenja prizadevanj enovitega strokovnega pristopa in specializacije za projektiranje in uresničevanje del na komunalnih objektih. Zaradi skupnih interesov, ugotavlja izvršni svet, se bodo morale bolj kot doslej povezovati komunalna, stanovanjska in požarna skupnost. Tapiserije Marjane Grošelj v Mestni hiši v Kranju Kranj se kaj redno srečuje z nekdaj tako pomembno umetnostno zvrstjo kot so tapiserije, ki tudi dandanes vedno bolj pridobivajo na veljavi in uporabnosti. Zato je bil predlog Posebne šole v Kranju in njenega oddelka za delovno usposabljanje, mladostnikov, ki sta ga naslovila na Gorenjski muzej v Kranju, hitro sprejet in tudi za razstavo tapiserij, ki so jih izdelali na omenjenem oddelku. Odprli so jo v prvi polovici junija v stebriščni dvorani Mestne hiše ob veliki udeležbi občanov. Razstava naj bi prikazala prizadevnost mladih delavcev na šoli in še posebej oblikovalke Marjane Grošljeve, ki je s svojimi kvalitetnimi osnutki prispevala nadvse pomemben delež k likovnemu uspehu razstave. Razvoj tkanja stenskih preprog seže v Evropi v dobo visokega sred- PEVCI IZ ŽELEZNE KAPLE — Kljub stopnjevanemu pritisku na sltwensk<> narodnostno skupnost na Koroškem je kulturno življenje med našimi rojaki ;zredno živo. Med tistimi kulturnimi skupinami, ki že leta kljubujejo pritisku, je tudi pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple (na fotografiji), ki ga vodi mladi dirigent Jožko Wrulich. Zbor je sodeloval tudi na zadnjem pevskem srečanju v StražišČu, kjer se je predstavil z izbranim programom koroških in partizanskih pesmi, (jk) — Foto: F. Perdan GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v gornjesav-ski dolini. V galeriji Mestne'hiše je odprta razstava del akad. slikarja I veta Subica na temo narodnoosvobodilnega boja. Posvečena je praznovanju Dneva borca. Odprta bo do 17. julija. V Prešernovi hiši si lahko ogledate razstavo portretov akad. slikarja Albina Polajnarja, v kletnih prostorih pa razstavo fotografij Dušana Fišerja. Razstavi bosta odprti do 17. julija. Otvoritev bo 6. julija ob 18. uri. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je na ogled razstava Kultura v narodnoosvobodilnem boju, ki jo je posredoval Muzej ljudske revolucije Slovenije Ljubljana. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Zbirka je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. KONCERT NA BLEJSKI DOBRAVI Blejska Dobrava - Moški pevski zbor Vintgar z Blejske Dobrave je v soboto, 25. junija, priredil prvi celovečerni samostojni pevski koncert. Zapel je dvajset slovenskih, partizanskih, narodnih in revolucionarnih pesmi pod vodstvom zborovodje Janeza Ponikvarja. Poslušalci so bili z nastopom zelo zadovoljni. Ta koncert je bil letošnja deveta prireditev zbora, ki deluje od februarja 1975 oziroma nadaljuje tradicijo pevskega zbora Vintgar DPD Svobode iz leta 1924. Danes šteje petintrideset članov, ki redno vadijo. Zbor je tej ustanovljen na pobudo krajevne organizacije Zveze borcev v letu pobratenja s krajevno skupnostjo Ravne-Bate in Blejsko Dobravo. Sodeluje pri vseh večjih prireditvah v občini in doma. Sobotni koncert dokazuje očiten kvaliteten vzpon zbora. V načrtu ima še več nastopov, težave pa bodo zaradi tega, ker odhaja v Stražišče pevovodja Janez Ponikvar, ki je dolgo in uspešno deloval na Jesenicah in v okolici, nazadnje pa prizadevno poskrbel, da je tudi zbor Vintgar dosegel ustrezno kvalitetno raven. AL. Nova razstava na Laborah Sklenjenost razstavnih prireditev, ki jih v privlačni tovarniški avli na Laborah prireja kranjska ISKRA, postaja vsak dan očitnejša in vse kaže, da bo prerasla v stalno likovno manifestacijo, namenjeno predvsem delavcem Iskre in seveda številnim domačim in tujim gostom, ki dan za dnem obiskujejo podjetje. V tem je vloga Iskre v gorenjskem prostoru enkratna in njen delež v približevanju kulturnih dobrin proizvajalcem vredna vse naše pozornosti in priznanja. JOŽE ERŽEN, ki se nam to pot z izborom slik in plastik predstavlja v avli ISKRE na Laborah, je po svojem osnovnem poklicu kipar, vendar je njegov likovni interes že nekaj časa obrnjen tudi v slikarsko smer. Zdi se, da je Erženovim izraznim hotenjem samo kiparstvo ne zadošča več in je tako v zadnjih nekaj letih naslikal za celo malo galerijo del. Nekatera od teh so primer včasih komaj kontrolirane eruptivnosti, so oblikovno težko opredeljiva, barvno samosvoja in kompozicijsko pogosto povsem svobodna. Nekatera slikarska dela so nastala pod vplivom tubističnega in fauvističnega slikarstva, dosegla so precejšnjo stopajo preglednosti in določenega ravnotežja v oblikovanju barvnih mas, predvsem pa dovolj prepričljivo izrazno moč. Delo Ovijalka pomeni poseben člen v Erženovem slikarstvu, ki bo lahko postal izhodišče njegovemu bodočemu prizadevanju. Enostavni prostorski zasnovi slike, izvirnemu koloritu in umirjeni stilizaciji oblik se pridružuje nek svojstven in poglobljen izraz, ki se razlikuje od bolj formalnih rešitev prejšnje faze in ki kaže na novo usmeritev Erženovega likovnega programa. Razstavo dopolnjuje oblikovno pa tudi koloristično zanimiva plastika, ki se v portretih navezuje na realistična, v osnutkih spomenikov pa tudi na modernejša izhodišča. Med razstavljenimi deli moramo posebej omeniti kiparjev lastni portret, ki zaradi svoje preproste in čiste likovne govorice sodi med najboljša dela Jožeta Eržena. Cene Avguštin njega veka, v čas križarskih vojn, ko so križarji zanesli v evropske dežele na vzhodu že od nekdaj poznano "tehntfco izdelave te vrste tkanin. Kvropa je to umetnostno zvrst prilagodila svojim potrebam in možnostim. Tapiserije so postale pogosto tiste dekorativne sestavine, ki so iz srednjeveških in še posebej renesančnih interierov znale ustvariti prijetnejša bivališča, ko so prekrila zidove z najrazličnejšimi upodobitvami. Le-te so po risanih predlogah večkrat najbolj znamenitih slikarjev iz volne stkale spretne roke delavcev, ki so pripadali najrazličnejšim delavnicam te vrste; po eni od njih so izdelki dobili ime gobelini. Tako kot se je spreminjala stanovanjska arhitektura, tako so se spreminjale tudi tapiserije. Monumentalne zasnove zidnih tkanin so se spreminjale v bolj intimne, velike figuralne kompozicije renesanse in zgodnjega baroka so prerasle v domačnost rokoko ja in 19. stoletji'.. Toda medtem ko se je prejšnje stoletje v izbiri motivov zgledovalo po starih vzorih, je naša doba prinesla prerod te umetnosti in Številni sodobni likovni umetniki so jo s svojimi kvalitetnimi osnutki napravili enakovedno ostalim dosežkom na področju umetniškega ustvarjanja. Po zaključku bo razstava v Kranju prenesena še v nekatera druga razstavišča. Posamezni eksponati na razstavi so obiskovalcem na voljo po zelo ugodni ceni. C. Avguštin HOTEL ECREinfl KRANJ prireja ples v restavraciji vsako soboto od 20. do 24. ure Igra ansambel DAR iz Šenčurja, fe 'OJ SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA S. E. za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini objavlja razpis za odprodajo inventarja in vgrajenih elementov Restavracije Bled, Ulica narodnih herojev III. Odprodaja bo v ponedeljek, 18. julija 1977, od 10. do 12. ure. Ogled je možen na dan odprodaje od 8. do 10. ure. Informacije dobite na podjetju Alpdom Radovljica, tel. 75-662. POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANEGA OSEBNEGA AVTOMOBILA leto izdelave 1976 z 38.000 prevoženimi km Začetna cena je 13.000 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovaln skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj. Pismene ponudbe sprejemamo z 10% pologom od začetne cene do srede, 13. julija 1977, do 12. ure. Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj a , a j ipi ]eh rej tU eo PODJETJE DOMPLAN KRANJ Cesta JLA 14 Odbor za medsebojna razmerja razpisuje prosto delovno mesto vodje splošnega oddelka Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko strokovno izobrazbo pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj — da imajo organizacijsko vodstvene sposobnosti in moralno etične kvalitete za opravljanje tega dela. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o strokovnosti in potrdilom o nekaznovanju pošljite na gornji naslov najkasneje do 23. 7.1977. TOVARNA OBUTVE TRŽIČ model ISMET Barve: rjava opečna Cena: 302,95 din 1 ... ---!-!-,-----~»-,-,-r- 'OA/BOL/1 Z/l DOGRADITEV HIPODROMA - Konjeniški klub Triglav ' • 'teti, ima okrog 150 članov, gradi na Hruški gmajni pod Lescami oziroma ■*" cesti pri odcepu na Sobec hipodrom s kasaško stezo. Za utrditev steze so tt zdaj porabili že prek 20.000 kubičnih metrov gramoza, za dokončanje pa <**u bodo potrebovali še okrog 1000 kubičnih metrov. Ker bodo prihodnje leto ia stezi že prva tekmovanja, si vodstvo kluba skupaj s člani prizadeva, da bi modrom in stezo čimprej dokončali. Veliko del so že opravili s prostovoljnim *lom. Pomagala pa sta jim tudi Kmetijsko zemljiška skupnost in podjetje za Fejanje hudournikov; še posebno inž. Jože Pintar. Ena od akcij za dokon-ftoje del pa je tudi tombola, ki bo v nedeljo, 10. julija, na Hraški gmajni, tkupiček s tombole bodo namenili prav za dograditev kasaške steze, ombola se bo začela ob 14. uri, glavni dobitki pa so traktor, avto, bik, Revizijski in radijski aparati. .. Skupna vrednost glavnih in več sto drugih '°bitkov je 250.000 dinarjev. Če bo vreme slabo, bo tombola prihodnjo tedeljo. Po tomboli bo na zabavni prireditvi igral ansambel Nika Kreigherja. A. Ž. — Foto: F. Perdan ne Alpinisti čiie novice ZAKLJUČEK ALPINISTIČNE SOLE NAJEZERSKEM Ob zaključku alpinistične Sole so imeli "*ani AS Jezersko 3. in 4. julija skupno turo v ostenjih nad Cesko kočo. Opravili so 32 BNmov, sodelovalo pa je 12 tečajnikov in Pripravnikov. Tri naveze so ponovile Grin-■kv steber. Tone in Luka Karničar pa M preplezala Tomažev steber. Poleg vzponov v Grintavcu in Dolski Škrbini so plezali ludi v Dolgem hrbtu, Križu in Rinki. NOVICE IZ ŠKOFJE LOKE 26. junija sta navezi Franc Langeiholc — Simon Peternel in Pavle Podobnik — Milena Triler ponovili Smer mimo votline v Vršičih (vsi AO Škofja Loka). v soboto, 2. julija, sta Franc Bernik in Boštjan Kekec v 5 in pol urah preplezala Dolgo nemško smer v S Triglavski steni, Franc Langerholc in Simon Peternel pa istega dne Deržajevo srner v Mali Mojstrovki v 2 urah in pol. ZAJEDA V TRAVNIKU 26. junija sta Zeljko Perko in Iztok To-■»»azin preplezala Zajedo v Travniku. To je 'na najlepših in najtežjih klasičnih smeri v "Ulijcih, ki je le redko plezana. V steni ju je oviral dež. (A0 Tržič). TARTANELA V nedeljo, 3. julija, sta Pavle Oman in Orago Segregur v SZ os ten j u Kupa (Kočna) Preplezala prvenstveno smer in jo imenovala Tartanela. Smer poteka prek izrazitih Plošč v Kupu. Plezala sta 9 ur (5 ur za po-{•avljavce), ocena IV, višina smeri 450 m. Lepo prosto plezanje v trdni skali, le v zgornjem delu je nekaj krušljivih mest. V nedeljo, 26. junija, sta Matej Kranjc in Marija Perčič preplezala Smer Debelakove v Mojstrovki. .29. junija pa sta Matej Kranjc in Tomo Česen preplezala Skalaško smer z Ladjo v S "teni Triglava. A. S. MARTULJEK - Martuljkovi slapovi in soteske sodijo med najlepše naravne lepote Slovenije. Turistično društvo Kranjska gora in krajevna skupnost sta poskrbeli za urejanje steze, mostov in počivališč ter za okolico nasploh. Lani je pa ob potresu previsna stena počila, polomil se je del pokončne stene. Za pregrado je nastalo malo jezerce. Zdaj vodi tod okoli le zasilna pot, ki ni zavarovana. Steno bi vsekakor morali odstreliti in pod jezercem urediti varno brv. Na sliki: pogled na nastalo jezerce, ki ga je napravil plaz. Foto: B. B. Prireditev Kluba večno mladih fantov feKlub večno mladih fantov iz Radovljice ima že blizu 300 članov. ,f^ed letom organizirajo različne dednosti. Tako bodo na primer v preljo, 10. julija, ob 15. uri na vrtu VostiŠča pri Martinu Turku na ^rnivcu pri Brezjah organizirali 8vojo veselico, 27. avgusta letos pa bodo pripravili tradicionalni pohod na Stol. Za nedeljsko srečanje so na plesišču na Črnivcu vklesali ploščo s svojim simbolom. Na prireditvi bo igral priznani ansambel Murka iz Lesc, pripravljajo pa tudi zabavni program. OGLO PRI KRANJU - Kot vsako leto, so tudi letos bili na dvoteden-fm oddihu na Gorenjskem cicibani iz obalnih občin Izole in Pirana. Bivali di sprehode po bližnji ok(jJici. Otrokom je čist gorenj-HI, tako so nam povedale prijazne vzgojiteljice. — /. S. m/' liomu slepih i) M zrak vsekakor k Igra drami vedrogledost Igra je naša bolj ali manj zvesta življenjska spremljevalka. Globlje jo doživljamo v mladosti, ko širimo miselno obzorje in gibalni prostor, ko je v igri več gibanja, več igralnega zadovoljstva in pristnega doživljanja okolja. V vsaki igri je čutiti družabnost, zabavo in razvedrilo. V igri potešimo gibalno lakoto, se sprostimo, oživljamo vedrino in živahnost. Igra vrača upanje v življenje, v igri zatremo neprijetne misli in počutja. Že kot otroci se radi umikamo v svet pravljic in iger, v igri se odraža sla po življenju, zabavna igra naj bi bila podobna tisti, ki jo igramo pri delu, medsebojnih odnosih in v številnih življenjskih okoliščinah. Z leti se zaradi srame-žljivosti, nelagodia in zavrtosti za igro težko odločamo, n ko premostimo začetne težave, se počutimo vse bolje, postajamo bolj zadovoljni in samozavestni. Ko pa postajne igra najslajša, se je od nje kar težko posloviti. Več optimizma vlivajo življenjski uspehi, lahkotnost in izraznost gibanja. Občutek okornosti, sramežljivosti ali celo manjvrednosti, pa ne bi smel greniti gibalnega počutja. Tekalne igre odpravljajo malodušje, potrtost, vračajo več vedrine in sproščenosti. Kakor da bi iz zaskrbljene zavesti odvrnili težke misli. Počutje se menja dan za dnem, leto za letom in je tudi odjek vremena. Užitek igre je v lepem in sončnem vremenu. Človek je igrajoče bitje — homu ludens. V igri naj naj. bi bil čimbolj aktiven; pa naj bo to preprosta — elementarna otroška ali pa športno-razvedrilna igra, pri kateri ni laskavega zmagovalnega napeva, niti neugodnega doživljanja neuspeha. Igra, v katero se vsak vživi, naj vsebuje več radosti, ustvarjalnega zadoščenja, mladostnega poleta, manj pa sporov, jeze in togosti. V takem igravem slogu, brez pretresov, zastojev in ovir naj bi vsakdo opravljal svoje delo. V igri smo včasih podobni otrokom, podoživljamo mladost, pozabljamo na težave in skušamo uresničiti določene želje in zamisli. Igra stopnjuje potrebe po akciji, po stiku s sovrstniki in je velika protiutež osamljenosti. V igralne skupine se združujemo iz podobnih nagibov, naj gre za lov, ribolov, odbojko ali nogomet. Omikan človek današnjega civiliziranega sveta bi moral biti do gibalnih iger še posebno vnet. To pa zavoljo tega, ker preveč je, se premalo giblje, v sebi kopiči in zadržuje neugodna čustva in počutja. To so kvarni pojavi, ki ogrožajo že otroke, še bolj pa odrasle. Igra, brez katere bi bilo življenje pusto in prazno, nam bogati vsebino prostega časa in ohranjuje mladostno vedrogledost. Jože Ažman Obisk iz Smederevske Palanke Škofja Loka — Škofjeloško proslavljanje dneva borca je popestril koncert pevcev kulturno umetniškega društva Abraševič iz pobratene občine Smederevska Palanka. Šestnajst pevcev in pevk, ki so del programa zapeli skupaj, del pa v dveh oktetih, je imelo koncert v kapeli Loškega gradu v nedeljo zvečer. Izvajali so jugoslovanske borbene in narodne pesmi ter dela renesančnih mojstrov. Skupaj s folklorno skupino so v nedeljo popoldne ti pevci sodelovali na proslavi krajevnega praznika v Žirovnici, folklora pa je nastopala 8e na izseljenskem pikniku. * Od nedelje do torka pa se je v Sk. Loki mudilo tudi 22 članov kolektiva občinske uprave iz Smederevske Palanke, ki so bili v gosteh pri sindikalni organizaciji škofjeloške občinske uprave. — M. S. Kranj CENTER 8. julija (rane. barv. komed. zopet 7. GETA ob 16.. 18. in 20. uri 9. julija franc. barv. komed. ZOPET 7. GETA ob 16.. 18. in 20. uri, premiera amer. barv. pust. MALO MESTO V TEXSASU ob 22. uri 10. julija angl.-ital. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA ob 10. uri, (rane. barv. komed. ZOPET 7. GETA ob 1.5., 17. in 19. uri. premiera ital. barv GS krim. KAMBO PROTI UGRABITELJEM ob 21. uri 11. julija danski burv. erot. ROMANTIKA V POSTELJI (tki primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri 12. julija danski barv. erot. AVTO CESTA V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri I. 1. julija danski barv. erot. rektor V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri 14. julija danski barv. erot. zobar V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri Kranj storžić 9. julija amer. barv. akcij. PARADA PONORELIH ob 16.. 18. in 20. uri 10. julija ital. barv. PRIDI. BOS VIDEL MOJO ŽENO ob 16. in 18 uri. danski barv erot. ROMANTIKA V POSTELJI ob 20. uri II. julija amer. barv. pust. MALO MESTO V TEXASU ob 18. in 20. uri 12. julija amer. barv. pust. MALO MESTO V TEXASU ob 18. in 20. uri 13. julija amer. barv. pust.' malo MESTO V texasu ob 18. in 20. uri 14. julija amer. barv. vestem zandi.jeva nevesta ob 18. in 20. uri Tržič 9. julija angl. barv. komed urnebes V avtobusu ob 18. in 20. uri 10. julija ital -franc. barv. krim. komisar x - trije zeleni psi ob 15. uri, amer barv. gs vestem zandi.jeva nevesta ob 17. in 19. uri 11. julija danski barv. erot. avto gesta V POSTELJI ob 18. in 20. uri 12. julija danski barv. erot. zobar v postelji ob 18. in 20. uri 13. julija danski barv. erot romantika v postelji ob 18. in 20. uri 14. julija danski barv. erot. rektor v postelji ob 18. in 20. uri Kamnik dom 9. julija ital.-franc. barv. krim. komisar X - trije zeleni psi ob 18. uri, angl. barv komed. vrnitev pinka pantherja ob 20. uri, premiera ital. barv. krim. rambo proti ugrabiteljem ob 22. uri 10. julija angl. barv. komed. vrnitev pinka pantherja ob 15. uri, ital. barv. erot. ko so ženske imele SE rep (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri 11. julija danski barv. erot. rektor v postelji ob 18. in 20. uri 12. julija danski barv. erot. romantika v postelji ob 18. in 20. uri 13. julija danski barv. erot. zobar v postelji ob 18. in 20. uri 14. julija danski barv. erot. avto gesta v postelji ob 18. in 20. uri Radovljica 9. julija nem. barv. skok gez plot ob 18. uri, amer. barv. pust. proti vsem zastavam ob 20. uri 10. julija, amer. barv. pust. proti vsem zastavam ob 18. uri, franc. barv. nedeljska Ženska ob 20. uri 11. julija nem. barv. skok gez plot ob 20. uri 12. julija franc. barv. nedeijska ženska ob 20. uri 13. julija amer. barv. pust. proti vsem zastavam ob 20. uri 14. julija nem. barv. skok gez plot ob 20. uri Bled 8. julija nem. barv. pogledi nekega klovna ob 20.30 9. julija nem. barv. pogledi nekega klovna ob 18. uri, amer. barv. pust. doktor divjak ob 20.30 10. julija amer. barv. pust. doktor divjak ob 18. uri,, angl. barv. komed. alfie darling ob 20.30 11. julija amer. barv. pust. proti vsem zastavam ob 20.30 12. julija nem. barv. skok gez plot ob 20.90 13 julija Franc. barv. ska ob 20.30 14. julija (rani barv ska ob 20.30 8. julija amer barv postaja GREENWICH village ob 17. in 19. uri 9. julija hrane. barv. krim. vrnitev modrega agenta Ob 17 in 19 Uri 10. julija franc. barv. krim vrnitev modrega agenta ob 17. in 19. uri 11. julija amer barv. pust. MANDINGO ob 17. in 19. uri 12. julija amer. barv. pust. MANDINGO ob 17. in 19. uri 13. julija ital.-franc.-nem. barv. voj. OD ar-denov do PEKLA ob 17. in 19. uri Jesenice plavž 8. julija hongkon. barv. CS pust. KARATE V SLUZBi INTERPOLA ob 18. in 20. uri 9. julija amer barv. pust. MANDINGO ob 18. in 20. uri 10. julija amer. burv. pust. MANDINGO oh 18. in 20. uri 11 julija franc. barv. krim. VRNITEV MODREGA AGENTA ob 18. in 20: uri 12. julija franc barv. krim VRNITEV MODREGA AGENTA ob 18. in 20; uri 14. julija amer. barv drama naslednja postaja greenvvIGU VILLAGE ob 18. in* 20. uri • Dovje-M oi s trmi n NEDELJSKA ZEN-NEDELJSKA Z EN-drama NASLEDNJA 10. julija franc.-ital. barv. pust. ZORO ob 19.30 Kranjska gora 8. julija amer. barv. krim. AVTO CESTA NASILJA ob 20. uri 9. julija franc.-ital. barv. pust. ZORO ob 20. uri 10. julija ital.-franc. barv. krim. KOMISAR BREZ PIŠTOLE ob 20. uri 13. julija amer. barv pust. MANDINGO ob 20. uri Škofja Loka SOKA 8. julija franc. barv. kometi. NORA DIRKA ob 18. in 20. uri 9. julija amer barv. vestem UGRIZNI V NABOJ ob 18. in 20. uri 10. julija amer. barv. vestem UGRIZNI V NABOJ ob 18. in 20. uri 12. julija amer. barv. drama LJUBEZENSKA ZGODBA - GABLK IN LOMBARD ob 20. uri 13. julija amer. barv. drama LJUBEZENSKA ZGODBA - GABLE IN LOMBARD ob 17.30 in 20. uri 14. julija amer barv. pust. MOZ IZ BRONA ob 20. uri Železniki OBZORJE 8. julija amer. barv. vestem UGRIZNI V NABOJ oh 20. uri 9. julija amer. barv. drama PREROKBA ob 20. uri 10. julija franc. barv komed. NORA DIRKA ob 17 in 20. uri - 13. julija ital.-franc. barv. krim. KOMISAR BREZ KOLTA ob 20. uri TRŽNIPR jesenice Jfi Solata 9,60 din, špinača 10,50 din, cvetača 16,74 din, korenček 19,20 din, resen 23,68 din, ••»•bula 8,90 din, fižol 20 din, pesa 14,50 din, paradižnik 11,80 do 15 din, paprika 30 din, jabolka 11,43 din, hruške 24,50 din, pomaranče 12,90 din, limone 16,70 do 23,90 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 6,10 din, kislo zelje 6 din, orehi 142,70 din, jajčka 1,20 do 1,90 din, krompir 2,80 din, nov 6 din KRANJ Solata 10 din, špinača 28 din, evetača 18 din, koleraba 15 din, grah 16 din, korenček 10 din, česen 40 din, čebula 14 din, fižol 18 do 20 din, pesa 14 din, kumare 8 do 10 din, paradižnik 12 do 14 din, paprika 28 do 30 din, slive 18 do 20 din, jabolka 8 do 9 din, hruške 18 do 20 din, marelice 28 din, breskve 20 din, med 50 din, žganje 55 din, pomaranče 125 din, limone 17 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kasa 15 din, surovo maslo 68 din, smetana 28 din, skuta 16 din, sladko zelje 8 do 10 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, orehi 140 din, jajčka 1,80 do 2 din, krompir 8 do 9 din TRŽIČ Solata 8 do 10 din, špinača 8 din mer., evetača 20 do 25 din, korenček 20 din, česen 30 din, čebula 16 din, fižol 25 do 30 din, pesa 12 din, kumare 12 do 15 din, paradižnik 16 do 20 din, paprika 30 din, slive 25 do 30 din, jabolka 10 do 12 din, hruške 20 do 25 din, češnje 24 do 26 din, pomaranče 14 din, limone 24 din, ajdova moka 17 din I, koruzna moka 8 din 1, kafta 20 din 1, surovo maslo 80 din, smetana 8 din mer., skuta 26 din, sladko zelje 8 din, jajčka 1,80 din, krompir 8,50 din UMRLI SO V TRZlCU Kosir Peter, roj. 1901, Kralj Marija, roj. 1889, Lang Hedvika, roj. 1931 loterija C 1 •5 _ « 9i (j *» — "Z j* Ji i 41 C zad bite u O o o m *0 10 30 20 30 HI) 40 28170 1.000 093960 10.000 265830 10.000 472110 K).(KK) 506150 10.000 81 50 51 70 101 100 64391 l.(KK) 69991 5.000 080821 10.000 087481 10.000 02 30 932 200 7672 400 56292 1.000 47572 2.000 004392 10.000 208792 10.000 381042 10.000 3 20 52743 1.000 66363 1.000 79793 1.000 88013 1.000 10.000 50000 74 10 64 50 15794 .'.000 0-11031 10 ><■)•> 1 m noo e s * i ■ fj n — T, o 11 X C Z o e o <» JI! •<§ 1.16434 100.000 068084 400.000 565 80 3406 400 56635 5.000 156915 10.000 211455 10.000 6 20 34.316 1.000 019776 10.000 87 40 2347 500 03427 1.000 80807 5.000 416227 ' 10.000 08 30 368 80 978 80 628 100 7718 500 83218 1.000 93948 1.000 86148 2.000 128718 10.000 09 79 12189 ."»1279 80269 91569 12169 P$Q ć?. stran — Glas družinski pomen hi Petek - 8. julija 191% m a rt a odgo i a rja Breda V. iz Kranja — Prosim za nasvet, kakšen naj bi bil kostim oziroma dvodelna obleka iz blaga, katerega vzorec v pismu prilagam. Rada bi imela nekaj enostavnega, da bi lahko sešila kar sama. Stara sem 27 let, visoka 164 cm, tehtam pa 57 kg. v ' /i Marta — Ne vem, koliko ste vešča v šivanju, vendar mislim, da vam model, katerega vam svetujem, ne bo delal preglavic pri šivanju. Krilo je rahlo zvončaste oblike, z zadrgo pri strani ter sega čez kolena. Gornji del na skici nima zape-njanja, lahko pa ga naredite sami. Siv po sredi je tudi zadaj. Na koničast izrez je prišit ovratnik, rokavi so kratki, prsni všitki so iz stranskega šiva, jopa pa pokriva boke. Na levi strani je prišit žepek, komplet pa dopolnite še z ozkim pasom. Poletje vabi v naravo Lepo vreme nas konec tedna ali pa med dopustom vsekakor zvabi ven iz štirih sten, kjer je malo sonca in malo svežega zraka. Napotimo se peš ali z vozilom k zelenju, se ustavimo ob vodi ali morju ali se vzpenjamo v gore. Će smo šele pred kratkim občutili ta »nazaj k naravi« in se po zgledu drugih opremljamo z vsemogočimi potrebščinami za bivanje v naravi, gotovo včasih kupimo kaj preveč, nekaj pa sploh premalo. Nekateri se opremijo z vsemi zadnjimi čudesi taborniške opreme, od kuhinjskih pripomočkov, do shranjevanja hrane in plastičnih plotov, ki nas ločijo od sosednjih šotorov. Če pa niste med takimi, ki se priključijo poletnim nomadom na poti na jug do morja, kjer občepe na soncu, pač pa imate raje kaj bolj divjega, je izbira seveda vaša. Pretehtati je treba udobnost organiziranih kampov s trgovinami, vodo, sanitarijami, plinsko polnilnico ter na drugi strani samotnejši, a toliko pristnejši stik z naravo, toda brez sanitarij, daleč od trgovine. Če se enkrat odločite za tako ali tako bivanje, je potem veliko laže opremljati šotor in izbirati potrebščine. Će smo izbrali samoto, smo se verjetno odločili tudi za daljše ogledovanje okolice peš ali s kolesom, za kondicijski trening v naravi, za spoznavanje ne le narave, pač pa tudi kulturnih in etnografskih posebnosti nekega kraja. Morda bomo bližnjo in daljno okolico preiskali s fotografskim aparatom, nabrali kamenine, značilne rastline, se pogovarjali z ljudmi in tako odnesli domov ,več kot bi sicer lahko z dopusta. Tak način je še posebej primeren za družine, v katerih so tudi šolarji, ki jih tako naučimo, da hodijo po svetu z odprtimi očmi. Cf Srajčna obleka ostaja, spremiti pa se detajli značilni za vsako sezono. Športna srajčna obleka ima letos zavihane rokave, ki se zapenjajo s trakom in gumbom — v vojaškem stilu ali pa safari, če hočete. Kraljevski krompir Potrebujemo: 1 kg krompirja, 1/81 mleka, 1/81 sladke smetane, sol, poper, 5 dkg surovega masla, 1 strok česna, 5 dkg naribanega sira. Krompir operemo, olupimo in narežemo na tanke rezine. Mleko, smetano, sol, poper in surovo maslo zavremo. Posodo ali pekač natremo s prerezanim strokom česna. Nato jo namastimo s surovim maslom in stresemo vanjo krompir. Prelijemo ga z mlečno mešanico in potisnemo v pečico, ki smo jo ogreli na 220 stopinj. Krompir se peče poldrugo uro oziroma toliko časa, da se vsa tekočina vpije. Malo preden je jed pečena, jo potresemo z naribanim sirom in denemo nazaj v pečico, do se zapeče do kraja. Poleg ponudimo zeleno solato. Zavod za socialno medicino in higiene Zdravila v potni torbi (1 K veselim poletry,m oblačilom sodijo tudi zračne platnene sandale — espadrile, z višjo ali nižjo peto, odprte spredaj ali zadaj, s trakovi okoli gležnjev ali brez — kakor vam je bolj všeč; le da noga diha in se ne utruja. Vsekakor je treba tudi na dopust vzeti s seboj nekaj zdravil, vendar pa spet ne kar cele lekarne. Koliko in kaj bomo vzeli, je odvisno od kraja, kamor potujemo, kakšne so možnosti, da pridemo do zdravniške pomoči in seveda od tega, v kakšnem zdravstvenem stanju so naši sopotniki. Z akutnim obolenjem, zanemarjenim zobovjem ali s povišano temperaturo se ne podajajmo na pot, saj bi privajanje na novo podnebje slabo počutje ali bolezen še poslabšalo. Tudi huda utrujenost ali »maček« nista dobra spremljevalca na poti. Za sopotnike, za katere vemo, da so kronični bolniki, je treba še pravočasno priskrbeti dovolj zdravil za ves čas dopusta. Prehladna obolenja na dopustu si bomo lajšali z aspirinom (andol, aminopvrin) in podobno. Kupimo lahko tudi tablete proti bolečinam. Ce nam je na potovanju slabo, si še pred odhodom pomagamo s tableto proti slabosti: vendar pa potem ne smemo sedati za volan avtomobila. Med vožnjo je bolje ne misliti na slabost, pač pa si čas krajšaj mo z družabnimi igrami, zanimanjem za kraje, skozi katere nas vodi pot: obroki hrane med potovanjem naj bodo skromni, če se le da pa potuj-mo leže, pa slabosti ne bo. Prebavne motnje kot so driske, zaprtje, bolečine v želodcu utegnejo biti kaj neprijetne na dopustu. Za najbolj občutljive se bo v lekarni gotovo kaj našlo, sicer pa velja, da pazimo na prehrano: umivajmo sadje, ne pijmo premrzlih tekoči* ne jejmo postanih jedi. V potovalni torbi pa naj manjkajo povoji, obliži, hidrofill tkanina, vata, škarje, pinceta in m rebiti še razkužilo za rane. Pro sončnim opeklinam se varujemo posebnimi kremami in olji, če smo bili neprevidni in smo jih dobi posebnega zdravila ne bomo' naš pač pa le sredstva (praški), ki hladi, in s tem blažijo bolečine. V hujŠ primerih poiščimo zdravnika. Če p tujejo z nami otroci, potem ne sn manjkati tudi toplomer. dr. Ana Kraker-Starman Le malo taborniških veščin je tre za tak zaslon pred prevročimi son nimi žarki na obali, kjer daleč nt okoli ni nobene sence. Zaslon lahko trikoten ali pa kvadratu oblike: le-ta je pripraven kot streh med opoldansko pripeko. KAM NA IZLET, POČITNIGE j NA MALI LOŠINJ Otok Lošinj je znan predvsem po značilni mediteranski klimi. Ze pred prvo vojno je bil tu dokaj poznan tako imenovani mondeni turizem. Tako je bila recimo tu takrat poletna avstro-ogrska rezidenca. Pred nekako sto leti so otok tudi pogozdovali predvsem v Velem in Malem Lošinju. Tako je danes dobršen del otoka poraščen z borovci. Med obema vojnama potem Italijani niso kaj prida vlagali v turistični in drugi razvoj. Začel pa se je razvijati turizem predvsem v zadnjem desetletju na tem otoku. Največja turistično gospodarska organizacija v Malem Lošinju je danes Hotelsko turistično podjetje Jadranka, ki razpolaga s 1500 posteljami v hotelih Bellevue, Punta, Alhambra, Hclios, Cikat in Istra. Razen tega upravlja se s kampi Osor, Baldarin, Punta križa, Cikat v Malem Lošinju in Punta v Velem Lošinju, v katerih je prostora za okrog 8000 gostov. V vseh kampih so trgovine z živilskimi in drugimi potrebščinami, razen tega so kampi opremljeni s tekočo mrzlo in toplo vodo, sanitarijami, električnimi priključki, hladilniki in polnilnicami plina. , In kako je v teh dneh v Malem Lošinju? V hotelih in zasebnih turističnih sobah je se okrog 500 prostih postelj. Najbolj zanimiva vest pa je tale. Hotelsko podjetje Jadranka je znižalo cene v hotelih za 15 odstotkov v primerjavi z lanskimi v sezoni. Prenočišča v hotelih pa so celo za 20 odstotkov nižja od objavljenih cen za letos. Mimogrede povejmo, da to hotelsko turistično podjetje letos praznuje 30-letnico obstoja in uspešnega poslovanja. Podjetje za številne goste v sezoni vsak dan organizira izlete in druge prireditve. V Osorju, kjer je meja med otokoma Cres in Lošinj, so dvakrat na teden tudi koncerti klasične oziroma resne glasbe. Sicer pa je zabavnih in drugih prireditev kot rečeno dovolj. Se beseda o vremenu. Kot rečeno ima Lošinj značilno mediteransko klimo. Najbolj sončna meseca, ko praktično ni padavin, sta julij in avgust. Temperatura morja je v teh dveh mesecih običajno okrog 25 stopinj Celzija, temperatura zraka pa od 23 do 28 stopinj. Tako ni ne podnevi, ne ponoči prevroče. Klima, kakršna je na Lošinju, zelo prija astmatikom in drugim pljučnim bolnikom. Ce se torej še niste odločili, kam boste odšli na dopust, vam lahko svetujemo Lošinj. Mimogrede povejmo, da številni Slovenci radi zahajajo na ta otok na dopust. Kar precej gorenjskih podjetij ima organizirano letovanje za svoje delavce v Malem Lošinju, predvsem v kampu Cikat. In kako pridete na Lošinj? Z avtom, vlakom ali avtobusom se pripeljete na Reko. Od tu pa dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne vozita dva trajekta na Lošinj. Ce pa ste s svojim avtomobilom, se lahko izognete prometnemu vrvežu na Reki in se po cesti skozi Opatijo, Mušče-ničko Drago, Medvejo in druge kraje ob obali po cesti proti Puli peljete do Brestove (približno 30 kilometrov z Reke proti Puli), kjer ves dan neprekinjeno vozijo trije trajekti do Porozine (otok Cres). Vožnja s tem trajektom traja približno 15 minut. Po lepi cesti čez otok Cres in Lošinj pa imate potem še dobrih 80 kilometrov do Malega Lošinja. In če vas še kaj zanima, lahko dobite vse dodatne in druge informacije v Hotelskem turističnem podjetju Jadranka — služba prodaje hotelskih zmogljivosti, telefon 051-861-124. Marko Brozovič, ki dela v tej službi, vam bo vsak dan od 6. do 14. in 17. do 19. ure (ob nedeljah od 10. do 12. ure) pojasnil, kar želite. In dodajmo Se teleks podjetja: YU TURIST 24159 ZA' Alpetourovi hoteli v Simonovem zalivu v Izoli so že v avgustu pripravili posebne cene za upokojence. Od 6. avgusta naprej bo polni penzion v dvoposteljnih sobah v bungalovih 140 dinarjev, dependansah 160 dinarjev in v hotelu 180 dinarjev. Doplačilo za enoposteljno sobo je 40 dinarjev. V cenah je vključeno kopanje v pokritem bazenu ali na plaži. Sicer pa imajo vsak dan na voljo tri menije; od tega je eden dietni. Ce ste se odločili za ponudbo in nasvet, lahko vas prihod v avgustu rezervirate pismeno na naslov: Hoteli Simonov zaliv Izola, Morava 6 ali po telefonu 066-71550 in preko teleksa TRANHO 34186. KRANJSKA GORA — Tu so poskrbeli za poletno zabavo svojih gostov. Redno tedensko sredi vasi ob hotelu Prisank nastopa folklorna skupina iz Podkorena, ki jo neutrudno vodi Pavla Oman. Poleg te skupine povabijo na nastop tudi glasbene skupine in druge kulturne skupine od drugod. Pogosto sta v gosteh godba s Brusite, godba iz Gorij in drugi. Na sliki: nastop plesalcev iz Podkorena. — B. B. GOZD MARTULJEK - V kampu pri hotelu Špik v Gozd Martuljku imajo prostora za pribiHao 350 gostov. Koje postalo topleje, se tu ustavlja vedno ve« gostov, tako prehodnih kot tudi tistih, ki se ustavijo za več dni. — B. B. Kaj takega pa še ne! Konj sredi Škofje Loke! Takole sije najbrž mislil fantič, kije pred začetkom izseljenskega piknika na škofjeloškem gradu, pred stavbo skupščine občine Škofja Loka, kjer so se zbirali naši rojaki, da bi se potem na koles-Ijih odpeljali naprej proti prizorišču piknika, nepremično zrl v »ljubko žival«, (jg) - Foto: F. Perdan Petek - 8. julija 1977 1 1 •........................ Glas - 9. stran Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (27. ZHDIS) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 1 20 1 22 ■ 23 24 ■ 26 27 ■28 29 ■ 8 30 31 32 33 ■35 36 37 ■38 39 40 1 ■ 43 44 45 46 1 1 48 ■ 49 I 52 53 ■ 54 ► 55 1 56 57 58 59 60 61 62 63 Vodoravno: 1. nižji gozdarski uslužbenec, 6. pesnik, 10. oklopno bojno vozilo z gosenicami; rezervoar za tekočine in pline, 14. elektroda, iz katere prihajajo pozitivni naboji, nasprotje katoda, 15. kdor opravlja eksekucijo, izvršilec smrtne kazni, 17. ročno orodje iz zakaljenega jekla za odrezavanje, piljenje kovin, lesa ipd., 18. portir, pri nogometu branilec vrat, golman, 19. pisana tropska papiga, 20. Ivana Kobilca, 21. »rdeči« planet, 23. velika pripovedna pesnitev, ep, 25. avtomobilska oznaka za Češkoslovaško, 26. Sovjetska socialistična republika, 28. država v jugovzhodni Aziji na polotoku Indokine, 30. predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč, 32. kdor naj plača znesek, določen v asignaciji, 35. izobrazba, 36. nategnitev, nategovanje, 38. knjiga z naslovi, imenik, 40. poveljnik kozaške vojske, 42. ime finskega arhitekta Saarinena, 43. gorski reševalni čoln, 46. Ksenija Erker, 47. moralna struktura, nravstvena usmerjenost, etika, 49. znaka za kemični prvini titan in molibden, 51. alpski vrh v švicarskem kantonu Graubunden, 52. tuje žensko ime, 54. skupek žil, žilje, 56. izlet, vzpon, zlasti gorski, 58. lepa Ciganka v »Notrdamskem zvonarju«, 60. gostinski obrat hotelskega tipa za motorizirane goste, 61. žival, ki leta, 62. znameniti angleški filmski producent, Arthur Joseph, 63. priljubljena trilogija Toneta Svetine. Navpično: 1. kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa, 2. poldrag kamen za okrasje, kalcedon sestavljen iz raznobarvnih plasti, 3. zadetek pri nogometu, rokometu, 4. ime našega slovničarja Bohoriča, 5. znak za kemično prvino radij, 6. latinski izraz za osebo, 7. mera na bližnjem Vzhodu, 8. ena izmed najstarejših italijanskih kneževskih dinastij, 9. kraj na jugu južnoameriške države Tabasco, 10. oznaka za sovjetske avione Tupoljev, 11. oče, 12. majhen norec, 13. strjen, posušen izcedek na rani, 16. barvno telesce v celičnem jedru, nosilec dednih lastnosti, 18. satan, hudič, 22. krokodil s širokim gobcem, 24. vsota, povzetek, 27. dogovorjeni del, znesek; obrok posojila, 29. francoski pisatelj, ki je oznanjal uživanje v zlu, Donation-Alphonse-Francois, markiz de . .. , 31. italijanska denarna enota, 33. tvorba, ki služi razmnoževanju in razširjanju rastlin, 34. tri leta staro živinče, 36. načrt, namen, navadno slab, skriven, 37. kdor taji, ne priznava boga, brezbož-nik, 39. najjužnejše jezero od petih velikih jezer Severne Amerike, 41. izdelovalec nožev, 44. odebeljeni del korenine nekaterih rastlin, 45. starolatinski prevod svetega pisma, 48. moč, jakost, 50. kopno, obdano z vodo, 53. Cimosovo vozilo, 55. Ljubomir D. Nenadovjč, 57. lesena lopa, senčnica, 59. Edhem Čamo, 60. kravji glas ŠAHOVSKI KROŽEK rrve poteze Matiranje s trdnjavo Tudi matiranje »trdnjavo je precej enostavno. Vsa učenost je v tem, da trdnjava drži pod šahom vrste in linije, kralj pa ji pomaga pri preganjanju nasprotnika proti neizbežnemu matu na robu deske. Vendar pa se začetnik mora temeljito uvežbati v igri s trdnjavo in kraljem proti kralju. To je ena od najpomembnejših končnic, katere nedvoumno poznavanje loči šahista od začetnika. Oglejmo si pozicijo na diagramu 41. Sama trdnjava ne bo nič opravila, zato ji kralj hiti na pomoć. 3. ... Kc6 4. Kc4 Kralja postavimo na boljše mesto in črni mora odstopiti na c-linijo, ali pa dopustiti vdor belemu kralju. 4. ...Kb6 5. Tc5 Ka6 6. Tc6 + Kb7 (Na 6. ... Ka5, 7. Th6 Ka4, 8. Tali mat) 7. Kb5Ka7 8. Tc7 + Ka8 9. Kb6Kb8 10. Tel S to preprosto potezo prisilimo črnega kralja, da se vrne v kot. Mali trik, ki pa ga moramo poznati! 10. ... Ka8 in 11. Tc8 - mat! (gl. diagram 42) Diagram 41 1. Tdl S prvo potezo smo preprečili črnemu kralju prestop preko d-linije. 1. ...Kc6 2. Td5 Sedaj se kralj ne more več vrniti na 5. vrsto in njegov življenjski prostor je že precej skrčen. 2. ...Kb6 3. Kd4 Diagram 42 V vseh primerih je bistvo strategije v tem, da smo zoževali igralni prostor nasprotnikovega kralja, vrsjo za vrsto, linijo za linijo in ga pritisniti ob rob, kjer se nam ni mogel več izmuzniti. Z nenačrtnimi potezami nam to ne bi uspelo, ker bi se kralj znova in znova izmaknil. S. Bavdek od vsepovsod Pet dečkov Argentinka Dara Arisdo d'Anna je 40 dni prezgodaj rodila pet dečkov, ki so skupaj tehtali 5 kilogramov. Novorojenčke so takoj dali v inkubator. Njihovo zdravstveno stanje je zadovoljivo pa tudi mati se dobro počuti. Nič več smrtne kazni Vrhovno sodišče ZDA je sklenilo, da je smrtna obsodba previsoka kazen za posilstvo in, da je za taka dejanja ne bodo izrekali. S to odločitvijo vrhovnega sodišča so »rešili življenje« četverici kaznjencev, ki čakajo na izvršitev smrtne kazni v georgijskih zaporih na Floridi. Rešitev nagradne križanke z dne 1. julija: 1. Sperans, 8. Ita-lec, 14. tokajec, 15. veteran, 17. Oto, 18. apelativ, 20. Ra, 21. Lens, 23. ona, 24. AK, 25. kip, 26. Poli-karp, 29. arena, 31. major, 32. rp, 34. Arad, 35. trim, 37. JI, 38. Erika, 40. rojak, 42. judikati, 45. oka, 46. US, 48. DDT, 49. rida, 51. ja, 52. Bjelovar, 55. TEV, 56. adeno-mi, 58. onanist, 60. Atenej, 61. Ri-posto. Prejeli smo 94 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Peter Mohorčič, 64000 Kranj, Stara cesta 18; 2. nagrado (60 din) Anica Pintar, 64000 Kranj, PTT - Centrala; 3. nagrado (50 din) Helena Jaklič, 64000 Kranj, C. kokrškega odreda 21. Nagrade borno poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 12. julija, nanaslov: GlasKranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din. izbrali smo za vas Za plažo, in tudi za poletne nakupe bomo raje vzele torbo iz jeansa ali platna. V KOKRI v GLOBUSU jih imajo. Cena: 70.30 do 155.40 din Zelo ugodno lahko te dni v Murkini MODI v Radovljici kupite bluzo iz indijskega krep bombaža. Kariraste in črtaste imajo. Na voljo so pa velikosti od 38 do 48. Cena: 143.90 din Za veselje otrok (in tudi odraslih!) si bomo mogoče omislili mali kinoprojektor za dom. Na oddelku optike v*GLOBUSU imajo uvožene iz Italije. Super 8, za 8-milimetr.ski film. Cena: 2735.90 din V Murkinem ELGU v Lescah so dobili sila udobne ležalne stole, ki se po želji raztegnejo tudi v ležišče. Cena: 888.30 din Obljuba dela dolg! Kajti obljubil sem v prejšnjem zapisu, da bom še naprej iskal razlag za krajevno ime Ljubno in za ledinsko in vodno ime Sopat. JEZIK IZ DAVNINE ajprej: za Ljubno sem slišal in ral še drugačne različice o Izvoru imena. L'ub, čelo, lo-badja^j — pač nekaj oblega, lahko tudi hrib. In pa: Ljubno — sestavljenka Ljub — selo, kot Libna pri Krškem iz Ljub — vas. No, kaj pa sledovi imen slovenskih staroselcev? Kot Radohova vas na Dolenjskem — vas, ki jo je osnoval neki naš Radoh. Ali pa Stična, ki je po razlagi imena bila zaselek prvotnih Zitičev, Žitogojev. In naši kraji s tako ljubimi slovensko zvenečimi imeni: Ljubelj, Lubiče, Libeliče, Ljubija, [Ljubljana, Ljubstava, Ljubnica, 'Libna, Ljubevč, Ljubinj, Libuša, Ljubež, Ljubgojna, ljubek in še in še bi nabral Ljubnemu podobnih slovenskih krajevnih, vodnih in ledin-skih imen. Le kaj bi bil močno neznanstven sklep: da so vsa (ali vsaj nekatera) ta imena le v zvezi s starimi slovenskimi osebnimi imeni Ljubigoj, Ljuban, Ljubinič, Lju-bislava, Ljubomir ipd. Pač po analogiji z Radohovo vasjo ali Doslovičami (Radoslovič)? Saj v resnici še natanko ne vemo, kdo smo, od kod smo? Kod vse nas je vihar podil . .. Sprejemljivejša je strokovna razlaga imena Sopat, ki se v raznih inačicah pojavlja zdaj kot vodno, drugič spet kot ledinsko ali krajevno ime. Zadnjič sem ugibal, če ni to le sopot, torej vzporednica (voda, pot, jarek). Po Pleteršnikovem slovarju (iz 1. 1895) je sopot sopihanje ali vodni par penečega se slapu, iz lokomotive sopota (para, sopara). Ime (vodno ali krajevno) poznajo tudi Čehi (Sopotnice), Poljaki (Sopot, Sopotnik, Sopotnica, Sopotnia), Slovaki (Sopotha), Srbi in Hrvatje (Sopočani, Sopotsko, Sopot, Sopotnica), Lužiški Srbi (Sopavva), Po-morjani (Zoppot) in celo Madžari (Szopotk ob reki Zali). Dokaz, da so naši predniki segli celo v daljnjo Tirolsko, je vrsta tamkajšnjih krajevnih in vodnih imen, izpeljank iz našega Sopota (Zopetnitz, Zopot, Zopotnitzen ipd.) No, dosti jezikovnih ugibanj! Sicer pa je res, da tudi naši preprosti, nešolani ljudje, radi iščejo korenin bodisi svojemu imenu ali imenu svojega kraja. To nam je menda kar prirojeno! Saj smo imeli kar sto let — in še več — trajajočo jezikovno vojno (črkarsko pravdo) in več vrst pisav (bohoričico, metel-čico, danjčico, gajico). LJUBENSKI LONČARJI o pa res najbolje, da se brž rnem na trdnejša tla, kjer ni gibanj, kjer so le dejstva. To je M)W zgodovinsko izpričano lju-bensko lončarstvo. Vsekakor ena od najstarejših obrtniških zadrug na Slovenskem je bila Lončarska družba v Ljubnem, ustanovljena 4. marca 1583 — torej že blizu 400 let bi bila stara danes, če ne bi v letu 1898 umrl poslednji Iju-benskilončar . . . Le-ti delovni možje — lončarji, pečarji — so bili združeni v cehu, ne v kaki cerkveni bratovščini. Po nemško se je njihov ceh imenoval »Hafnerzunft« (der Hafner — lončar, pečar), predsedniku pa so rekli »Hafnervater« (cehovski oče, oče lončarjev), kar je bila zelo cenjena čast. Kako visoko cenjena, je razvidno iz cehovskih pravil, ki določajo krepko denarno kazen za Langusova hiša z Layerjevimi freskami v Ljubnem. slehernega člana zadruge, ki bi Haf-nervatra razžalil. — Danes kaj takega ni mogoče, preveč kaznovanj bi bilo . . . Ne poznamo več dolžnega spoštovanja do predsednikov raznih društev, ki vlečejo največkrat težak voz le za druge, godrnjače in lenuhe .. . Koliko je bilo ljubenskih lončarjev? Slišal sem številko 40. Seveda je moralo to število nihati — pač a» konjunkturo, z vitaliteto delavcev pa tudi glede na druge pogoje (vojne, razne ujme, konkurence). Trdna pa so bila slejkoprej cehovska pravila, ki so branila svojim članom šuš-marjenje, skrbela za kvaliteto izdelkov, določala obvezne cene, odobravala nabavo zemlje (gline) in celo skrbela za bolne in onemogle člane. Prav za podpiranje le-teh je obstojala v okviru ceha Bratovska skladni-ca (Bruderlade). Ljubenski lončarji so imeli dovoljenje cesarskih oblasti, da smejo prodajati svojo lončeno robo na vseh trgih avstrijskih dežel. — No, zato pa je ostal Ljubenčanom vzdevek, da so »en zvendran folk«! Saj menda to ni žaljivo? Ko je lončarstvo v Ljubnem ponehalo, se je razvilo čevljarstvo. Tako je delalo v letu 1928 še kar 30 mojstrov; prej pa jih je bilo menda še več. — Tudi ljubensko čevljarstvo je šlo že v pozabo. — Ostalo pa je gradešarstvo (gradeše uporabljajo za rahljanje volne). V času razvite ovčereje (kar vse prejšnje stoletje) je bilo popraševanje po ljubenskih gra-dešah še živo; danes živi menda le še en sam gradešar v Ljubnem. Obiskal ga bom, saj bo to zanimiv pogovor o starih časih in o ovčarstvu n« Gorenjskem. Današnji socialni sestav v krajevni skupnosti Ljubno (še Otoče, Posa-vec in Praproše): kar 40 odstotkov je zaposlenih v industriji in drugih podjetjih, kmetov je blizu 7 odstotkov in obrtnikov 2,5 odstotka. Ostalo so otroci, gospodinje, upokojenci ipd. Prometne zveze pa niso dobre. Kdor nima svojega vozila, mora na avtobus do Posavca hoditi četrt ure, do železniške postaje na Otočah pa celo 20 minut. e tr/tji HIŠE S FRESKAMI e to kaže na imovitost in ime-litnost starih Ljubenčanov da je slikar Leopold Laver karJFtfi posvetne hiše okrasil s svojimi (resda le nabožnimi) stenskimi slikarijami. Dve od teh hiš — Langusova in Mohorjeva — še stoje, eno (Kranjčevo) pa so že podrli. Zal pa nobena od ohranjenih fresk ni restavrirana, saj so že kar precej obledele, izpostavljene že več kot stoletje soncu in dežju, vetru in zmrzali. — Tudi obnova teh ljubenskih fresk bi prispevala k turistični mikavnosti kraja. Pogled na Ljubno od zahoda, spoti nad Posavcem. j— SOBOTA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 M ladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu i 2.1 i' Godala v ritmu 12.30" Kmetijski nasveti: ./Izkušnje • ^ s preprečevanjem botritisa na grozdju v Jeruzalemskih goricah 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo ansambel Franci Puhar 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Collegium Singidunum 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.30 Odefaja za nafte izseljence 23.05 S pesmijo in plesom V novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2.03 S poti po domovini 3.03 G lasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za'vas 16.00 Naft podlistek - R. Bradburv: Letalni stroj 16.15 Majhni zabavni ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev •18.«0 Vročih sto kilovatov 18.4(1 Z ansamblom 11 DečoŽgur '-'•l«.iyVSvettnmi Tretji program 19.05 Zborovska glasba v prostoru in času 19.30 Glasovi časa 19.45 Znani skladatelji — sloviti izvajalci 20.35 Stereofonski operni koncert TELEVIZIJA SOBOTA 9 TVLjubljana " 8.00 Profesor Baltazar - risanka 8.10 Modri plaftček - serija TV Zagreb 8.40 Človek in zemlja - serijski film 9.10 Italija - Kako iz krize - dokum. oddaja 10.00 Edvard Munch - nadaljevanka 16.00 Državno prvenstvo v atletiki — prenos iz Nove Gorice 18.10 Sinova puščave — ameriški film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Apartman - ameriftki film 22.05 TV dnevnik 22.20 Split 77 - festival zabavne glasbe (Zg) 23.30 625 Oddajniki II. TV mreže 18.15 Vaterpolo Kotor : M ladost 19.30 T V dnevnik 20.00 TV esej 20.30 Glasba takSna in drugačna 21.15 24 ur 21.25 Ljudje iz kolone -dokum. oddaja TV Zagreb 17.30 Poročila 17.35 T V koledar 22 .10 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 10 NEDELJA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Gluhi kralj 8.36 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.06 Nedeljska panorama lahke glasbe 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru in zboru Horst Jankovvski 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra — H. Cecil: Obe plati postave 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT — Sarajevo 23.05 Literarni nokturno: Sodobna hindujska poezija 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Iz opusa Blaža Arniča 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Ce še ne spite 2.03 S pevci jazza: Nancv vVilson, John Lee Hooker 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 V svetu klasične koncertantne glasbe 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 M ladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz filmov in glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 20.35 W. A. Mozart: Serenada v e-molu, K. 3H8 za dve oboi, dva klarineta, dva fagota in dva rogova 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom: dr. Primož Schauer 21.15 P. I. Čajkovski: odlomki iz opere Jevgenij Onjegin 17.45 Festival otroka v Šibeniku 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 T V dnevnik 20.00 I. Slamnig: Profesor latinščine 20.30 Celovečerni film 22.05 TV dnevnik 22.20 Split 77 - festival zabavne glasbe 10 NEDELJA TV Ljubljana 9.20 Poročila 9.25 Za nedeljsko dobro jutro — Čez tri gore: Savski val 9.50 625 10.10 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba — nadaljevanka 11.00 Otroci sveta — serija 11.30 Kmetijska oddaja — prenos iz Slavonske Požege (Zg) 12.30 Poročila 14.10 Igre brez meja 15.40 Okrogli svet 15.55 Poročila 16.00 Državno prvenstvo v atletiki — prenos iz Nove Gorice 18.30 Odrske luči - zabavno glasbena oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Rubežnikj - nadaljevanka TV Sarajevo 20.50 Lesene turopoljske lepotice — dokum. oddaja 23.00 Schubertov klavir in Schubertova pesem 23.55 fz slovenske poezije 11 PONEDELJEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Pesmice na potepu 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako i n po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Osipanje cvetov pri vinski trti 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15..'10 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17 00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Franca Flereta 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih «• studiev 23.05 Literarni nokturno — B. Gracer:: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križem kraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glaba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Zborovska glasba od baroka do moderne 19.46 Glasba o Španiji 20.35 Iz klavirskega opusa L. M. Škerjanca 21.00 Kultura danes 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Iz domačega opernega arhiva 23.55 Iz slovenske poezije 21.23 Jazz na ekranu: Tandem Stivin-Dašek - 2. del 21.40 T V dnevnik 21.55 Športni pregled (Bg) Oddajniki II. TV mreže 18.30 Pesmi ljubezni — flasbena oddaja V dnevnik 20.00 Začetek dubrovniških poletnih prireditev 20.45 24 ur 21.05 Najdaljši dan -celovečerni film TV Zagreb 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 17.00 Gledalci in TV 17.30 T V dnevnik 17.45 Mala morska vila — mladinski film 19.30 TV dnevnik 20.05 Morava 76 - nada I j. 21.05 Diagonale - dokum. oddaja 21.35 TV dnevnik 21.55 Športni pregled 11 PONEDELJEK TV Ljubljana 18.00 Obzornik 18.15 Človek in zemlja — serijski film 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 B. Shaw: Cezar in Kleopatra — drama 21.20 Mozaik kratkega filma: Poslanstvo Ismeta Kozice, Kot da nekdo trka, K asabe 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Japonske pravljice 1&30 Živel je car 18.45 Mladi za mlade 19.30 T V dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.10 Izkušnje 21.00 Poročit« 21.10 Spalnik - celovečerni film TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže 20.00 Nameščenec — TV drama 21.40 Kultura danes 22.25 Brod — dokum. film 22.45 T V dnevnik 23.00 Šahovski komentar TV Ljubljana 18.00 Obzornik 18.15 PanTau 18.47 Ljubljanski dnevi plesa: Beograjski Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 M ladi concertant 9.40 Slovenske ljudske v solističnih in zborovskih izvedbah 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Poletni promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Krnelijski nasveti: Zdravstveno varstvo prašičev v poletni vročini 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni mozaik majhnih ansamblov 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Poletni sprehod z našimi solisti 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 20.00 Slovenska zemlja v pesmi inbes«li 20.30 Radijska igra — N. V, Gogol j: Zenitev 21.50 Zvočne kaskade 22.20 Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno — P. Lukač: Pripovedka 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 S koncertnega in opernega odra 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 1.1.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 10.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Kiosk s ploščami 17.40 Z ansamblom Ati Soss 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Skladatelj Janez Matičič na poteh nove glasbe 19.30 Znanost in družba 19.45 Iz slovenske operne literature ta teden na TV Sobota 20.35 Motivi razpoloženj v zborovski glasbi 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Koncertna srečanja 22.50 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 13 Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ob lahki glasbi 9,40 Zapojmo pesem 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Posvetu glasbe 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.:t0 K metijski nasveti: Kolikšna je najboljša in ekonomična mlečnost krav 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporoča jo vam 14.05 Ob izvina ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma - J. L. Barrault: Spomini za jutro 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe 18.30 Suita in improniptu Ivana Ščeka 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta 20.00 G lasbeni večeri RTV Ljubljana. 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno - J. Mlakar: Silobran 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glaslie 0.05 Koncertna glasba za violončelo 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Simfonični poem 3.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 lz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.3:1 S solisti in ansambli JRT 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 18.00 18.40 Tretj 19.05 20.00 20.35 21.30 21.40 22.00 23.20 23.55 14 Prvi 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.1« 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.40 15.30 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Stan in Olie, nerazdružen par, z vedno podobnimi »fttosi«, pa vendar vedno znova učinkovita. Nikdar nista težila po nečem novem. Od neme burleske naprej sta le rutinsko, a vedno profesionalno dognano igrala kot nerodni, gospodovalni in pokroviteljski Olie ter mevžasti, a prebrisani Stan. Taka bosta tudi v današnjem filmu SINOVA PUŠČAVE. Ponedeljek Razcvet sodobnega angleškega gledališča je ozko povezan z osebnostjo Bernarda Shavva, borbenega in duhovitega dramatika. Izkazal se je kot družbeni kritik, ki simpatizira s socialnim reformizmom, družbene odnose pa obravnava s precejšnjim poznavanjem marksizma. Znan je kot neizprosen kritik kapitalistične družbe. -CEZAR IN KLEOPATRA je eno najbolj znanih in značilnih Shavvovih dramskih del. Cezar je prikazan kot izredno vitalna in odločna osebnost, lepa in vsemogočna Kleopatra pa kot plašno, razvajeno dekle, ki v Cezarju najde svojega Pvgmaliona. — V glavnih vlogah sta nastopila znana igralca Alex Guinness in Genevieve Bujold. Sreda Film BES, ki ga mnogi poznajo bolje pod naslovom Zakon linča, govori o Joeu VVilsonu, ki ga zaprejo in obsodijo, češ da je ugrabil mlado deklico. Režiser Fritz Lang, nemški emigrant, je v novi domovini kaj hitro spoznal nekatere posebnosti, ki so za Ameriko značilne, v Evropi skoraj neznane. Ena takih posebnosti je izredna dovzetnost ljudi za zunanje vplive, ki jih lahko posameznik zlorabi do neverjetnih razsežnosti. Tako je Joe VVilson zaprt, čeprav nedolžen. Trdno sklene, da se bo izmazal in maščeval za storjene krivice. Spencer Tracy je sijajen v glavni vlogi, film pa izredno prepričljivo in pazljivemu gledalcu vendarle čisto jasno predstavlja osnovni problem: mar je takšno maščevanje resnično na mestu? Mar sme posameznik vzeti v zakup pravico, pa čeprav ima še tako prepričljive razloge za to? Petek { Barvna nanizanka IZVORI MAFIJE pripoveduje o pogojih in o vzrokih za nastanek in razvoj mafije na italijanskem jugu. Vsaka od petih epizod obravnava določeno zgodovinsko obdobje, dogodke v njem in najpomembnejše akcije mafije v času od 16. do konca 19. stol. Kraj dogajanja je Sicilija, kjer so bili najugodnejši pogoji za razvoj in razcvet mafije. — V nadaljevanki nastopa vrsta znanih igralcev s filmskih in TV ekranov. Mel Ferrer, Maasimo Girotti, Trevor llovvard, James Mason, Atnedeo Nazzari, Claudio Volonte in drugi. TJpke in godala Progresivna glasba Srečanja melodij i program Večerni concertino Musica noster amor Poje sopranistka Marella Freni Matija Bravničar: Kralj Matjaž — simfonična predigra Sodobni literarni portret: Peter Ustinov Razgledi po sodobni glasbi Dva mojstra stare češke glasbe za čembalo Iz slovenske poezije program Dobro jutro t)lasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Počitniški pozdravi Majhni vokalni ansambli Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Agronomija spet zanimiv študij in iskani poklici Od vasi do vasi Priporočajo vam Mehurčki Melodije in ritmi z majhnimi ansambli Vrtiljak Studio ob 17.00 lz repertoarja Zlate Ognjanovič in Ivana Sancina Lahko noč, otroci Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer — Lirika skozi čas: Goethe Lepe melodije Minute s Šostakovičem Literarni nokturno - S. Y. Ntara: Obiskovalec Paleta popevk in plesnih ritmov Lahka kri Pop, ročk, beat K lasična in romantična simfonija Kaleidoskop zabavnih melodij Jazz s plošč Nepozabne popevke Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 lz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 14.20 Otroci med seboj in med nami 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 14.30 Tretj 19.05 19.30 19.45 20.35 20.40 22.00 23.55 1 program Kaj si za spored pesmi izbirajo jugoslovanski zbori Zunanjepolitični feljton Krmanno VVolf-Ferrari: odlomki iz opere Štirje grobijani Vprašanja telesne kulture Berlinski slavnostni tedni 1976 Glasbeni klub Iz slovenske poezi je 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Mesta prijatelji Lahko noč, otroci Minute z Alpskim kvintetom Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Iz opusa L. M. Škerjanca Nočni znanci Mojstri jazza Revija popevk Uroš Krek: Simfonietta Paleta akordov Majhni ansambli Prvi 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 13.50 14.05 14.22 program Dobro jutro Glasbena matineja Poč;*-iiško popotovanje od strani do strani Parada orkestrov Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov Kdaj, kam, kako in po čem PoTalijinih poteh Z orkestri in solisti Kmetijski nasvet i: Shranjevanje vinske posode Pihalne godbe Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Zvoki dežel ob med i teran u 14.00 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevk a mj po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar Tretji program 19.05 Od premiere do premiere — F. Rudolf: Koža megle 20.05 Med glasbenimi miniaturami 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.20 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz manj znane operne literature 23.55 Iz slovenske poezije sodobni balet in jazz balet Ljubljana 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Novele Henrvja James — nanizanka 20.43 G. Verdi: Aida -3. in 4. dejanje predstave madridske opere 21.44 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Majhne skrivnosti velike narave 18.30 Beli delfin 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Dnevi upanja— T V drama 21.00 24 ur 21.20 Muppetshovv - zabavno glasbena oddaja 21.50 Skrivnosti morja TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali 20.50 Akcije: Krvodajalci 21.00 Svatba - celovečerni film 22.35 TV dnevnik TV Ljubljana Film APARTMAN, ki bo na sporedu v soboto zvečer, je 1960. leta prejel kar sedem oskarjev. Billy Wilder je res mojstrsko predstavil komedijo o C. C. Baxterju, navadnem uslužbencu, ki posoja ključe svojega stanovanja predpostavljenim zato, da bi napredoval. Toda stvar se zaplete, ko naj bi garsonjero uporabil direktor z dekletom, v katero je Baxter zaljubljen. Takrat spozna, da je človeško dostojanstvo vendar pomembnejše od poklicne kariere. — V glavnih vlogah: Shirley McLaine (na sliki), Fred McMurray, Jack Lemmon. 18.07 18.22 18.53 19.15 19.30 20.00 21.33 22.17 Obzornik Na sedmi stezi B. Smetana: Prodana nevesta — odlomki iz opere Risanka TV dnevnik Film tedna: Bes — ameriški film Včeraj, danes, jutri: Noro vreme TV dnevnik Kaj pa želite? Oddajniki II. TV mreže 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Daljnogled 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Od glav« do pat« 21 15 24 ur 21.30 Dokumentarna oddaja TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže 20.00 Prosta sreda, vmes TV dnevnik in šahovski komentar 14 ČETRTEK TV Ljubljana 18.00 Obzornik 18.15 Pustolovci-serijski film 18.45 Modri plašček 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prijatelji in sosedje — nadaljevanka 20.31 Svet 1900-1939 -dokument, serija 21.22 Nastopa Jack Parnell 22.02 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.30 Budimpešta: vaterpolo za madžarski pokal — srečanje Italija : Jugoslavija, prenos 19.30 T V dnevnik 20.00 Paralele 20.50 24 ur 21.10 Kulturna oddaja TVZ 18.00 18.0.) 18.15 18.45 19.30 20.00 20.50 21.20 22.20 22.40 agreb Poročila TV koledar Otroški spored Kviz TV dnevnik Paralele Zabava vas Bennv 11)11 Svet 1900- 1939 TV dnevnik Splitsko poletje — koncert 18.25 Muzej vChicagu — 2. del 18.45 Brigadirski TV studio 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 E. Muzii: Izvori mafije — nadalj. 20.55 Razgledi: Univerza v delovni obleki 21.25 Bogataš in revež — nadalj. 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.30 Budimpešta: vaterpolo Jugoslavija : Romunija — prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Evropa danes: Velika Britanija 21.00 24 ur 21.15 Glasbeni bienale Zagreb 77 15 TV Ljubljana 18.00 Obzornik 18.15 Profesor Baltazar TV Z 18.00 18.05 18.15 18.45 19.30 20.00 21.35 22.55 23.10 agreb Poročila TV koledar Modri plaftček Brigadirski TV studio TV dnevnik Zabavno glasbena oddaja Bogataš in revež Liki revolucije Jovan Tomaševič TV dnevnik Šahovski kamenta Irski problem B v zgodovinski luči Rekordna razstava cvetja in lovstva Letošnja 11. razstava cvetja in 8. razstava lovstva presega vsa pričakovanja — Prek 16.500 obiskovalcev — Razstavo sta si ogledala tudi člana sveta federacije Miha Marinko in Tone Fajfar — Bogat kulturni program — Podelili številna pri znanja tesnili tudi tovariše i/, okoliških lovskih družin. Na razstavi so prikazali 400 let stare puške in 600 let staro lovsko opremo ter najsodobnejše lovsko orožje. Ob razstavi cvetja in lovstva pa je v Cerkljah potekal tudi bogat kulturni program pod naslovom Dnevi kulture v Cerkljah, ki si ga je ogledalo blizu 5000 obiskovalcev. Največ pozornosti sta pritegnili občinska folklorna revija in komedija Cvetka Golarja Dve nevesti, ki so jo v režiji Boža Janeža uprizorili člani domačega KUD. V telovadnici osnovne šole sta bili še akademija v počastitev dneva borca in koncert godbe na pihala iz Kranja. Na razstavi so bila podeljena tudi priznanja vsem sodelujočim in nastopajočim ter priznanja za najlepše urejeno krajevno skupnost cerkljanskega območja. Prvo mesto je osvojila KS Grad. Podelili pa so tudi priznanja in nagrade s tekmovanja šestih turističnih društev kranjske občine Očistimo naš kraj. Najvišje priznanje je dobilo TD Kokrica. J. Kuhar Cerklje — V petek, 1. julija, zvečer so v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah slovesno odprli 11. razstavo cvetja in 8. razstavo lovstva, ki sta jo ob 4. juliju, dnevu borca, pripravila turistično društvo in lovska družina Cerklje. Na njej je sodelovalo 250 razstavljavcev iz vse Slovenije in Zagreba, ogledalo pa si jo je rekordno število obiskovalcev - 16.500! Ob otvoritvi, ki so ji prisostvovali tudi številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in turističnih društev kranjske občine, so v kul-.turnem programu sodelovali recitator j i in moški pevski zbor KUD Davorin Jenko. Letošnja razstava je torej presegla vsa pričakovanja, tako po številu sodelujočih kot po obisku. Med obiskovalci razstave cvetja in lovstva sta bila tudi člana sveta federacije Miha Marinko in Tone Fajfar. Izredno lepo je bila urejena tudi razstava del najmlajših Cerkljancev v WZ Kurirček Robi. S svojo iznajdljivostjo pa so spet presenetili lovci LD Cerklje, ki so k sodelovanju pri- BOMBAŽ, BOMBAŽ, BOMBAŽ Živite zdravo, izbirajte bombažna oblačila! Boc/ata izbira desenov v TEKSTILINDUSOVEM Informativno prodajnem centru v hotelu CREINA v Kranju Konjeniški klub TRIGLAV BLED PRIREJA Veliko tombolo v nedefoK). julija1977ob M. uri na hipodromu pod Lescami DOBITKI: traktor avtomobil R4 SPECI AL bik 500 kg 2 motorni kolesi ponyexpres 2 televizorja 2 avtoradioaparata 2 radioaparata 1 tranzistor ponv kolo in več sto drugih dobitkov v skupni vrednosti 250.000ND Čisti dohodek je namenjen nadaljnji izgradnji hipodroma Po tomboli velika veselica! ^x Ipral bo ansambel NIKAKRHEHtRJA! ^3 j PRVO SVITANJE IRSKE SVOBODE Upor angleških kolonij v Severni Ameriki 1775 in velika francoska buržoazna revolucija 1789 sta vlila Ircem novo upanje. Veliko irskih izseljencev v Ameriki je vstopilo v osvobodilno ameriško vojsko. Med podpisniki pogodbe o neodvisnosti bivših angleških kolonij v Severni Ameriki so bila tudi irska imena. Vojna v Ameriki je Anglijo močno izčrpavala. Zato je bila londonska vlada prisiljena popuščati Ircem. Irci so sedaj lahko postali zemljiški posestniki, porotniki na sodiščih, irskim otrokom je bil dovoljen vpis v šole. Pridobitev nadaljnih pravic pa jim je preprečila angleška reakcija, predvsem angleški lordi, ki so imeli.na Irskem velike površine zemlje in so bili v strahu za svoje dobičkanosne zemljiške rente, angleški uradniki, ki so imeli dobro plačane službe na Irskem, in fanatični verniki anglikanske cerkve. Prišleki iz Anglije so začeli ustanavljati na Irskem posebne vojaške organizacije •-oranske lože, imenovane po Viljemu Oranskem. Kdor je pristopil v to organizacijo, je moral priseči, da bo vse življenje ostal sovražnik katoliškim Ircem. Tako je prišlo konec 18. stol. do novega vala krvavega nasilja na Irskem, ki je v nekaterih pokrajinah izzvalo zadnji večji upor, ki ga je pa angleška vojska z vso krutostjo zadušila. Pobili so okrog 30.000 Ircev. Ujetnikom in tudi civilistom so posipali na glave smodnik in ga zažigali ali pa so jim potiskali na glave z gorečo smolo napolnjene čepice. Vsa izčrpanost irskega ljudstva se je v prvih desetletjih 19. stol. zrcalila v miroljubni politiki njegovega voditelja, odvetnika Dani-ela 0'Cohnella, ki je hotel na miren način, z agitacijo, z organiziranjem in izobraževanjem irskega ljudstva doseči njegovo popolno enakopravnost. Edini njegov uspeh je bil zakon o enakopravnosti katoličanov, sprejet v angleškem parlamentu 1829. Šele sedaj so irski katoličani postali enakopravni vernikom drugih verstev. Le nekaterih najvišjih civilnih in vojaških služb niso mogli doseči. Šele sedaj so irski katoličani dobili dostop v angleški parlament. Toda o njegovi glavni zahtevi, da bi bil obnovljen parlament Irske, ki je bil ukinjen 1800, takoj po zadušitvi upora, angleška vlada ni hotela nič slišati. Tako je 0'Connellova miroljubna politika doživela neuspeh. Sedaj je na Irskem stopila v ospredje radikalna struja, ki so jo tvorili v glavnem mladi irski izobraženci, organizirani v društvu Mlada Irska. Mlada Irska je bila član velike revolucionarne internacionalne Mlade Evrope. V svojem glasilu Nation so ideologi Mlade Irske širili ideje ne le o nacionalni, ampak tudi o gospodarski svobodi irskega ljudstva. Da bi dosegli ta cilj, so zahtevali boj z vsemi sredstvi. Sredi 19. stol. je zadela Irsko ena izmed najhujših katastrof. i845 se je pojavila na krompirju, glavni hrani irskega ljudstva, huda bolezen: krompir je močno plesnel. Tri leta zapovrstjo je bil uničen ves pridelek. Nastala je lakota, kakršne na Irskem niso pomnili. Lakoti se je pridružila Se epidemija tifusa in skorbuta. V nekaj letih je pomrlo okrog milijon ljudi. Več kot en milijon se jih je izselilo v Ameriko in Anglijo. Tej katastrofi bi se' Irci lahko izognili. Žita in druge hranilne rastline so v tistih letih dobro obrodile. Toda to hrano so V tem kritičnem času izvozili v Anglijo za zemljiške rente in davke. Angleška vlada tedaj ni storila svoje dolžnosti, da bi obvarovala irske ljudske množice smrti. Tako je bila prav ona glavni krivec te največje irske nesreče. Irce je sredi 19. stol. zadel še drug hud udarec. V tem času so začeli v Angliji uvajati svobodno trgovino. Odpravili so najprej carino na žito in druge hranilne rastline ter klavno živino. Tako so angleški trg napolnili cenejši uvoženi kmetijski pridelki. Irska je zgubila svoje glavno tržišče. Večina velikih angleških lastnikov irske zemlje je orno zemljo spremenila v pašnike. Ugodnejša prodaja mlečnih izdelkov in volne jim je zagotovila večji dobiček. Od okoli 700.000 kmetij, ki so jih obdelovali revni irski zakupniki, jih je po 10 letih ostalo le še kakih 320.000. Zakupnike likvidiranih kmetij so pognali na cesto. Da bi se ti nesrečni irski pregnanci ne vračali, so jim takoj porušili njihove skromne domove. Brezposelnost je na Irskem strahovito narasla. Brezposelni so odhajali večinoma v angleška industrijska mesta. Samo v liverpulsko pristanišče je pribežalo več kot 100.000 strada-jočih. Irska tragedija se je stopnjevala. Od izbruha velike lakote se je samo v 15 letih izselilo iz Irske okrog 2 milijona ljudi. Izseljevanje pa se je še nadaljevalo. Do začetka 20. stol. je padlo število prebivalcev na Irskem od 7,8 milijona na 4,3 milijona. V angleških industrijskih mestih so se ti bedni irski izgnanci naseljevali v najrevnejših delavskih predmestjih, ki niso imela ne kanalizacije in ne zdrave pitne vode. Zato je tudi med njimi obilno kosil tifus. Ker so irski begunci prihajali iz dežele, kjer večina ljudi ni spraševa- la, kaj bodo jedli, ampak če bodo sploh kaj jedli, so prijeli za vsako delo in za vsako plačilo. Ker tudi niso spraševali za delovni čas, so jih dobičkaželjni angleški delodajalci zelo radi sprejemali v veliko nezadovoljstvo angleških nekvalificiranih delavcev, katerim so zbijali mezde navzdol. Tako je angleška buržoazija podžigala sovraštvo politično nerazgledanega angleškega proletariata do Ircev. Hranili so se ti irski prišleki sila skromno. Jedli so v glavnem krompir, za priboljšek pa kruh. Bili so močno podhranjeni, razen tifusa jih je zato pobirala tudi jetika. Lei pa ne bi bili Irci, če ne bi tudi v Angliji pokazali svoje prirojene nagnjenosti boju za pravično stvar. Dejstvo je, da je chartizem, prvo masivno delavsko gibanje v Angliji, dosegel svoj vrhunci- prav v času, ko sta mu bila na če}u IrcaJ O'Brien in O'Connor. j Irci, ki so ostali v domovini, soj začeli prisluškovati temu, kar soj govorili člani Mlade Irske, da sel samo zlepa, kakor je hotel O'Con-j nell, ne bo dala doseči njihova ena-j kopravnost, zlasti pa ne zboljšanje;! njihovega bednega gmotnega sta-« nja. Za dosego tegz* cilja so fco-j trebni tudi ostrejši načini borbe. Tako se je legalnemu, parlamen-1 tarnemu boju, ki so ga nadaljevali j irski anglikanski voditelji Isak But,3 O'Donnell, Ch. St. Parnell pridru-1 žile razne irske tajne revolucionar-J ne organizacije, ki so delovale z os-*j trostrelci, bombami, peklenskimij stroji, požigi, pripravljale tudij upore ali pa so propagirale le pa-j sivno rezistenco, n.pr. ne plačevati j davke itd. Med pomembnejšimi ta-j kimi organizacijami so bile: Zveza" fenijcev, t.j. bojevnikov, Sinn Fein I Mi sami, brez Angležev, Bratovšči-^ na republikanskih Ircev in IRA.* Podpirali so jih v glavnem Irci iz ZDA, ki so jim pošiljali orožje strelivo, propagandni material in3 organizatorje. Temu revolucionarnemu gibanju' se je približal že omenjeni Parnell,, ko se je povezal z nekaterimi fenij-ci in je tako sodeloval pri ustano-1 vitvi znane irske masovne organi-, zacije Poljedelske lige, katere po-: budnik je bil Michael Davitt. Po-j ljedelska liga je vodila irsko kmet-, sko gibanje z novimi metodami' boja, zlasti z bojkotom. (Ta izraz izvira od imena angleškega stotnika Bovcotta, ki je bil upravnik nekega angleškega veleposestnika j»a Irskem. Irske zakupnike je tako surovo pestil, da so ga zapustili ne le vsi njegovi zakupniki, ampak tudi vsa služinčad. Vsa žetev mu jej segnila na polju.) Ciril Jezeršek Obiskali so Kumrovec Javornik — Društvo upokojencev Javornik —Koroška Bela ima dokaj obširno dejavnost. Poleg moškega pevskega zbora, ki pod vodstvom prizadevnega zborovodje Jakoba Vebra nastopa na vseh društvenih spominskih in žalnih slovesnostih se udejstvuje tudi na srečanjih pevskih zborov društev upokojencev. Tako so že nastopili letos v Radovljici, 11. junija pa v Velenju. V društvu je razgibano športno življenje. Člani se udeležujejo vseh športnih srečanj upokojencev Gorenjske v skoraj vseh panogah in dosegajo na tekmovanjih lepe uspehe. Ob Domu imajo tudi lastno balinišče, ki so ga do nedavna uporabljali le člani, v zadnjem času pa so začele balinati tudi članice. Odbor za rekreacijo pa skrbi za organizacijo izletov, za katere je vedno veliko zanimanja in odzivnosti. Obiskali so domače kraje, si ogledali zanimivosti in se odpeljali tudi na Koroško. 22. junija pa je bil izlet članov upravnega in izvršnega odbora s pevskim zborom in drugimi aktivnimi člani društva v Kumrovec. Na poti so si ogledali grad Otočec, se zapeljali v Čateške toplice in odtod v Kumrovec, kjer so si ogledali spominski dom borcev in mladine. Enako, če ne še bolj pa privlači izletnike skromna hiša s ploščo Tu se je rodil tovariš Tito, urejena v stilu časa njegovega otroštva. Po ogledu vasi so se zapeljali v Podčetrtek in se kopali v atomskih toplicah, nato pa se preko Celja in Trojan vrnili na Gorenjsko. Izlet je uspel v največje zadovoljstvo vseh udeležencev. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli Simona Jenka Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: 1. učitelja biologije (PRU ali P) za nadomeščanje za čas porodniškega dopusta; 2. učitelja slov. jezika — nem. ali angl. jezika za šolsko leto 1977/1978 (PRU ali P); 3. učitelja glasbenega pouka (PRU ali P) za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom; 4. blagajnika za nedoločen čas — za 30 ur tedensko Pogoj: ekonomska srednja šola ali 4-letna administrativna šola; 5. pomočnice kuharice za določen čas od 1. septembra 1977 do 30. junija 1978 za polovični delovni čas; 6. dveh snažilk za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom; 7. snažilke v Goricah za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom Nastop službe na vseh delovnih mestih 1. septembra 1977. Rok prijave je 15 dni po objavi. PROSLAVA V PLANICI PLANICA — Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Rateče so v nedeljo, 26. junija, organizirale proslavo v počastitev dneva borca in jubilejev partije in Tita. Proslava je bila v Planici pod vznožjem 120-metrske skakalnice. Po slavnostnem govoru so v kulturnem programu nastopili učenci osnovne sole ter mladinci mladinskega aktiva iz Rateč. Najbolj prizadevni v krajevni skupnosti so dobili bronasta y ' -nanju OF. Prejeli so jih: Jerca Žerjav, Vlado Petrič in Ant >žar. Položili so tudi vence na spominsko obeležje OF v vas * .ece. Krajani so organizirali tudi streljanje z avtomatsko puško. Udeležilo se ga je osem ekip iz Rateč, največ uspeha pa je imela eki pa ZRVS Rateče. Proslave pod Poncami se ie udeležilo veliko krajanov. A. Ker Stan Planica - Prireditev pod Poncami je lepo uspela. Na sliki: predsednik SZDL Rateče izroča priznanje OF Jerci Žerjav. - A. K. PRAPOR AKTIVA ZB ALPETOUR Škotjj. Loka - Okoli 120 od skupno 180 članov aktiva ZB Alpetour Škofja Loka seje minuli petek udeležilo slovesnosti ob razvitju prapora na Vodi.ški planini. Ob tej priložnosti so imeli tudi letno konferenco, na kateri so se pomenili o dosedanjem delu in novih nalogah, podrobno pa so se seznanili še z značilnostmi, ki jih vsebuje zakonodaja o zdravstvenem in socialnem zavarovanju ter o urejanju položaja udeležencev NOV. Udeležence slovesnosti na Vodiški planini sta pozdravila predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev Ferdo Tolar-Mirko in direktor SOZD Alpetour Roman Teržan. Borci iz Alpetoura so istega dne skupaj obiskali Begunje in Drago, dan pa so sklenili s športnimi tekmovanji. — M. S. DELAVNI NA VSEH PODROČJIH BLEJSKA DOBRAVA - Člani osnovne organizacije ZSMS v Iskri — TOZD TEL na Blejski Dobravi so letos izredno delavni. Odgovorno se lotevajo vseh nalog, ki so jih zapisali in sprejeli v delovni program. V začetku leta so najprej pripravili dvodnevni seminar, da bi usposobili predsedstvo OO ZSMS in ostale člane na področju idejnopolitičnega dela. Evidentirali so tudi mladince za članstvo v ZK in sodelovali na seminarju, ki ga je organiziral koordinacijski svet ZSMS Iskre Kranj. Izvedli so sankaške tekme in nogometno srečanje, za praznik dela so zakurili kres na Poljanah, sodelovali so pri sprejemu zvezne štafete in na slavnostni seji OO ZK. Lotili so se tudi akcije, da se čimveč članov kolektiva, predvsem mladih, vključi v dopolnilno izobraževanje. Da bi izboljšali obveščanje, so začeli izdajati svoje glasilo. Doslej je izšlo že pet številk. Junija so v obratu izvedli tudi lokalno delovno akcijo. Omeniti velja še, da mladi na svojih sejah obravnavajo vse pomembne dokumente in samoupravne sporazume in da so vključeni v vse samoupravne organe in družbenopolitične organizacije v kolektivu. J. R. MLADINA ISKRE ZA DAN BORCA BLEJSKA DOBRAVA - V četrtek, 30. junija, zvečer je aktiv ZSMS v obratu telefonskih enot Iskra na Blejski Dobravi pripravil proslavo v počastitev 4. julija, dneva borca. Na proslavo so mladi povabili tudi člane odbora krajevne organizacije ZB NOV. V kulturnem programu so sodelovali mladinci in mladinke Iskre ter moški pevski zbor Vintgar pod vodstvom Ivana Knifica. Besedo pa je povzel tudi predsednik krajevne organizacije ZB NOV Ludvik Ambrožič, ki je spregovoril o zgodovini NOB in revolucionarnega gibanja na BI. Dobravi in Jesenicah ter orisal sedanje delo nekdanjih borcev. Posebno je poudaril. negovanje in utrjevanje tradicij NOB, bratstva in enotnosti ter naloge mladine v LO in DS. AL. SVEČANOSTNA SEDUCAH Krajevni odbor ZZB NOV Dovje-Mojstrana je v nedeljo, 3. julija, pripravil na Seducah nad Dovjem svečanost v spomin na padle kurirje. 4. avgusta 1944 je tu pod kroglami okupatorja padlo sedem kurirjev. V kulturnem programu so sodelovali domači pevski kvintet, učenci osnovne šole 16. december iz Mojstrane in graničarji s karavle Belca, ki so izstrelili častno salvo. Popoldne je bilo pri domačiji Sedučnik tovariško srečanje borcev in krajanov Dovje in Mojstrane, ki so obenem proslavili tudi 4. julij, dan borca. J. R. uesenice — Občinskega gasilskega tekmovanja so se udeležili (udi člani prostovoljnega gasilskega društva Kranjska nora. Od enajstih sodelujočih desetin so se uvrstili na sedmo in osmo mesto, ki ga delijo z gasilci iz Mojstrane. Društvo že nekaj let prizadevno vodi predsednik Alojz Kosmač, poveljnik pa je Ivko Blenkuš. Na sliki: gasilci iz Kranjske gore med tekmovanjem. — H. H. Jesenice — Pihalni orkester jeseniških železarjev je na prvenstvu pihalnih orkestrov Slovenije v Rogaški Slatini prejel zlato plaketo v prvi težavnostni stopnji. Za to ima nemalo zaslug tudi prizadevni dirigent Ivan Knific. Na sliki: pihalni orkester. — B. B. Kranjska gora — V blokih v Crtenju so stanovanja, ki so jih prodali za vikend stanovanja. Dostop do blokov so lepo uredili, saj so do poslopij speljali široko asfaltirano cesto. — B."B. Zabreznica — Prostovoljno gasilsko društvo Zabreznica je v počastitev krajevnega praznika 29. julija pripravilo v Mostah mokro vajo pionirjev — gasilcev. Na sliki: med vajo pionirjev-gasilcev iz Zabreznice. Stražišče — Ena najlepših in najbolj urejenih kranjskih ulic je vsekakor Medetova ulica v Stražišču, kjer prebivalci lepo skrbijo za cvetje in za čistočo. Ulico bi lahko kar preimenovali v »cvetlično« ulico. — A. K. PLANICA - Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane je pred nedavnim poglabljalo strugo reke Save pod vznožjem smučarskih skakalnic v Planici. Pri poglobitvi so odrezali doskočišče 35-metrske skakalnice. Da ne bi bila prevelika škoda, so v strugo Save zabetonirali dva betonska stebra, prek katerega bodo položili leseni most in tako bo imela skakalnica spet svoje doskočišče. — Foto: A. K. Kranjska gora — Tu je vsak dan živahno, največ je domačih gostov, med tujimi pa prevladujejo Nizozemci. Predvidevajo, da se bo po 15. juliju Kranjska gora spremenila v zelo obiskan kraj, ko pričakujejo izredno veliko gostov predvsem iz drugih naših republik. Na sliki: pred hotelom Prisank v Kranjski gori. — B. B. Sv. duh pri Škofji Loki — )dbori rdečega križa, ki delujejo po »osameznih krajevnih skupnostih še »osebno skrb posvečajo starejšim »rebivalcem kraja. Ta skrb se v prvi rsti odraža predvsem v izdatni »omoči tistim, ki si sami ali še ob »omoči svojcev zase ne uspevajo agotoviti več ustreznih življenjskih iipt/jjev. Velikega pomena pa so onekod tudi srečanja starejših bčanov, ki sicer redko še najdejo Prisrčno snidenje 80-letnikov pot v »širšo okolico«, da bi se sprostili in razvedrili. Tako uspelo srečanje 80-letnikov in starejših prebivalcev kraja je bil pred nedavnim že po tradiciji tudi pri Sv. Duhu. Žal pa se je zbralo le 13 povabljencev, drugi pa se zaradi bolezni ali drugih težav vabilu niso mogli odzvati. V kulturnem programu so najprej nastopili člani znanega pevskega zbora kulturno umetniškega društva Sv. Duh, nato pa so udeleženci srečanja pripovedovali najzanimivejše dogodke iz svojega dolgoletnega življenja in svoje bogate izkušnje. Prisotne je pozdravila tudi predstavnica občinske skupnosti socialnega skrbstva. Zasluga za odlično pripravljeno srečanje gre vsekakor prizadevnim članom krajevne organizacije rdečega križa in še posebno predsednici odbora Mici Debeljak. M. P. instalacije Škofja Loka Podjetje za projektiranje in izvajanje instalacij Škofja Loka, Kidričeva 80 Komisija za razpis individualnega poslovalnega organa razpisuje vodilno delovno mesto direktorja Kandidat mora poleg slošnih pogojev za delo izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, elektro, strojne ali splošne smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih da pozna problematiko dela v takih ali podobnih delovnih organizacijah biti mora moralno neoporečen, družbenopolitično aktiven, imeti mora organizacijske sposobnosti, pravilen odnos do samoupravljanja in tradicij NOB predložiti mora potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da ni v kazenskem postopku Kandidat mora poleg prijave predložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Prijave sprejema Inštalacije Škofja Loka, Kidričeva 80 z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh od objave. A CESTNO PODJETJE V KRANJU objavlja prosto delovno mesto strojnika v separaciji Za zasedbo delovnega mesta se zahteva uspešno končana poklicna šola za poklic ključavničarja in dve leti ustreznih izkušenj. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnega mesta. Odbor za medsebojna razmerja Kemične tovarne Exoterm Kranj Struževo 66 razpisuje za šolsko leto 1977/78 naslednji štipendiji: 1. eno štipendijo za šolanje na srednji ekonomski šoli 2. eno štipendijo za študij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek metalurgija Prošnji za štipendijo morata biti napisani na obrazcu DZS 1,65. Prošnji je treba priložiti: overjene prepise ali fotokopije dokazil oučnem uspehu; potrdilo o premoženjskem stanju (obr. 0,12), izjava prosilca, da ne sprejema kadrovske štipendije oz. potrdilo, da nima obveznosti iz prejšnjega štipendiranja. Štipendije bodo podeljene po kriteriju samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Kranj in sporazuma o medsebojnih razmerjih Kemične tovarne Exoterm Kranj, Prošnje sprejema splošni oddelek Kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66, v 15 dneh po objavi. Pisma bralcev SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! V Glasu z dne 28. junija letos smo v članku Strela zanetila ogenj prebrali, da so poklicni gasilci iz Kranja imeli veliko dela, da so ognjene zublje pogasili. Resnica pa je takale: strela je udarila nekako ob 13. uri. Na požarišče so prvi prišli gasilci iz Mavčič ter takoj začeli gasiti. Za njimi pa takoj tudi gasilci z Brega. Oboji so požar močno omejili, tako da takrat, ko so prihiteli še poklicni gasilci iz Kranja, skoraj ni bilo več zubljev. Tlelo je še seno, ki so ga tudi poklicni gasilci pomagali gasiti. Vendar ne do konca. Vseh teh 14 ton sena je bilo treba premetati s podstrešja na tla in sproti gasiti. Tega pa niso naredili poklicni gasilci, pač pa prostovoljni gasilci iz Mavčič, z Brega in tudi iz Voklega in tukajšnji krajani. Seno so zvozili proč od požarišča na primerno mesto. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Trboj. Niso pa se vključili v akcijo, ker ni bilo več potrebno. Vseeno jim gre zahvala. Gasilci iz navedenih krajev niso prišli na pomoč, da bi jim sedaj peli hvalo. Upravičeno pa so lahko ogorčeni nad takim pisanjem. Take zahvale prav gotovo niso zaslužili, kot je bila napisana v časopisu. Lep gasilski pozdrav V službi ljudstva — na pomoč! Predsednik GD Mavčiče Anton Zevnik MARTULJEK - Vedno večji je boj proti onesnaževanju okolja, a jeseniškemu Viatorju prizadevanja očitno niso mar. Le nekaj korakov od žičnice v Martuljku je velik kup smeti, ki je po vsej verjetnosti ostal od minule zime, ostal pa bo po vsej verjetnosti do nadaljnjega. Domačini se hudujejo in sprašujejo, kdo sploh čisti okolico žičnice. Le nekaj centimetrov od sprehajalne steze pa je že drugi »spominček«, sicer nekoliko večji in bolj mikaven. Gre za leseno barako, ki je zgrajena brez vseh predpisov, saj je brez vodne odplake in potrebne greznice. V poletnih mesecih pa je stranišče prava paša za muhe in drug mrčes, mimoidočim in domačinom pa v samo nadlego. — A. K. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam osem mesecev brejo KRAVO in 250 PUNT. Poženik 20, Cerklje 4695 Prodam osem tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 4696 Menjam ELEKTROMOTOR 7 KM za večjega. Bolka, Poženik 9, Cerklje 4697 Prodam dobro ohranjen PONI EXPRESS. Sp. Brnik 54, Cerklie Enakomerno zagorelost kože vam pospeši DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE Kozm. obrat. P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19. Prodam suhe borove PLOHE. Zalog 34, Cerklje 4699 Prodam dnevno SOBO: omaro, kavč, mizico in fotelje. Lahko na obroke. Ržen Janez, Partizanska 46, Škofja Loka, tel. 064-61-457 4700 Prodam 3 PRAŠIČE po 80 kg. Primerni za nadaljno rejo. Stanonik, Log 9, Šk. Loka 4701 Prodam TRAKTOR PASQUALI TV 18 KM, Stržinar Anton, Dobraš-ce 7, Gorenja vas 4702 Prodam dobro ohranjen uvožen globok OTROŠKI VOZIČEK. Gol-niška 73, Kokrica 4703 Prodam dobro ohranjeno kopalno KAD, pomivalno MIZO in stenske elemente. Dolenc, Gasilska 19, Stra-žišče, Kranj 4704 Prodam KRAVO s teletom ali brez. C. JLA 41, Kranj, Kokrica — Naklo 4705 Prodam dobro ohranjeno diato-nično HARMONIKO. Britof 297 Ugodno prodam globok otroški VOZIČEK. Peternelj Henrik, Podre-ča 47, tel. 40-038 4707 Prodam kovinska garažna VRATA. Šiškovo naselje 38, Stražišče Po zelo ugodni ceni prodam keramične PLOŠČICE - stenske 42 kv. m talne 6 kv. m ter 80 1 BOJLER. Telefon 064-24-374 4709 Prodam 550 kom. monta OPEKE. Vovk Ana, Breg 173, Žirovnica 4710 Ugodno prodam malo rabljen TV SPREJEMNIK Iskra panorama -beta in TV mizico. Bohinc, Milje 15, Šenčur 4711 Prodam KONJA starega 7 let. Vidic Franc, Partizanska 8, Bled Prodam PRAŠIČKE 10 tednov stare. Jože Urh, Zasip 23, Bled 4713 Prodam nova vhodna VRATA in KRILA s podboji 80. Pangeršica 5, Golnik 4714 Prodam gostilniško hladilno OMARO z motorjem in kompresorjem. Voglje 36, Šenčur 4715 Prodam dolgo, belo poročno OBLEKO (št. 42). Sajovic, Predoslje 67, Kranj 4716 Prodam OPEKO za kritje strehe, deske tretje vrste in MOPED Tomos avtomatik. Udovič Franc, tel. 26-340 Ugodno prodam moško DVO-KOLO. Pajerjeva 11, Šenčur 4718 Prodam črno bel TELEVIZOR, prešo za grozdje, šivalni stroj Singer, vezane plošče za jedilni kot, dva kavča. Batič Leopold, Medvode 48 Prodam KRAVO s teletom, črno belo. Zore Vilko, Zg. Pirniče 116, Medvode 4720 Prodam KRAVO simentalko s tretjim teletom. VVeingerlova 18, Šenčur 4721 Prodam MLATILNICO Lanz in slamoreznico s puhalnikom. Naslov v oglasnem oddelku 4722 Prodam večji ŠOTOR. Tel. 22-566 razen v soboto in nedeljo 4723 Prodam KRAVO frizijko s teletom, z garantiranimi 221 mleka dnevno. Voglje 86, Šenčur 4724 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Cebašek, Strahinj 88 4725 Z 20% popustom prodam nove SALONITKE. Sp. Senica 2, Medvode 4726 Poceni prodam dva GOLOBA pismonoša. Rutar Franc, Cesta na Klanec 46, Kranj 4727 Ugodno prodam MLATILNICO na tri čiščenja kodelbohm keublitz 220 Favorit, 2 gumi VOZA 16 eolska. Lahovče 32, Cerklje 4728 Prodam globok otroški VOZIČEK. Boštjančič Zvone, Zupančičeva 31, Kranj 4729 Prodam 2-tonsko otroško HARMONIKO — novo, in italijanski Izdaja ĆP Glas, Krani, Ulic« Mote PUadeja i. Stavek: OP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava Usta: Kranj, Moto PUadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-000, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko t dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. športni VOZIČEK. Bubaš Jože, Sorlijeva 17, Kranj 4730 Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez. Benedičič, Pše-vo 6, Kranj 4731 Prodam gradbeno BARAKO, postavljeno v Zvirčah, Bogataj Smi-ljan, Loka 60, Tržič 4732 Prodam KRAVO s prvim teletom. Ogled zjutraj in zvečer. Basaj, Suha 40, Kranj 4733 Prodam OSLA vajenega nošnje. Suha 44, Kranj 4734 Prodam večjo količino novih A-Z PANJEV - 9 satov, nov biljard, pisalno mizo jesenov furnir in nov hrastov lamelni parket. Hafner, Zg. Bitnje 189 4735 Prodam leseno UTO, veliko 4x5 m po ugodni ceni. Senično 15 Prodam dobro ohranjeno z opeko krito LOPO, velikost 4x3 m - po ugodni ceni. Taužel Marija, Pra-proše 5, Podnart 4737 Prodam SEME za repo dolge vrste. Dolinar Martin, Dragočaj-na 14, Smlednik 4738 Prodam kuhinjsko MIZO, klop, stole in polkavč. Šuceva 2, Prim-skovo 2, Kranj 4739 Ugodno prodam KUHINJSKO OPRAVO in samsko spalnico. Be-nedikova 16, Kranj 4740 Prodam 2 kom. GARAŽNIH VRAT po 1000 din. Kejžar, Begunje 5 4741 Prodam marmornato MIZO. Sp. Besnica 134 4742 Prodam ELEKTROMOTOR 7,5 KM, 1400 obratov, enoosno majhno prikolico za moped ali voziček za vožnjo mlečnih posod in kolo pony — nemški na tri prestave. Zg. Brnik 81 4743 Prodam plemenske TELIČKE (bikci in junice) simentalske pasme do 1 meseca starosti. Sp. Brnik 3 Prodam malo rabljen PUHAL-NIK Tajfun. Sp. Brnik 68, Cerklje 4745 Prodam 10 tednov stare PUJSKE. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce, tel. 74-013 4746 Prodam OMARO za dnevno sobo. Žagar, Mencingerjeva 5. Ogled ves dan 4747 Prodam SPALNICO in sedežno garnituro SONG. Ogled od 17. do 18. ure. Tel. 21-922, Nazorjeva 12, III%16 4748 Prodam 15 let starega KONJA, sposobnega za vsa kmečka dela. Kozjek Janez, Zg. Bitnje 20 4749 Prodam močnejše KRAJNIKE, primerne za brunarico. Sp. Bitnje 19 Prodam FREZAR za traktor. Ho-temaže 31 4751 RAZPRODAJA jutri, v soboto, 9. julija, lahko še kupite 11 tednov stare PISKE. Pavlin, Pivka 45, Naklo 4572 Prodam globok otroški VOZIČEK — italijanski. Zvokelj, Kidričeva 18, Kranj 4753 Prodam dobro ohranjeno otroško KOLO. Dremelj, C. 1. maja 63, Kranj 4811 Prodam PSA škotskega ovčarja. Zg. Bela 29, Preddvor ^ 4812 Ugodno prodam rabljeno SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku 4813 vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Grosova 19, Kokrica 4814 Ugodno prodam malo karamboli-rano ŠKODO 1000 MB. Konc Joža Mošnje 37, Radovljica 4815* Prodam ZASTAVO 101, letnik 73, prevoženih 50.000 km. Zg. Brnik 52, Cerklje 4758 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 73, prevoženih 46.000 km. Bolka, Zalog 28, Cerklje 4759 Prodam ZASTAVO 101, letnik 73. Sp. Brnik 56, Cerklje 4760 Ugodno prodam FIAT 1100, letnik 1957, registriran do maja 1978. Erzar, Cerklje 79 4761 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, v voznem stanju, neregistriran. Krajnik, telefon 064-60-959 4762 Prodam zaradi odhoda k vojakom odlično ohranjen SPAČEK, letnik 1966. Jugovic, Sv. Duh 2, Šk. Loka, tel. 064-60-252 4763 Ugodno prodam OPEL REKORD, letnik 1964, dobro ohranjen. Toma-žič, Frankovo naselje 52, Šk. Loka Prodam TRAKTOR porsehe, 15 KM. Srednja vas 21, Šenčur Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1966. Ogled v soboto in nedeljo ves dan, ostale dni popoldne. Bojan Rappl, Huje 8, Kranj Ugodno prodam MOPED. Jeglič, Cešnjica 5, Podnart 4787 Ugodno prodam FIAT 1100 E tipa, letnik 1963, v dobrem stanju. Registriran do 31. 12. 1977. Novak Ciril, Zg. Bitnje 226 pri Puškami Prodam 4 nova distančna PLATIŠČA CMR 5 1/2 J X 13 (Z 101, 125 P, 850 šport...). Luskovec Bojan, Sorska c. 34, Šk. Loka 4766 Poceni prodam FIAT 1300. Kokrica, Grosova 21 4767 Iščemo izvajalca za izdelavo vodnjaka Izkop in betoniranje sten, globina cca. 9 m, širina 1.5 m. Izvedba in plačilo po dogovoru! KŽK - TOZD Kmetijstvo Kranj, Begunjska 5. Poceni prodam karoserijo za ZASTAVO 750, informacije telefon 24-719 4768 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, dobro ohranjen. Cena ugodna. Tel. 24-891 4769 Prodam karambolirano školjko ZASTAVA 101, letnik 1976. Polica 2 a, ali tel. 25-804 4770 Prodam dobro ohranjenega PAS-SATA. Kranj. tel. 25-042 4771 Prodam RENAULT 4 po zelo ugodni ceni. Jekovec Franc, Ziganja vas 26, Tržič 4772 Prodam VVARTBURG, letnik 1969. Delno tudi na ček. Žiganja vas 27 4773 Prodam avto LADA SL, letnik 1974. Ovsenek Miro, Kidričeva 17, Kranj 4774 Prodam karambolirano ZASTAVO 101. tel. 064-61-213 4775 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968 z novejšim motorjem za 8000 din. Strahinj 73 4776 Prodam avto AUSTIN 1300, letnik 1971, registriran do januarja 1978. Šifrer, Kranj, Oldhamska 3, tel. 26-704 od 15. ure dalje 4777 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, Frantar, Dobro polje 11, Brezje 4778 Prodam VW, letnik 1968. Pipa-nova 9, Šenčur 4779 Prodam VVolksvagen, starejši letnik in malo rabljeno kompletno mini kuhinjo Gorenje, primerno za garsonjero ali vikend. Bertoncelj, Zg. Dobrava 4, Kamna gorica 4780 Prodam NSU 1200 C po delih in karambolirano školjko. Ropret, Visoko 75, Kranj 4781 Prodam ŠKODO letnik 1970, registrirano do 16. 3. 1978. Tihelj, Sorlijeva 19, Kranj 4782 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Tel. dopoldne v službi 61-561, Peternel Pavla, Novi svet 9. Šk. Loka 4783 Prodam FIAT 126 P, letnik 1976, registriran do aprila 1978. Vida Kopitar, Medvode 52, Medvode 4784 Poceni prodam osebni avto SUN-BEAM 1500, letnik 1973. Bogataj, Groharjevo naselje 7 4785 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, vozno neregistrirano in FORD CAPRI v odličnem stanju, letnik 1972, registriran do junija 1978. Luže 6, Šenčur 4786 Prodam FIAT 750, letnik 1972, registriran za leto 1978 do marca, generalno obnovljen, odlično ohranjen. Koblar Lojze, Suha 14, Šk. Loka 4788 Prodam eno leto rabljen PONY EXPRESS. Sp. Bitnje 19, Zabnica 4789 kupim Kupimo vrtne MIZE in STOLE dolge 2 m — lahko tudi samo podstavke. Turistično društvo Smlednik Kupim strešno opeko KIKINDA, model 272. Pogačnik Jože, Podnart št. 64. Kupim lepega PSA volčjaka močnejše postave z dvignjenimi ušesi, starega okrog leta. Ponudbe pod šifro »Takoj« 4755 Takoj kupim dobro ohranjen 16 eolski GUMI VOZ. Naslov v oglasnem oddelku 4756 Kupim električni MOTOR lOKM.Sp. Bela 11, Preddvor 4757 stanovanja Dve dekleti iščeta SOBO v Škofji Loki ali okolici proti plačilu ali pomagata v gospodinjstvu. Bek Milica, Mestni trg 13, Šk. Loka 4794 Mlada družina išče STANOVANJE v Tržiču ali okolici. Predplačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4795 Prodam dvosobno STANOVANJE v centru Kranja. Ponudbe oddati pod »Dvosobno stanovanje« 4796 Študent nujno potrebuje opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe oddati pod »Dober plačnik« 4797 strokovno oblikujete mini pričesko in, če ga postavite v pravi položaj, tudi zlahka odstranjujete dlake s telesa. S TRIMERJEM hitro odstranite barvo s stekla, mavec s ploščic itd. Za 100 din, kolikor stane komplet, dobite tudi posebno značko, ki je za zbiratelje velike vrednosti. Pišite na naslov TRIMER, 41000 Zagreb, p.p. 692 4270 EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan 4536 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije naročite zastopniku ŠPILER-JU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064-75-610, lahko pišete, pridem na dom 4628 Skupina SELEKCIJA vas obvešča, da odhaja 10. julija 1977 na tritedenski dopust. Potem vas ponovno vabimo 31. julija 1977 na VESELICO na Kokrico 4802 Preko Jezerskega v Dobrlo ves / Eberndorf Vabi: samopostrežna trgovina RUTAR. Posebno kopališče in camp za turiste. Vse usluge plačljive tudi v dinarjih. posesti Prodam HIŠO. Zalokar Janez, Graben, Sp. Gorje 140 4790 Kupim HIŠO do prve plošče ali zidan vikend. Ponudbe s kratkim opisom in ceno poslati pod »Gorenjska« 4791 V najem vzamem gostilno ali primerne neopremljene PROSTORE. Naslov v oglasnem oddelku 4792 Dajem celotno HIŠO v najem, delno takoj vseljivo, več let predplačilo ali tudi prodam v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4793 Prodam večjo adaptirano stanovanjsko HIŠO z vrtom in manjšim gospodarskim poslopjem v Železnikih. Betoncelj Marija, Železniki, Na Plavžu 56 4678 prireditve OO ZSMS Šenturska gora prireja v nedeljo, 10. julija 1977, ob 14. uri VELIKO VRTNO VESELICO na Šenturski gori. Igra Ansambel Po-ljanšek. Pridite, ne bo vam žal! 4798 OO ZSMS Visoko prireja v soboto, 9. julija 1977, ob 19. uri VELIKO VRTNO VESELICO s kegljanjem za jarca. Igral bo ansambel Trgovci 4799 Gasilsko društvo Predoslje priredi v nedeljo, 10. julija 1977, slavnostni prevzem gasilskega avtomobila in VRTNO VESELICO s pričetkom ob 16. uri. Ob vsakem vremenu. Za ples vam igrajo Trgovci. Vljudno vabljeni 4800 Kino klub Duplje vas vabi v soboto, 9. julija 1977, na PLES ob 20. uri. Igra skupina Selekcija 4801 obvestila S specialnim glavnikom za striženje - TRIMERJEM lahko sami BAGAT tečaj krojenja in šivanja obvešča vse ŠTUDENTKE, ki bi želele v času počitnic obiskovati, tečaj, na se prijavijo do 15. julija 1977. Vpis je možen vsak ponedeljek, torek in petek od 15. do 19. ure ali vsak četrtek od 7. do 11. ure, Delavski dom Kranj, vhod 6 4802 V stanovanju vam bujni cvetovi rož ustvarjajo ugodno razpoloženje — brezkrben dopust, vikend, potovanje in vsakodnevno zalivanji odpade. To vam zagotavlja VLAŽI LEC LONČNIC (samozalivalnik) dobi se v vseh kranjskih cvetličarnah podjetja KŽK 4804 Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica zaradi letnega dopusta ZAPRTA od 18. julija do vključno. 12. avgusta t. 1. Prosim za odvzem uokvirjenih slik in drugih izdelkov, ker po 6 mesecih zanje ne odgovarjam več. ČOLNAR Andrej, STEKLARSTVO Kranj 4805 Nov ansambel IŠČE rutiniranega BASISTA-VOKALIST A z last™ opremo. Trefalt Samo, Bertoncljeva 33, Kranj 4806 Obveščava, da imava NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO 24 493 Avtoprevozništvo Satler Jože — Drago, Oldhamska 14, Kranj 4807 Po zelo ugodni ceni izdelujem BAVARSKE FASADE in ostale Vprašati pri Jevšek, Britof 209 480* Hlebš Rudolf steklarstvo Kranj vljudno sporoča, da bo delavnica od 8. do 30. julija ZAPRTA zaradi letnega dopusta 480S izgubljeno V sredo ponoči je ušlo TELE ?Aa-ro 1 leto. Naprošam poštenega najditelja, da ga proti nagradi vrne. Je-raj Edvard, Sp. Bitnje 22, Zabnica 4816 Iščem psa LESSE s kovinsko ovratnico. Kdor kaj ve, naj javi na Stritarjevo 8 ali Staretovo 36, Valenčič Marko 4810 CEN OBUTVI V POSLOVALNICAH OD 5.7. DALJE nesreče VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ t CESTA STANETA 2AGARJA 30 Odjbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. K V mehanika 2. KV avtomehanika 3. šoferja kategorije C in D 4. rečnega nadzornika II za področje Save Dolinke od Lancova do Kranjske gore, z delovnim časom 4 ure dnevno 5. učenca v gospodarstvu za izučitev poklica avtomehanik Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, oz. za kandidate pod št. 4 s polovičnim delovnim časom, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: imeti morajo VK kvalifikacijo avtomehanske stroke, s 3-leti delovnih izkušenj, vajeni del pri popravilih težkih tovornjakov, in strojev težke gradbene mehanizacije — poskusno delo 2 meseca; pod 2.: imeti morajo poklicno šolo avtomehanske stroke, 3 leta delovnih izkušenj — vajeni del pri popravilih težkih tovornjakov in strojev težke gradbene mehanizacije — poskusno delo 1 mesec; pod 3.: imeti morajo kvalifikacijo voznika motornih vozil C in D kategorije z delovnimi izkušnjami — poskusno delo 1 mesec; pod 4.: imeti morajo kvalifikacijo gradbene stroke ali končano osemletko — poskusno delo 1 mesec; pod 5.: imeti morajo uspešno končano osemletko. Kandidati naj predložijo prijave s priloženim življenjepisom in z dokazili o strokovnosti ter potrdilom o nekaznovanju, katerega morajo predložiti kandidati za rečne nadzornike, najkasneje v 15 dneh po objavi. Ponovno odprta tekstilna prodajalna jpletnac: v PARK HOTELU na Bledu odprto od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure Obiščite nas! ZAHVALA Ob izgubi naše dobre in nepozabne sestre Katarine Pokorn se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Za lepe in tolažilne poslovilne besede ob odprtem grobu se toplo zahvaljujemo g. župniku Hribšku, p. Gvardijanu Avguštinu in Tonetu Curicu, varovancu Doma slepih, duhovnikom pa še za opravljeni pogrebni obred ter cerkvenim pevcem za lepo petje. Nadalje se zahvaljujemo zdravniku dr. Zrimšku ter zdravstvenemu osebju na Kliničnem centru v Ljubljani za skrb in nego med boleznijo. Vsi njeni Binkelj, 30. junija 1977 DES Ljubljana, n.sub.o. TOZD Elektro Žirovnica b.o. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, objavlja prosto delovno mesto administrativnega tehnika — pripravnika . Pogoj: upravno administrativna šola z zaključnim izpitom. Prošnje sprejema tajništvo TOZD Moste 6 t- Žirovnica do 23. julija 1977. dežurni veterinarji od 8. do 15. julija 1977 CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 za občino Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 in 77-863 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Antona Kokalja iz Primskovega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družini Pičulin, vaščanom, prijateljem in bivšim sodelavcem tovarne IBI, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje, vence in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno pa se moramo zahvaliti tovarni IBI, pevskemu zboru Društva upokojencev Kranj, g. kaplanu Lojzetu za pogrebni obred in lepe tolažilne besede ob grobu. Gasilskemu društvu Primskovo za spremstvo in poslovilni govor. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala. Pokojnika ohranimo v lepem spominu. Žalujoči: žena Jožefa, sin Tone, hčerke Anica, Majda, Dragica z družinami, brat Lovro, sestri Julka in Manja, svakinja Marija in ostali sorodniki. ZAHVALA Ob izgubi naše sestre Ivane Cof se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki soizrazili sožalje darovali cvet je in vence. Posebna zahvala dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, podjetju Avtokovinarpevcem DU Kranj, g. kaplanu za cerkveni obred in sosedom za nesebično pomoč. Žalujoči: brat Dine in sestra Minka z družino NEPREVIDNO NA CESTO Sp. Brnik - V soboto, 2. julija, je ob 19. uri pripeljala s stranske ceste na prednostno regionalno cesto na kolesu Ana Urh (roj. 1914) s Sp. Brnika. Prav tedaj je pripeljal mimo voznik osebnega avtomobila Vin-cenc Ocvirk (roj. 1927) iz Vranskega, ki zaradi kratke razdalje kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti in je trčil v kolesarko. Ta se je pri tem hudo ranila in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. KOMBIJU ODTRGALO VRATA Tupaliče — Na regionalni cesti v Tupaličah sta v nedeljo, 3. julija, nekaj po 10. uri dopoldne trčila dva avtomobila. Voznik kombija Filip Cesenj (roj. 1910) iz Ljubljane je peljal proti Jezerskemu. V blagem desnem ovinku mu je iz nasprotne smeri pripeljal bolj po sredini ceste voznik osebnega avtomobila Jakob Klovar (roj. 1932) iz Grosuplja, zato sta avtomobila trčila; sunek je bil tako močan, da je pri tem kombiju odtrgalo leva vrata. Sopotnica v kombiju Heda Cesenj (roj. 1907) je bila v nesreči ranjena in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. S CESTE V DREVO Tržič — Voznik osebnega avtomobila Anton Ahačič (roj. 1951) iz Bistrice pri Tržiču je v nedeljo, 3. julija, nekaj pred 21. uro zvečer peljal po lokalni cesti proti Tržiču. V blagem levem ovinku ga je zaradi hitrosti zaneslo s ceste na travnik, kjer je avtomobil treščil v drevo. Hudo ranjenega voznika so prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico, sopotnik Vladimir Peraič pa na srečo ni bil poškodovan. Škode na avtomobilu je za 25.000 din. AVTO VRGLO V POTOK Luša — V nedeljo, 3. julija, ob 16.35 je na lokalni cesti med Lušo in Starim vrhom zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v ovinku v levo voznik osebnega avtomobila Franc Blažir (roj. 1955) iz Zg. Bitenj; trčil je v avtomobil, ki ga je nasproti pripeljala voznica Dorica Mesec (roj. 1953) iz Železnikov. Pri trčenju je njen avtomobil vrglo pod cesto v potok. Huje ranjeno voznico so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, vozniku Blažirju pa so začasno odvzeli vozniško dovoljenje, ker mu je alkotest pozelenel preko polovice. PREHITRA VOŽNJA Škofja Loka — V nedeljo, 3. julija, ob 22.45 se je v križišču na Starem dvoru pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Mihaelu Nastranu (roj. 1952) iz Škofje Loke. Nastran je pripeljal po Kidričevi in hotel v križišču peljati levo proti Kranju, vendar pa je zaradi hitrosti zapeljal kar čez križišče in na vrt pri hiši št. 39, se tam prevrnil na streho in končno obstal prevrnjen na bočno stran. Sopotnica — voznikova žena — je bila pri tem huje ranjena in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilu pa je za 15.000 din. ZA VOZIL V SMRT Jeprca — V soboto, 2. julija, ob 22.35 se je na magistralni cesti med Mejo in Jeprco pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Dušan Rozina (roj. 1927) iz Ljubljane je verjetno med vožnjo zaspal: ko bi moral zapeljati v levi blagi ovinek, je peljal kar naravnost s ceste v jarek, kjer se je avtomobil prevrnil. Voznika je pri tem vrglo iz avtomobila in je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl. Voznikovi sopotnici — žena in mati — sta bili huje ranjeni in so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nihče od potnikov v avtomobilu ni bil pripet z varnostnim pasom. Škode na vozilu je za 70.000 din. SEDEM RANJENIH Bistrica — V torek, 5. julija, ob 15.10 je voznik osebnega avtomobila Zivan Vladisavljevič (roj. 1938) iz Novega Sada peljal proti Kranju, med nadvozom in mostom v Bistrici pa se je odločil, da bo obrnil; ko je obračal in je avtomobil stal pravokotno na sredini ceste, je za njim pripeljala pravilno po svoji desni voznica osebnega avtomobila Olga Vozelj (roj. 1946) iz Ljubljane; kljub temu da se je avtomobilu sredi ceste umikala v levo, trčenja ni mogla preprečiti. V nesreči je bil voznik Vla-disavljavid huje ranjen, prav tako voznica Vozljeva in njerta dva otroka. Tri sopotnice v avtomobilu Vladisaljeviča pa so bile le lažje ranjene. PODRSAL DVA AVTOMOBILA IN POBEGNIL Bistrica — V sredo, 6. julija, nekaj pred 21. uro se je na magistralni cesti v Bistrici pri Naklem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Ilija Corič (roj. 1944) je peljal proti Kranju. V blagem preglednem ovinku ga je prehiteval opel rekord neznane registracije in ga pri tem oplazil. Zaradi tega je opel rekord zaneslo, tako da je oplazil še osebni avtomobil Marjana Markiča iz Tržiča, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Neznani avtomobil po nezgodi ni ustavil, pač pa je odpeljal naprej v smeri proti Kranju. Kdo ga pozna? V torek, 5. julija, zvečer so na avtobusni postaji v Kranju našli neznanega moškega, gluhonemega, brez dokumentov. Zdaj je v Domu oskrbovancev v Preddvoru. Star je okoli 60 let, kratko pristriženih las, s čelno in delno tonzurno plešo, visok okoli 160 cm, suh, zagorelega obraza, oblečen v ponošeno sivo obleko in srajco zelene barve. Kdor ga pozna, naj podatke o njem sporoči najbližji postaji milice ali Upravi javne varnosti Kranj. Puška se je sprožila V nedeljo, 4. julija, dopoldne se je 4-letni Aljoša Kloboves z Rupe igral pri Bukovnikovih na dvorišču. Nekaj po 12. uri je otrok stopil v hišo, da bi vzel igračo in odšel domov; ta čas sta Bukovnikova in njen 9-letni sin premikala omaro. Na eni od stranic omare je visela malokaliberska puška, ki je ob prestavljanju omare padla na tla. Sin Bukovnikove jo je pobral, pri tem pa se je nabita puška sprožila. Krogla je zadela Aljošo, ki je stal v veži v roko in trebuh. Hudo ranjenega otroka so prepeljali v Klinični center. Nesreča pri delu V torek, 5. julija, nekaj pred 13. uro si je Zoran Biševac iz Škofje Loke v tovarni Sava v Oddelku velo-pnevmatika hudo poškodoval levo roko. Ko je delal na kalandru, kjer oblikujejo oblogo za gume, se je eden od dveh trakov odtrgal; ko je hotel odtrgani trak vstaviti med valje kalandra, sta ga zaradi nevešč -nosti valja zagrabila za roko. Z opeklinami in zmečkaninami na roki so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Dve smrti zaradi utopitve V nedeljo, 3. julija, okoli 15. ure je v Šobčevem bajerju pri Lescah utonil Ivan Pavlic (roj. 1955) iz Sevnice, začasno v Lescah. Pokojni se je dogovoril z dvema prijateljema, da bodo preplavali 100 metrov dolg Šobčev bajer. Med plavanjem je zaostal za okoli 20 metrov. Ko sta prijatelja že dosegla breg, sta ga opazila, ko je bil oddaljen le še kakih 20 metrov, nato pa je nenadoma potonil. Takoj sta plavala ponj še s tremi kopalci, vendar pa ga v motni komaj dva metra globoki vodi niso našli pravočasno. Šele čez čas so ga potegnili ven, vendar je bil že mrtev. V ponedeljek, 4. julija, okoli 14. ure sta v grajskem kopališču najela čoln Sulejman Coralič in Idriz Prelič z Jesenic. Na obali ob Cesti svobode sta v čoln za tri osebe vzela še Ranka Davtinovskega in Nurča Ljajiča, oba z Jesenic. Ko se je čoln odmaknil kakih 50 m od obale, se je Davti-novski začel slačiti, pri tem pa je stopil preveč na rob Čolna, tako da se je ta prevrnil in so vsi padli v jezero. Curalič je potiskal čoln proti Lja-jiču, ki ni znal plavati, Davtinovski pa se je prijel Preliča za noge: ta pa se je tega prestrašil, ker je bil slab plavalec, izmaknil se je in odplaval k obali. Čeprav je fantom takoj priskočil na pomoč s pletno Stanko Kajdiš z Bleda, je Davtinovski potonil in so ga kasneje našli potapljači, Ljajič pa se je močno napil vode in je potreboval zdravniško pomoč. Državno prvenstvo v kolesarstvu za mlajše in starejše mladince Pojplno zmagoslavje slovenskih kolesarjev KZJ in kolesarski klub Sava Kranj brezhibno izpeljala zahtevno tekmovanje — Vsa štiri prva mesta, v posamični in ekipni konkurenci, pobrali kolesarji slovenskih klubov — Savčan Marko Cu-derman presenetil z odličnim 6. mestom pri starejših mladincih — Izbrana reprezentanca za mladinsko svetovno prvenstvo na Dunaju Kranj — V soboto in nedeljo je bilo na progi Kokrica — Golnik — Križe — Duplje — Naklo—Kokrica državno prvenstvo v kolesarstvu za starejše in mlajše mladince. Tekmovanje sta organizirala kolesarska zveza Jugoslavije in marl ji vi"" delavci KK Sava Kranj. Prvenstva se je udeležilo 185 kolesarjev v obeh kategorijah iz 21 jugoslovanskih kolesarskih klubov. Mladi tekmovalci so pokazali veliko mero borbenosti in želje za uspehom, česar žal pri članih vedno ne zasledimo. Pohvaliti je treba tudi številne gledalce, ki so vneto bodrili mlade talente. V soboto so najprej startali starejši mladinci, ki so morali progo prevoziti petkrat, takoj za njimi pa mlajši. Le-ti so napravili tri kroge po 24,800 km. Tekmovali so za posamične naslove državnih prvakov. Čeprav ne gre zapostavljati mlajših, pa je bilo vseeno posebno za domačine zanimivejše tekmovanje starejših mladincev. Med skupinico ubežnikov je bil že v drugem krogu vožnje namreč tudi Savčan Marko Cuderman, ki je zdržal do konca in pripeljal v cilj kot šesti najboljši. To je za še ne 17-Ietnega Senčurjana uspeh, ki ga niti sam niti njegov trener nista pričakovala. »Marko je marljiv in redno trenira,« je dejal Jule Kačič. »Vozi šele eno leto, zato od njega lahko še marsikaj pričakujemo, če mu prvi uspehi le ne bodo preveč stopili v glavo. Zato ga nikar preveč ne hvalite,« je še pristavil trener, ki je bil tudi z vožnjo ostalih varovancev zadovoljen. Rezultati - starejši mladinci (120 km): 1. Kojc (Branik), 2. Dostanić (Borac Čačak), 3. Jesič (Avala Beograd), 4. Pirš (Hrastnik), vsi 3:12,30, 5. Vukovič (Vojvodina Novi Sad) 3:18.35, 6. Cuderman (Sava) 3:19,32, 7. Turk (Novoteks Novo mesto) 3:19,35, 8. Žaubi (Rog) 3:20,11, 9. Rozman (Astra Ljubljana) 3:20,32, 10. Drinič (Vojvodina) 3:22,08, 12. Kozjek 3:25,53, 30. Derling (oba Sava) 3:35,11; mlajši mladinci (75 km): 1. Vehar (Novoteks), 2 Herlec (Rog), 3. Pavlic (M. C. Zagreb), 4. Ka-stelic (Astra), 5. Lojen (M. C. Zagreb), vsi 1:57,28, 6. Lusetič (Siporex Pulj), 7. IvančiČ (Pomurje Beltinci), 8. Bernik (Astra), 9. Vita-sovič (Siporex), 10. Štih (Novoteks), vsi 1:57,57, 21. Kurent, 24. Kalan (oba Sava), oba 2:03,31, 45. Pokljukar (Bled) 2:20,24. Po končanem tekmovanju je zvezni kapetan mladinske reprezentance Edvard Raj kovic izbral kolesarje, ki bodo zastopali Jugoslavijo na mladinskem svetovnem prvenstvu od 10. do 14. julija na Dunaju. Prav to je bil tudi vzrok za nenavadno naporno progo (120 km), ki na dosedanjih prvenstvih ni presegala 100 km, medtem ko bo na Dunaju štela kar 127 km. Do odhoda na svetovno prvenstvo se bodo mladi reprezentantje pripravljali v Preddvoru, in sicer:, Kojc (Branik), Dostanid (Čačak), Turk (Novoteks), Zanoškar in Žaubi (oba Rog), Ješid Starejši mladinci so takole pohiteli v boj za najvišji državni naslov Foto: F. Perdan Jugoslavija četrta, Ropret dvanajsti SKOPJE - Tu se je preteklo soboto, 2. julija, končala enotedenska etapna kolesarska dirka Po Jugoslaviji, že 33. po vrati. Konkurenca je bila izredna, saj je na primer Sovjetska zveza nastopila z najboljšo postavo, zmagovalko letošnje Dirke miru Varšava-Berlin-Praga. Med 15 reprezentancami so bili tudi Švedi, Čehi, Poljaki in Francozi; to so ekipe, ki so v samem vrhu svetovnega amaterskega kolesarstva. Jugoslavijo so zastopali pretežno mladi kolesarji — Bobovčan, Arsovski, Hukič, Marinkovič ter Gorenjca Frelih in Ropret — zato predstavlja njihova ekipna uvrstitev na odlično 4. mesto lep uspeh. Z malo več sreče bi lahko zasedli celo 3. mesto, saj so za Čehi zaostali le za 39 sekund. Popoln uspeh tako med posamezniki kot ekipno so zabeležili kolesarji Sovjetske zveze. Najboljši Jugoslovan je bil Kranjčan Bojan Ropret, ki je o svoji uvrstitvi dejal: »Glede na to, da na dirko nisem odšel najbolje pripravljen, sem z 12. mestom v skupni uvrstitvi zadovoljen. Pričakoval pa sem, da se bo kdo od tovarišev prerinil vsaj med prvo deseterico« Drago Frelih žal ni ponovil lanskega uspeha, ko je bil v skupni razvrstitvi drugi. Tokrat je imel smolo že v prvi etapi, zato se je naprej boril le še za ekipni uspeh. SKUPNI VRSTNI RED - EKIPNO: 1. Sovjetska zveza, 2. Švedska, 3. ČSSR, 4. Jugoslavija, 5. Francija, 6. Poljska, 7. Švica, 8. Danska, 9. Madžarska, 10. Hrvatska, 11. Nizozemska, 12. Slovenija (Udovič, Valenčič), 13. Turčija, 14. Srbija, 15. Makedonija; POSAMEZNO: 1. Gusjatnikov (SZ), 12. Ropret, 15. Arsovski, 25. Marinko-vič, 27. Bobovčan, 39. Frelih, 44. Hukič (vsi Jugoslavija). H. Jelovčan Božniku srebro, Sagadinu bron Novi Sad — V nedeljo je bilo na centralnem stadionu v Novem Sadu državno prvenstvo v atletiki za mlajše člane (do 21. leta). Oba kranjska atleta, ki sta se udeležila prvenstva, sta se dobro odrezala. Branko Božnik je v teku na 800 m s časom 1:57,0 zasedel drugo mesto, v zelo izenačenem teku na 200 m pa je bil Janez Sagadin tretji z 22,5. Slovenski predstavniki so osvojili 9 kolajn. Na tekmovanju s skrajšanim programom (11 disciplin) je v lepem sončnem vremenu nastopilo 65 tekmovalcev iz 27 klubov. REZULTATI - 110 m ovire: 1. Vukaši-novič (Vojvodina, N. Sad) 17,5; 200 m: 1. Keržan (Olimpija) 22,4, 2. Matijevič (Igman) 22,5, 3. Sagadin (Triglav) 22,5, 4. Prstec (Ptuj) 22,6; 800 m: 1. Hukelj (Slavonija) 1:54,6, 2. Božnik (Triglav) 1:57,0, 4. Skubic 1:57,4, 6. Glavan (oba Olimpija) 1:58,7, 7. Škafar (Kladivar) 2:03,0; 5000 m: Križe prve TRŽIČ - V zadnjem kolu v občinski TRIM rokometni ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Odred severne meje : TIKO 10:0 b.b., BPT : Mercator 10:0 b.b., TRIO : Klub študentov 15:29 (7:12), Križe : Križe (Veterani) 28:23) 14:11); Tržič (Veterani) : Peko 43:33 (19:20). Lestvica: 1. Križe 98 10309:166 17 2. Veterani - Tržič 9 8 10 292:220 17 3. Peko 9603 217:19012 4. Klub študentov 9 5 0 4 219:186 10 5. BPT 9 5 04 175:184 10 6. Veterani - Križe 9 4 14 169:170 9 7. Odred severne meje 94 14 185:197 9 8. Mercator 9 2 0 7 120:210 4 9. Tlko 9 108 50:130 2 10. Trio 9009 190:175 0 Najboljši strelci so bili Gosar (Križe) 82, 2. Cerkovnik (Peko) 79; 3, Jakšič (Veterani-Tržič) 56 itd. Prvouvrščene ekipe so prejele pokale, najboljši strelec pa prav tako pokal v trajno last. Podobno ligo bodo organizirali tudi jeseni. J. K 1. Bulatovič (Sutjeska) 15:46,8, 2. Smole (Olimpija) 15:51,8; 3000 m stipl: 1. Sertič (Dinamo) 9:27,0; višina: 1. Ikič (Zenica) 201, 3. Čulap (Olimpija) 190; troskok: 1. Hajrič (Sarajevo) 14,02; palica: Šutvič (Sarajevo) 430, 2. Opačič (Maribor) 420, 3. Rener (Kladivar) 400; krogla: 1. Saračevič (Sarajevo) 15,89, 2. Prajnc (Maribor) 12,78; disk: 1. Saračevič (Sarajevo) 46,40; kladivo: 1. Mičič (Sarajevo) 54,72, 3. Prajnc 51,70, 4. Kosi (oba Maribor) 45,20. Iztok Kavčič Ponovno odprta tekstilna prodajalna C&PLETNAC- v PARK HOTELU na Bledu (Avala Beograd), Rozman (Astra) in Musa (Siporex). Med njimi žal ni nobenega Kranjčana. Na nedeljski ekipni vožnji — starejši mladinci so morali prevoziti dva, mlajši pa en krog — so spet obe prvi mesti pobrali slovenski tekmovalci. Dobro so se odrezali tudi Savčani, ki so zasedli 3. oziroma 4. mesto, medtem ko se starejši mladinci Bleda zaradi padca niso uvrstili. Rezultati - starejši mladinci: 1. Novoteks Novo mesto 1:13,46, 2. Rog Ljubljana 1:14,56, 3 Sava Kranj (Cuderman, Kozjek, Sosič, Svoljšak) 1:15,45, 4. Avala Beograd 1.15,46, 5. Metalac Kraljevo 1:16,04; mlajši mladinci: 1. Astra Ljubljana 0:35,57. 2. Metaliacommenc Zagreb 0:36,19, 3. Rog Ljubljana 0:37,07, 4. Sava Kranj (Kurent, Svetelj, Zun, Kalan) 0:37,44, 5. Siporex Pulj 0:38,23. H. Jelovčan odprto od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure Obiščite nas! V Kranju spet državno prvenstvo v kolesarstvu KRANJ - Kolesarski klub Sava bo po enotedenskem premoru spet organizator državnega prvenstva v kolesarstvu, tokrat za člane. Prijavljenih je žc prek 60 tekmovalcev iz 16 jugoslovanskih klubov. V soboto, 9. julija, bo ob 9. uri start dirke za posamični naslov in sicer pred gostilno Toporš na Mlaki. Kolesarji bodo vozili sedem krogov (Mlaka —Golnik — Križe — Duplje — Naklo — Mlaka), cilj te 175 km dolge proge pa bo na Gol-niški cesti na Kokrici. Državnega prvenstva se bodo udele-' žili vsi najboljši jugoslovanski kolesarji. Zmagovalca lahko iščemo med Kranjčanom Ropretom, Beograjčanom Marinkovičem, Frelihom (Rog), Buli-čem (Siporex Pulj), Zagrebčanom Bo-bovčanom in morda še katerim. Prven- J stvo bo spremljal tudi zvezni kapetan članske državne reprezentance Dragi-ša Ješič, ki bo po končani dirki izbral ekipo za nastop na balkanskih igrah 16. in 17. julija v romunskem glavnem mestu Bukarešti. Do odhoda na BI se bodo reprezentantje pripravljali v Preddvoru. Naslednji dan, v nedeljo, pa bo ekipno državno prvenstvo na krožni progi P rimsko vo— Visoko — Cerklje — Zg. Brnik — Primskovo, dolgi 91 km (4 krogi). Start dirke bo ob 9.30 pred plinarno na Primskovem. Za najvišji državni naslov bo tekla ogorčena borba, vsekakor med ekipama domače Save in zagrebško Metaliacommcrcc, presenetiti pa zna tudi kragujevški Radnički. Za ekipo Save bodo vozili Udovič, Ropret, Kraker in Rakuš. H. Jelovčan Balinarski turnir Krajevna organizacija ZB NOV Plavž Jesenice je v počastitev dneva borca izvedla tradicionalni balinarski turnir na Jesenicah. Udeležilo se ga je deset ekip članov ZB, SZDL in tabornikov. Vrstni red: 1. ZB NOV Plavž (Pančur, Beguš, Pavlic, Čelik), 2. Taborniki, 3. I. ekipa SZDL. B.B. Novo igrišče v Besnici V okviru praznovanja krajevnega praznika so v nedeljo odprli novo igrišče za rokomet in košarko v Besnici. Denar so zbrali krajani s samoprispevkom in s tem omogočili mladini boljše pogoje za razvoj njihove športne dejavnosti. Ob otvoritvi so organizirali rokometni turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Zmagali so domačini, ki so v finalu odpravili ekipo Gorenjskega sejma. 3. mesto je zasedla Sava, ki je odpravila Duplje. J. Zeni Nogometni turnir v Goricah Na tradicionalnem nogometnem turnirju, ki ga je organizirala OO ZSMS Gorice, je letos sodelovalo 15 ekip. Pokal pokrovitelja Gorenjske kmetijske zadruge je osvojila ekipa z (lolnika, 2. je bil SGP Gradbinec, 3. in 4. mesto pa sta si razdelili ekipi iz Adergasa in s Kokrice. mz Uspešna šahovska sezona v Kranju Upravni odbor Šahovskega društva Kranj je na zadnji seji razpravljal o delu v pretekli sezoni in ugotovil, da je bila sezona uspešna glede na dobro uvrstitev v republiški ligi in z organiziranjem raznih tekmovanj, predvsem republiškega prvenstva za pionirje. Odbor je ugotovil napako, ki je nastala pri izračunu rezultatov, tako da je po ponovni ugotovitvi učenec osnovne šole Stane Žagar Bumbar Drago dosegel pri starejših pionirjih II. mesto (in ne IV.). Za uspešno organizacijo prvenstva gre pohvala predvsem tudi Zvezi prijateljev mladine, osnovnim šolam in družinam, ki so sprejele udeležence na prenočišče in prehrano. V sedanjem času organizira društvo vsak torek in petek ob 17. uri seminarski turnir za pionirje in pionirke, ki ga vodi dr. S. Bavdek. Odbor je tudi sklenil, da se republiškega mladinskega prvenstva v Kočevju udeležita L. Mazi in D. Pavlin, Članskega prvenstva v Laškem pa mlajši kandidati L. Mazi, D. JakoviČ in F. Naglic. Pogoj za udeležbo na članskem prvenstvu pa je — ali bo SIS za telesno kulturo društvu izplačala akontacijo ca. 6.000 din, kolikor znašajo stroški udeležbe. D.Pavlin Vi l ..: m.,'../'. : \ , X Kranj — Danes ob 9. uri se bo v letnem bazenu v Kranju začel kvalifikacij''aH, vaterpolski turnir II. zvezne lige — A skupina. Turnir bo trajal tri dni, sodelovale pa bodo naslednje ekipe: Crvena zvezda iz Beograda, ŽAK Kikinda, Jedinstvo iz Zadra, Vojvodina iz Novega Sada, Koper in domači Triglav. Razpored tekem je naslednji: petek, 8. julij, ob 9. uri Crvena zvezda : Vojvodina, ob 10. uri ZAK : Jedinstvo, ob 11. uri Triglav : Koper, ob 18.30 Vojvodina : Jedinstvo, ob 19.30 Koper : ŽAK; sobota, 9. julija, ob 9. uri Jedinstvo : Koper, ob 10. uri ŽAK : Crvena zvezda, ob 11, uri Triglav : Vojvodina, ob . 18.30 Vojvodina : Koper, ob 19.30 Crvena zvezda : Jedinstvo, ob 20.30 Triglav : ZAK; nedelja, 10. julija, ob 8. uri Koper : Crvena zvezda, ob 9. uri ŽAK ■: Vojvodina, ob 10. uri Jedinstvo : Triglav. Na sliki od leve proti desni: trener Triglava Trifko Bandžur, Franc Rebolja Jože Velikanja, Jože Strgar, Zmago Malavašič, Ljubo Čalič, Miro M a lava-, šič, Verko Cpajakovič (sekretar), Franc Nadižar, Iztok Kraševec, Franc Kuhar, Karlo Svare, Boris Vukanac, Boris Starina, Mate Becić (predsednik). — J. J Alplesovi smučarji začeli s pripravami Jugoslovanska smučarska reprezentanca v postavi Bojan Križaj, Boris Strel, Tone in Andrej Koželj, Mišo Magušar in Jože Kuralt je že začela priprave na bližajočo se smučasko sezono 1977/78. Te dni so naši reprezentantje v francoskem smučarskem središču d'Huez v bližini Grenobla, od 11. do 16. t.m. bodo v Kranjski gori na kondicijskih pripravah, od 20. do 28. t.m. pa bodo odšli na snežni trening v Cervinio. Če bo šlo vse po sreči bodo naši reprezentantje 5. avgusta odpotovali na trening v Argentino, kjer naj bi ostali 28 dni. V d'Huezu pa so naši tekmovalci tudi že nastopili na prvem tekmovanju. Na veliki poletni nagradi Francije je v veleslalomu zmagal domačin Vion pred Bolgarom Popangelovini in Bojanom Križajem, ki je za zmagovalcem zaostal dobre pol minute. Ostali naši tekmovalci so zasedli naslednja mesta: Strel je bil šesti, T. Koželj sedmi, Magušar dvanajsti, medtem ko sta A. Koželj in Kuralt odstopila. Tako kot vsako leto je tudi letos mednarodna smučarska zveza izdala lestvico najboljših svetovnih smučarjev glede na število FIS točk. Prvič v zgodovini jugoslovanskega smučanja se je posrečila nekemu našemu tekmovalcu uvrstitev med prvih petnajst tekmovalcev. To je uspelo Bojanu Križaju, ki s 6,65 FIS točke zavzema v slalomu odlično štirinajsto mesto, kar mu v prihodnji sezoni tudi zagotavlja nastop v prvi jakostni skupini na tekmah za svetovni pokal. Sicer pa si oglejmo, kako so razporejeni najboljši svetovni smučarji in pa tudi katera mesta zavzemajo naši tekmovalci v posameznih disciplinah. SLALOM: 1. Stenmark (Švedska) 0,00, 2. Heideger (Avstrija) 0,22, 3. Gross 1,24, 4. G. Thoni (oba Italija) 1,72, 5. P. Fromelt (Lichtenstein) 2,26, 6. Radici 2,51, 7. Ndckler (oba Italija) 3,27, 8. Ph. Mahre (ZDA) 3,80, 9. Bieler (Italija) 4,05, 10. Hin-terseer (Avstrija) 4,85, 11. Neureuther (ZRN) 4,99, 12. Morgenstern (Avstrija) 5,86, 13. Kaiwa (Japonska) 6,58, 14. Križaj (Jugoslavija) 6,65, 15. S. Mahre (ZDA) 6,67, 137. Strel 23,28, 148. Magušar 24,39, 184. Kuralt 27,42, 202. A. Koželj 28,91. VELESLALOM: 1. Stenmark, Heideger in H. Hemmi (Švica) vsi 0,00, 4. Ph. Mahre 1,54, 5. Hinterseer 1,72, 6. Gross 3,06, 7. W. Fromelt (Lichtenstein) 3,11, 8. Brunner (Avstrija) 3,79,9. Adgate(ZDA) 4,62,11. Ch. Hemmi (Švica) 5,24, 12. Muller (Švica) 5,93, 13. Stricker 6,00, 14. G. Thoni 6,00, 15.; Nbckler (vsi Italija) 6,08, 22. Križaj 7,00f. . 59. Strel 12,40, lil. Kuralt 17,79, 12». A,> Koželj 19,61, 191. T. Koželj 25,94, 198, Ma-; gusar (vsi Jugoslavija) 26,30. ŽENSKE - SLALOM: 1. Morerod (Svi- . ca) in Pellen (Francija) obe 0,00, 3; Girdani j, (Italija) 1,57, 4. Kaserer 2,87. 5. Sackt (obe Avstrija) 3,80, 157. Tome 40,11, 159. Dornig 40,47, 191. Zavadlav (vse Jugoslavija) 46,14. VELESLALOM: 1. Kaserer in Morerod 0,00, 3. Moser-Proll (Avstrija) 2,18, 4. Kre' | ner (Canada) 2,59, 5. Fischcr (ZDA) 3,21, 167. Oblak 21,02, 216. Zavadlav (obe Jugoslavija) 48,46. fp Bizjak državni prvak Banja Luka - Na državnem prvenstvu v atletiki za mlajše mladince, ki je bilo v soboto in nedeljo v Banja Luki, je nastopila 7-članska ekipa Triglava. Največ uspeha je imel Žarko . Bizjak, ki je z metom diska 38,37 m premagal vse tekmece in osvojil naslov prvaka SFRJ ** ^ leto 1977, v skoku v višino pa se je uvrstil na peto mesto. Dobro se je odrezal tudi Štefan K urnik s četrtim mestom v metu kopja, medtem ko skoka s palico, kjer je bil kandidat za prvo mesto, organizator ni izpeljal. Štafeta 4X300 m se je uvrstila na šesto mesto. Križaj je bil sedmi v teku na 1000 m, Gašpirc pa osmi v suvanju krogle. Pri uvrstitvah v sprintu in obeh štafetah se je močno poznala odsotnost Bojana Stareta, ki se je kmalu po startu v teku na 300 m znova poškodoval. Rezultati Kranjčanov - 100 m: ... Skaza 12,0, Bačar 12,2, Križaj 12,6; 300 m: Skaza 39,5, Bačar 40,0; 1000 m: 7. Križaj 2:37,0; višina: 5. Bizjak 185; krogla: 8. Gašpirc 11,11; disk: 1. BIZJAK 38,37; kopje: 4. Kurnik 43,10; 4X100 m: 8. AK Triglav 48,0; 4x300 m: 6. AK Triglav 2:39,5. Iztok Kavčič B. Poličar in Kikelj najboljša V soboto in nedeljo je bilo na športnem letališču Alpskega letalskega centra v Lescah 11 državno prvenstvo radijsko vodenih letalskih modelov. Tekmovanje je potekalo v organizaciji Aerokluba Kranj, ki je že nekaj let organizator dvelv velikih tekmovanj letno: državnega prvenstva radijsko vodenih modelov v juliju in mednarodnega tekmovanja radijsko vodenih motornih akrobatskih modelov BLED-CUP v septembru. Vremenski pogoji so bili oba dneva odlični. V obeh kategorijah - motornih akrobatskih in jadralnih modelih je tekmovalo 41 tekmovalcev iz 9 klubov. Oba dneva sta bila natrpana s tekmovalnim sporedom. V soboto dopoldne so nastopili modelarji z motornimi akrobatskimi modeli, popoldne in v nedeljo pa z jadralnimi modeli. V soboto popoldne je bil za obiskovalce tudi krajši atraktivni program s prikazom letenja modela helikopterja. REZULTATI: Kategorija motornih akrobatskih modelov: 1. Branko Poličar (AK Kranj) 9175, 2. Slavko Poličar (AK Kranj) 8805, 3,Otokar Hluchv (MK Ljubljana) 4670. Kategorija jadralnih modelov: 1. Rado Kikelj (AK Kranj) 5596, 2. Branko Poličar (AK Kranj) 4561, 3. Tomaž Kunaver (MK Ljubljana) 4514 točk. R. K. Naši rojaki pripovedujejo ... Župan mesta Fontana Frenk Horzen iz ZDA, naš rojak, je na škofjeloškem izseljenskem pikniku predal ključe vrat tega mesta predsedniku skupščine občine Škofja Loka Tonetu Polajnarju, predsedniku skupščine mesta Ljubljana inž. Tonetu Koviču ter predsedniku Slovenske izseljenske matice Dragu Seligerju. Škofja Loka - Na XXII. slovenskem izseljenskem pikniku, ki je bil tokrat že desetič v idiličnem okolju na vrtu ob škofjeloškem gradu, se je zbrala zares pisana druščina. Prišli so rojaki iz evropskih dežel, prišli so naši rojaki iz Avstralije, Kanade, ZDA, latinske Amerike in drugih predelov sveta. Kajpada ni manjkalo tudi domačinov. Zato je mogoče reči, da je bil letošnji izseljenski piknik zares piknik rekordov. Prek celega prazničnega dne je namreč prizorišče piknika v Škofji Loki obiskalo blizu 25.000 obiskovalcev. Vzdušje je bilo zato naravnost izredno in enkratno. Prav zato je na željo Slovenske izseljenske matice iz Ljubljane in številnih naših rojakov že zdaj jasno, da piknik tudi v prihodnje ostane v Škofji Loki, v mestu pod ■ Lubnikom. Po podatkih se je letošnjega snidenja v Škofji Loki udeležilo najmanj 3000 naših izseljencev iz vseh predelov sveta. Nekateri so obiskali Škofjo Loko že večkrat, drugi so bili na pikniku prvič. In kaj so nam povedali naši rojaki? Dr. Ivan Mikula iz Loč ob Baškem jezeru v Avstriji: »Ze od leta 1952 sem v Avstraliji. Na loškem pikniku sem tretjič, "ares všeč mi je tu. V domačih krajih bom ostal do jeseni. Potem se bom spet vrnil v svojo ,novo' domovino. V Avstraliji je mnogo slovenskih društev. Naši ljudje se namreč radi združujejo. Se posebno vesel sem bil pred dnevi srečanja z mojim dobrim prijateljem dr. Jožetom Vilfanom.« Franc Beline iz Nizozemske: »Stiriindevetdeset let mi je, a svoje domovine še nisem pozabil. Po rodu sem s Štajerske, iz bližine Lenarta v slovenskih Goricah, toda že 75 let živim v tujini. Delal sem v rudniku. Življenje ni bilo lahko. Petindvajsetkrat sem obiskal svojo domovino, šestič l oa sem obiskal škofjeloški piknik. Imam štiri otroke in tudi ti večkrat obiščejo Slovenijo. Drugo leto pa na svidenje!« je pristavil. Ludvik Stegu iz Toronta v Kanadi, predsednik kanadsko slovenske skupine za kulturne izmenjave: »Rojen sem bil v Ilirski Bistrici, leta 1958 pa sem odšel prek oceana. Živim v mestu Missis-sauga v bližini Toronta. Zakaj sem šel prek .velike luže'? Cisto enostavno povedano: vleklo me je v svet. Potlej sem ostal tam. Takoj sem se vključil v delo naših društev. Bil sem predsednik društva Simon Gregorčič. V domovino sem dopotoval že šestič. Tokrat tudi z naraščajem — dvojčkoma — ki sta stara tri leta.« Judy Mesojedec izOhia v ZDA: »Moja stara mama je doma iz Vodic. Že dolgo sem Želela videti te, po pripovedovanju, lepe kraje. Zdaj se mi je ta želja uresničila. Že sprejem na letališču me je presenetil. Ljudje pri vas so neverjetno prijazni in prisrčni. Zdi se mi vse dni, da sem tu doma. In zagotovo bom v vašo lepo deželo še prišla, pa tudi slovensko bom prihodnjič zagotovo že govorili.« Ivan Avguštin iz Toronta v Kanadi: »Iz bližine Maribora sem doma, v tujino pa sem odšel pred dvajsetimi leti. Toda prihodnje leto se vrnem z ženo in hčerko nazaj. Nekje v Prekmurju ali pod Pohorjem nameravam zgraditi gostišče. Za to sem se že dogovoril. Skoda, da tokrat nimam s seboj še družine. Zaradi pridobljenih izkušenj mi ni žal, da sem odšel v tujino, žal pa mi je zato, ker nisem mogel pomagati domovini. Toda to bom v prihodnjih letih poskušal popraviti.« Leon Fister iz Toronta v Kanadi: »Doma sem iz Krmelja na Dolenjskem. Najprej sem potoval z esperantisti na Dansko, nato »pristal' v ZR Nemčiji, zdaj pa živim v Kanadi. V Nemčiji mi namreč ni bilo všeč. Imam dva otroka, ki ju vedno pripeljem s seboj v •svojo domovino. Hčerka in sin navadno vedno odideta v kolonijo na morje. Še posebno vesel pa sem snidenja s svojo mamo, ki je stara 76 let. Ob prihodu v domovino pa se vedno spomnim izreka znanega pisatelja Miška Kranjca ,V tujini se spodtikamo ob skale, pri nas pa ob kamenčke'. Nekateri so pač taki, da tu vidijo vsako najmanjšo napako, tam pa ne.« Ivanka Bulovec iz Sydneya v Avstraliji: »Sem tajnica slovenskega društva Sydney. Doma sem iz Žirovnice, v Avstraliji pa živim že dvajset let. V svet sem šla iz same radovednosti. Sedemnajst let mi je bilo takrat. Mož, ki je podpredsednik društva, je doma iz Smo-kuča. Prihodnje leto pridemo nazaj, kajti zdi se nam, da je vsako leto v tujini za nas izgubljeno. S seboj bova pripeljala tudi tri hčerke. Večkrat smo bili tu na obisku in kar ne moremo se načuditi izrednemu napredku pri vas.« Becky Albertini iz Kansasa v ZDA: »'' Sloveniji sem prvič. Prišla sem obiskat domovino svojih starih staršev. Ze veli) okrat sem slišala, da so tu prijazni ljudje, da je tu lepo. In zdaj vidim, da je to res. V domovino svojih starih staršev, ki sta me zdaj pripeljala sem, se bom še vrnila.« Markin Vukšinič iz Toronta v Kanadi: »Predsednik športnega kluba .Slovenija' iz Toronta sem. Osem let sem bil podpredsednik, zdaj eno leto predsednik. Ze prej sem bil športnik. Doma sem iz Bele Krajine, v Kanado pa sem odšel pred sedemnajstimi leti. V klubu je zdaj že kar 60 članov. Največje .zanimanje je pri nas za odbojko. Seveda pa imamo tudi dobre hokejiste. In še to moram pripomniti: Vsi člani kluba govorimo slovensko. Zato se bo ,naš' jezik še ohranil.« J. Govekar Franc Erjavec: Odlično sodelovanje Škofja Loka: »Na izseljenskei. pikniku z našo ,ekipo' sodelujemo že desetič,« je dejal predstavnik gostin-. skega podjetja Central iz K ran jal Franc Erjavec. »Iz leta v leto imamol več obiska. Na naš prostor pr:!ajajo| predvsem izseljenske skupin smo gostili kar 350 naših" rojak« Letos imamo tu tudi člane znane skupine - brate Vadnal. Zato še posebno poskrbimo za .slovensko hra-J no'. Seveda si izkušnje pridobivamo] vsako leto. Toda vseeno mislim, da so gostje z nami zadovoljni. Tudil prirediteljem piknika v prihodnje) želimo še veliko uspeha.« -j g Tatice iz Davče nad Selško dolino so navdušile številne obiskovalce XXII. slovenskega izseljenskega piknika v Škofji Loki. Prikazale so predelavo lanu v prejo in naprej v platno, obenem pa obudile tudi nekatere običaje, ki so po teh krajih spremljali to opravilo. Najboljša ekipa Ljubljane MARIBOR - V ponedeljek se je v Mariboru končalo XXX. jubilejno športno prvenstvo JLA. Na njem je sodelovalo 1100 športnikov iz vse Jugoslavije, med njimi mnogi znani tekmovalci, državni reprezentanti in rekorderji. Zato je bilo tudi na vsearmadnem prvenstvu, ki je bilo letos prvič v Sloveniji, doseženih vrsta odličnih rezultatov. Tekmovalci so se tokrat pomerili med seboj v vojaškem mnogoboju, eni najatraktivnejših disciplin, streljanju, judu, rokometu, odbojki, plavanju in atletiki. Prvenstvo je v ponedeljek v imenu pokrovitelja športnega prvenstva JLA Edvarda Kardelja svečano zaprl odposlanec zveznega sekretarja za ljudsko obrambo in komandant ljubljanskega armadnega območja gene-ralpolkovnik Franc Tavčar-Rok. Ob tej priložnosti je čestital tekmovalcem za dosežene uspehe, za lepe športne dosežke, izjemno športno vedenje ter prizadevanje, obenem pa se je zahvalil prirediteljem za gostoljubje. Nato pa je generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok predal pokal ekipi ljubljanskega armadnega območja, ki je tokrat prepričljivo zmagala. Rezultati: 1. Ljubljana 101, 2. Sarajevo 70,5, 3. Zemun 70, 4. Beograd 69, 5. Split 65, 6. Vojaške šole 54,5 7. Skopje 46,5, 8. Niš 43,5, 9. Zagreb 41, 10. Tito-grad 15,5. -jg Bela Krajina proslavila dan borca Lokve pri Črnomlju — prvo svobodno ozemlje v vojni vihri II. svetovne vojne leta 1942 na Slovenskem — so bile v h d^ljo, 3. julija, nadvse praznične. Iz vseh krajev Slovenije in iz zamejstva so se zbrali bivši borci, aktivisti OF, njihovi vojci in mladina, da bi kar najbolj slovesno proslavili 4. julij — dan borca. Med več desettisoč udeleženci so bili tudi najvidnejši predstavniki našega družbenopolitičnega življenja, med njimi Sergej Kraigher, Mitja Ribičič, Franc Šetinc, Janko Rudolf, Ljubo Jasnič in Franc Tavčar-Rok, ter člani vojno-političnega vodstva takratnega osvobojenega ozemlja, borci takrat ustanovljenih partizanskih enot, člani pohodnih enot, mladina, številni gostje iz sosednje republike in slavnostni govornik, predsednik skupščine SRS dr. Marijan Bre-celj. V svojem govoru je še posebej naglasil velik pomen Bele Krajine za celotni narodno osvobodilni boj slovenskega ljudstva in za razvoj slovenske ljudske oblasti in državnosti. Sledil je kulturni program, v katerem so poleg recitatorjev sodelovali tudi godba in pevci Tržaškega pevskega zbora, ki so jaso in gozdove na Lokvah spet napolnili s partizansko pesmijo. S proslave so poslali brzojavko tovarišu Titu. Iz Lokev je krenila na pot tudi pohodna brigada »Po poteh AVNOJA«, ki bo v štirinajstih dneh obiskala kraje ob poti slovenske delegacije v Jajce. Med brigadirji iz vse Jugoslavije sta tudi Tončka Vodnikova iz Kranja, ki je odšla na pot že osmič, in narodni heroj Albinca Malijeva iz Črnomlja, ki je odšla letos šestič na pohod. I. S. te dni po svetu NOV KOMET Sovjetski astronomi iz astrofizikalnega observatorija na Krimu so odkrili nov komet. Od zemlje je oddaljen približno 600 kilometrov. SONCE ZA BELO HIŠO? Predsednik ZDA Carter in njegov svetovalec za energetske zadeve James Schlessinger resno razmišljata, da bi na strehi Bele hiše zgradili sistem za izkoriščanje toplotne energije. Študija je že nared, vendar ni še rešeno, kam bi postavili velike plošče, potrebne za zbiranje sončne energije in kako bi priredili sedanji sistem zbiranja energije novemu. Ni rešeno tudi vprašanje varnosti. NESREČA SAVESA SE NADALJUJE Kot je že znano, je 10. julija lani ušel iz tovarne Icmesa oblak strupenega dioksina in močno zastrupil Saveso in okolico. Ze takrat se je okoli 1000 ljudi zateklo po zdravniško pomoč. Največ obolelih ima poškodovano kožo, pojavljajo se silno boleči klorovi izpuščaji, več deset žena pa je prekinilo nosečnost iz strahu pred morebitnimi posledicami za nerojeni plod. Pred kratkim sta v porodnišnici v Seregnu rodili dve ženi iz Savesa mrtva otroka. Ko sta zanosili, ata bili okuženi s strupenim plinom. Prve raziskave so pokazale, da sta imela novorojenčka hudo poškodovana jetra. Znano je, da dioksin razkraja ta organ. SEATO NEHAL OBSTAJATI Z razprodajo inventarja nekdanjega glavnega štaba, je pred nekaj dnevi tudi formalno nehal obstajati SEATO pakt, ki je združeval vzhodno azijske deiele in zahodne velesile, pravzaprav pa je ščitil interese zahodnih držav na azijski celini. Sedež pakta je bil v Bang-koku. OTROŠKA PARALIZA SKORAJ IZKORENINJENA Svetovna zdravstvena organizacija v svojem poročilu ugotavlja, da je otroška paraliza skoraj izkoreninjena v državah, kjer so uvedli obvezno cepljenje. Hkrati pa so Združeni narodi sporočili, da so še številni primeri te bolezni v državah, ki niso preventivnih programov izvedle v celoti. To so predvsem Zaire, Niger, Mali, Nigerija in tudi nekatere bližnjevznodne države. OZNAKE ZA HRUP Ameriška agencija za varstvo okolja "je sprejela odlok, po katerem bo že v bližnjL prihodnosti moral imeti vsak gospodinjski aparat, sčasoma pa vsi stroji, oznako o hrupu, ki ga povzročajo. Podobne oznake naj bi dobili tudi tovornjaki, avtobusi in buldožerji, vse v skladu z akcijo proti hrupu, ki jo pod vodstvom omenjene agencije izvajajo v ZDA. Pripomočki vseh vrat, ki blažijo hrup pa bodo imeli značke o svoji učinkovitosti. DRAŽJI PREVOZ V BOLGARIJI Brez vsakršnih obvestil v časnikih, na radiu in televiziji, so v Bolgariji podražili potniški promet z letali, taksiji, tramvaji in v cestnem prometu. Zvedelo se je, da se je najbolj podražil letalski in avtobusni promet. MRAZ V PERUJU Planoto v perujskih Andih, ki leži na nadmorski višini 3000 metrov, je zajel hladen val, kakršnega ne pomnijo. Na bregovih jezera Titicaca, najvišjega jezera na svetu, se je živo srebro spustilo celo do 25 stopinj pod ničlo. ZAKON O TISKU Libanonske oblasti so sprejele zakon o tisku ir. drugih sredstvih javnega obveščanja. Zakon predvideva zelo visoke kazni za »neobjektivno« poročanje. Kot najmi-lejšo kazen so predvideli začasno prepoved izhajanja časopisa. Za novinarja oziroma urednika, ki bi objavil »neresnično« vest pa se predvideva zapor od dveh let naprej in kazen do 5000 dolarjev.