za koiMC tedna Pretežno jasno in mrzlo bo. Ni 00 51 let šteWika 4 četrtek, 29. januaria 2004 300 sn lEAlllO Slovenija se te dni vrti okrog rokometa. Tako bo vsaj še do konca tedna, ko se bo izteklo šesto evropsko prvenstvo za moške, ki ga gostijo v Kopru, Ljubijani, Celju in Velenju. Tekmovanje po skupinah se je končalo v nodeijo, takrat pa so svoj del naloge že opravili tudi koprski in velenjski organizatorji. (Strani 15, 16, 24) ZAVAROVALNICA MARIBOR Zlata naložba je modra odločitev. tivljvBialui uvnvrai}« t maiuitit «mrmiji It UiMi btln«! PAEQmVNliTVO VEUME - SUn tr| 3S. 3320 Viliaje, M.: 03/ 897 SO 9S Slovenija gre naprej Bojan Požun E R A zrno na zrno ^ "Ti/jiečji s^j>ortnr dogcxk'k v S(ovenifi se jepričtíl. V Kopni. /\ / Cel j! ty Ljubljani in Velenju se .večnjejo n(ij\'L'Čji mojsin A. T rokometne žoge na s\'etiL Ponosni smo, da so med njirrU tudi,slovenski igniId, ki (lodo fyaskušali poseCi pa medalji ozim-ma se lo 'rsíiíi na olimpijske i^e. Se bofj nas \'€seli, du so med njimi uidi igndci 12 Velenja. V novi celjski .športni lefwtici se je za nas Slovence odvijal najbolj pomemben hojvpredtek-mownjií. Na.U fantje so i^lriilipet ux'k. s katerimi smo lahko zelo zad(a'oljni» Predvsem igra v obrambi je bikt na teh tekmah nep/vpričlji} 'a. zufo tudi ne čitdi izredno majh' noŠte\'Uo uspešno izr edenih polprotinajHidov in protinapadov. Kar z nekakšnim struhorn so si igruk i podajali žogo proti nasproinikovenvt golti, kur daje slutiti na premajhno samozavest. Vendar nam je predvsem borí)enost ob fanaiiC:nipodpori ljubiielje\' rokometa jxymagfda, da smo popmvdi kakšno napako. Slovenski napad je bolj vesela zgodba, pa čeprav so nas včasiJi sprtn-ljali oh žh-ce prehitro iz^'eileni streli na vrata. Vsaka tekma je imela s^'ojegu junaka. Z Islandijo Vugrinca in Škofa, s Češko I.ubeja in Kaviiàuka ter z Madžarsko Jovičiča in Simonoxiča, To pomeni, da imamo za vsako igralno mesto dobrega igralca. Ob vsem tem me je pa najlxjlj injpresioninda pogumna igra Vida Kavticnika. V trenutkih, ko je Mo najbolj potrebno, je zabijal zadetke lako od daleč koi tudi i desnega krila. Gorazd Škofje kot po pravilu začel hranUi izvrstno, vendar se je v nadaljewnjtt zli! v povprečje kvalitete nase obnmbne vrfite. Mislim, da je prav li( naša največja rezerva, saj je Branko Hedeko\'ič sposoben odigrali ÍJolje. Po videnem si je mesto med .'šestnajst ig/vlce\' vsekakor zaslužil tudi Selmtjan SoviC. if// igm Kustelica ne kaže vrhunske forme že kar nekaj časa. Vrstni red v skupim C je presenetil z izpadom Islandije (er napredovanjem Češke^ iiezidtat Slovenije in Madžarske pa je uresničil moja pričakovanja. Ekipe iz skupine A so igrale v našem Velenju. Oh atraktivni Švedski in Rusiji sta sode lova h tffdi Ukrajina in Šnca. Ta .skupina je nudila najmanj na/Kiosti in presenečenj od vseh Šti-rúi, zato se ne smemo čuditi polovičnemu obisku v pnuh dveh tekmovalnih dneh. R?tsi so z odličnim vratarjem Ig(frjem I.avrovom onemogočili Svede in osvojili pn'o mesto, obe ekipi fkj me nista prepričali, da si a sposobni poseči po medaljah. Ver\-dar imajo v vrstah lako izkušene 'tgtalce. da lahko iz tekme v tekmo dvigujejo formo. Pre.ienečenje zame je zmaga Švicarjev nad Ukmjino. Ti imajo v svojih vrstah izredne fjosameznike. Organizatorje v Velenju vložil veliko imda. dvorana je bila lepo pripravljena, prireditelje bila simpatična, y^eeno pa jim je ob neignmju Švedske in Šviconke himne trelki pripisati sjwdnljaj, ki se jim ne (h smel zgodài. Delno ga je rešila organizirana navijaška skupina iz Švice, ki je himno zapela kar .sama. Vseeno so nam v Velenju izx'edli lepo rokometno priredite^-, ki se dolgo ne Ijo ponovila. Slovenija gre naprej. V Nami bodo i" Sola Gustava ^ knjižnica, H Šiliha praznuje tržnica... ^m 40-letnico ^S 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 29. januarja 2004 lokalne novice Bodo gospodinjstva v Velikem Vrhu brez pitne vode? Nova generacija sušilnih strojev V (iorcnju so začeli žc lani razvijali nove gctieracije aparatov. med drugim ludisužilnih sixojev. Nova linija je y/dčclá obratovali v programu pral ncv-pom i valnih strojev. Proizvodno linijo jc izdelalo italijansko podjetje Mcclianica. na njej je zaposlenih 53 dekivcev, dnevno pa bodo proizvedli 75(5 sušilnih strojev. V lem obratu bodo do konca mescca uredili Se linijo ohišij in postavili montažni Irak za novo generacijo pralnih strojev. ■ mz Mladostniki imajo glavno besedo Vckrýe - Danes^ v Četrtek, ob 10. uri dopoldne, se bo v občinski sejni dvorani pričel otročki parlament. 8iJ mladih çarlamcntarcev, predstavnikov vseh desetih šol treh občin v Salcski dolini, bo tokrat govorilo o humanih medsebojnih odnosih in zdravi spolnosll. SkJepc parlamenia bodo irije izbrani predstavniki SalcSkih osnovnošolcev predstavili na državnem otra^kem parlamentu, ki bo 1. marca v Ljubljani. ■ os V torek prvo letošnje zasedanje sveta MO Velenje Za prvo letošnje zasedanje sc je nabralo veliko gradiva- Na dnevnem redu torkove seje sveta mestne občine Velenje je tako kar 2i) ločk, zagotovo pa bodo dali kakšno še na »mizo«. Uredili nameravajo nekaj premoženjskih /adev, določiti cx^no S(>cialnovarstvenih pomoči družinam na domu, skleniti postopke v zvezi z razdelitvijo krajevne skupnosti Podkraj - Kavče v dve novi, obravnavali pa bodo tudi predloga odloka o obveznostih lastnikov in vodnikov psov v mestni občini Velenje in o javnem redu in miru. V osnutku bodo obravnavali Še nekaj prtwtorih dokumentov. ■ mz Zaposlovanje in brezposelnost Šoštanj - Soštanjski svetniki sc bodo na ponedeljkovi seji» 2. februarja, prvič podrobneje seznanili z zapo.slova-njem in brezposelnostjo v svoji občini. Celovito informacijo o tem jim bo podal direktor Območne službe Velenje Srdan ArzenŠek s sodelavci. Od enajstih točk, kolikor jih je na dnevnem redu, pa jih je večina tako ali drugače povezanih s prostorom oziroma pros-torskourediivenimi pogoji za posamezne predele občine. ■ mkp Za čistejši zrak Nazarje-Težave s hrupom in onesnaženim zrakom pestijo Nazarje in njegove prebivalce ževelikolet. Čeprav se je marsikaj že spremenilo na bolje, so novi ukrepi vendarle nujni. Na tej osnovi je iiazarska občina v lanskem letu naročila meritve, ki sta jih pripravila zavod za varstvo pri delu za hrup in velenjski Erico za zrak. Pred kratkim so meritve že prejeli In jih podrobno pregledali na skupnem sestanku z izvajalci, člani odbora za varstvo okolja pri občinskem svetu in vodilnimi delavci okoliških podjeiij, Na prihodnji seji bo zbrane podatke obravnaval občinski svet, nato pa naj bi sskupnimi močmi poiskali ukrepe, ki bi Nazarjam in okolici zagotovili čistejši zrak. Kanalizacija na Prihovi Nazarje - V središču Nazarij so kanalizacijsko omrežje že zgradili, zdaj pa so se lotili .še gradnje v naseljih okrog kraja. Prva je na vrsti Prihova, kjer bo manjši prvi del v zgornjem delu kmalu zgrajen, vspodnjem in bolj zahtevnem pa jih bodo začeli letos. F^idelje vreden 14, naložba za cdotno naselje pa se bo približala 50 milijonom tolarjev. Pridobiti nova zemljišča Nazarje-Nekdanji Holding Glin je pred časom objavil razpis za prodajo zemljiSč v samih Nctzarjali in na sasednji Prihovi, ki jih ne rabi več. Na razpis sc je prijavila tudi občina Nazarje, ki bo uveljavljala predkupno pravico za tista zemljišča, ki so v javnem Interesu. Na tej osnovi bi uredili poti in druge javne površine, predvsem pažclijo kupiti zemljišča Jia delu Pri-hove, kjer že vrsto let načrtujejo industrijsko in podjetniško cono, pogoj za njeno ureditev pa so urejena zemljišča. (!i^ćull)enf] inšpokloi izdala OlK irii Sniartiio ob Paki odločbo o prcpovíHlí upor abi^ pilim vod(^ iz vodovodnoga omrežja Veliki Vrh - iiokoviea - iîo ob( iîii uspc^io v pelih niese( ili prid()l)ili uporabno (k)voijeiije ali bodo pipo v l)lizu lOO gospodinjvsivili sulio? Tatjana Podgoršek Oskrba s pitno vod(3 v občini Šmartno ob Paki povzroča med občani proccj nejevolje. Zadeve pa so se konce minulega leta še zaostrile. Gradbena inšpektorica Milena Kukovec - Bajec je namreč izdala odločbo, s katero prepoveduje uporabo pitne vode na vodovodnem omrežju Veliki Vrh — Lokovica. Vodovod. ki gaje leta 19^4 gradila bivša krajevna skupnost Smart-no ob Paki in ga kasneje predala v uporabo Komunalnemu podjetju Velenje, namreč nima uporabnega dovoljenja, 'lega pa nima zalo, ker ne inveslitorlca in ne upravljalce nista odpravila ugotovljenih pomanjkljivi» t i. Vzvezizzapletom namješmar-ski župan Alojz PíKlsoršekpwe-dal: »Za to težavo ob prevzemu županske dolžnosti pred letom dni nisem vedel, niti mc prejšnje vodstvo o njej ni seznanilo. Tudi kakšnih odločb inšpektorjev oziroma zahtev za odpravo pomanjkljivosti v predani dokumentaciji nisem zasle- dil. Da težava obstaja, sem izvedel sredi lanskega leta iz pritožbe krajanov KS Lokovica-Oktobra nas je obiskida omenjena gradbena inšpektorica, kateri pa tudi nisem mogel posredovati želenih podatkov, saj jih enostavno nisem imel. Kasneje smo v arhivu našli dokumentacijo, a žal spoznali, da so roki, do katerih jc bilo potrebno odpraviti ugotovitve inšpektorice, mimo. Skupaj z velenjsko komunalo smo takoj začeli izvajati potrebne aktivnosti, o tem usino .seznanili pristojno inšpektorico, ki pa nam je kljub temu izdala odločbo, na osnovi katere »mora občina v šestih mesecih od prejema odločbe prenehati z uporabo vodovodnega omrežja Veliki Vrh - Lokovica.» Mi se bomo potrudili in poskušali prej kol v zahtevanem času odpraviti pomanjkljivosti. Kako se bo stvar uredila, pa bi v tem trenutku težko napovedal. Naj ob temše povem, da nas je odločba presenetila tudi zato, ker nam v bistvu ne daje možnosti za odpravo napak, ampak jc v njej le zahteva po zaprtju omrežja.« /ahlcve so admini-sliHlIviic narave Po zagotovilih Alojza Podgorška (inšpektorica ga je preimenovala v Avgust Podgoršek, kakor je bilo inK županovemu očetu) je največ ugotovljenih pomanjkljivosti povezanih z administrativnimi zadevami (soglasja, dovoljenja) in ne z morebitno oporečnostjo vode. Ena od zahtev je - na primer-pridobitev veČ kot 70 izjav lastnikov zemljišč o sanaciji zemljišča, preko katerega poteka vod vodovoda. Nanj je priključenih okrog IIK) gospodinjstev, ki bodo po preteku odločl>e ostala brez pitne vode, če seveda občina do sredine letošnjega junija ne bo pridobila zanj upiv rabnega dovoljenja. /a natilovan razvoj polrchiia dolgoročna rešitev Ali bo morebitna rešitev zaple- ta začasna glede na prizadevanja po dolgoročni in celoviti rešitvi oskrbe s pitno vodo v občini? »Zanesljivo nebo tako začasna rešitev, tako kot ne dograditev vodovoda Gneč-nSla-tina, kar smo uredili lani jeseni. Po zadnjih podatkih naj bi vključili med vire oskrbe tudi novo vrtino v Hudem potoku. Za zdaj so strokovnjaki v njem našli preveliko vsebnost železa, ki ga je menda z nekaterimi ukrepi moč precej zmanjšati. Zadovoljivo rešitev pa poleg omenjenega zagotavlja Še en pridobljen vir v Podgori (vodnjak poleg obstoječega zbiralnika). Oba vira skupaj predstavljata skoraj polovično povečanje sedanje porabe.» Kot jc se dodal Alojz Podgoršek, sc v občini zavedajo, da bodo morali za načrtovan razvoj okolja v doglednem času zagotoviti mt^čnej.^ vodni vir. Zato se z vodstvom Komunalnega podjetja Velenje pogovarjajo o priključitvi omrežja na magistralni vodovod Velenje- Šoštanj. Edinstveni biseri iskaniu noviii v1n)v pitne vode našli enkratnem geološke dragocenosti - Čiidovili ostanki delovanja oi^njenika v [X)fíoriu Snirc^kovea znani le strokovnjakom - Nujen popis In predslavitev javnOxSti Občina LjuhiK>je v lanskem letu začela kopico dejavnosti, da bi /agotval samo ob globoki tektonski prelomnici - smrekovškem prebmu, ki deii Savinjske Alpe od Karavank, temveč se je lava z ognjeniškim pepelom in kosi kamenja podmorsko izlivala iz zemeljske razpoke -žrela, kije bil v pogorju .Smrckovca. Torej, kot so za kras značilne kraSke jame, tako so za to področje značilni ognjeniški («tanki, ki so enkratna naravna znamenitost v Sloveniji. Zal teh biserov, razen strokovnjakov za vulkanske kiimnine. ne poznasko- raj niliče. Zalo so raziskovalci predlagali popis teh najdb in strokovno occno, vse skupaj pa bi krepko pripomoglo k večji privlačnosti tega področju in pt^pe-strilo turistično pt^nudbo, za kale« ro si v občini Ljubno zelo prizadevajo. Hkrati bi seveda razširili vedenje o edinem najdišču vulkanskih oslalin v Sloveniji. .^e malo strokovnosti (po podatkih firme ÍRGO iz Ljubljane): pogorje Smrekwca sestavljajo strnjena in skrcpcncla lava. okame-nel ognjeniški pepel, vulkanski pepel z delci kamnin in skrepene-le lave, delci ognjeniškega pepela in morske gline in posamezne teksturnc zanimivosti ognjeniškega izvora-vulkanske lx>m-be. lapili, breče, sledi drsenja usedlin. karskupnt) imenujejo >*smre-kovška serija kamnin.« Ljubnemu in vsej dolini se torej obeta nova turistična in naravna privlačnost. ■ ip Previdno v okolici gradbišča Gradnja nove osnovne Šole v Šoštanju je v teku. Gre za i'kbsežna dela. zato želimo opozorili, da je zadrževanje na gradbišču prepc»vedano in nevarno: p( >zomost pa ne bo c^dveč niti v njegovi neposredni bližini. CjIc-de na zahtevnt gradbišča bo med samo gradnjo, ki bo predvidoma zaključena vštirinajstih mesecih, posebna skrb namenjena zagotavljanju varnosti. Posebnost gradnje je v tem, daje umeščena vgosto naseljen in urbaniziran prostor, ki leŽi skoraj v samem centru Šoštanja in ob neposredni bližini različnih prometnih poti, ki vodijo v mesto. Vsi izvajalci del so i.blžni skladno z veljavno zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu upoštevati tudi ostale morebitne naključne udeležence, ki niso nepc)sred-no povezani s samo gradnjo. Na vse navedeno so vsi izvajalci tudi z varnostnim načru^m opozorjeni in temu je namenjena tudi kontrola varnc»ti na gradbišču, ki jo izvaja podjetje CEE, d. o. o., Ljubljana. Na gradbišču veljajo .stroga varnostna pravila, na katera opozarjajo tudi vsi izvajalci. Vse sprehajalce in druge naključne mimoidoče pozivamo, da se teli navodil držijo in naj se po nepotrebnem nc zadržujejo v okolici gradbišča. Med .samo gradnjo nemoteno poteka tudi pouk na bližnji asnovni šoli Karla Destovnika Kajuhav Šoštanju. Ker je vodstvo zastopano v tedenski koordinaciji nadzora gradbišča, se bo laliko pouk večjim pi^se-gom na gradbišču prilagajal. Priziidcvali pa si bomo, da bodo najzahtevnejša dela na gradbišču opravljena včasu zimskih počitnic in ob koncih tednov, torej v času, ko otrok ni v šoli. Vsi, ki jih zanima, kako poteka gradnja nove osnovne Šole, bodo laiîko svojo radovednost pcktešili spomladi, ko je predviden dan odprtih vrat na gradbišču z vodenim ogledom. Načrtujemo ga skupaj z izvajalcem del in odgovornimi za ptxlročje varnosti, ki btxîo obi.s-kovalce seznanili s potekom gradnje in načrtom nadaljnjih aktivnosti. Natančen datum dneva odprtih vrat bomo seveda sporočili. ■ Milan Kopuáar, Župan Občine Šoštanj Za začetek opozorilna stavka LJuhljanji, 22. Januarja - Industrijski sindikati v ZSSS so na 3. konferenci imenovali stavkovni odbor, ki ga sestavljajo predsedniki industrijskih sindikatov (energetike, gradbenih dejavnosti, kemične, nekovinske in gumarske industrije, kmetijstva in živibke industrije, kovinske in elektroindustrije, lesarst- va ter tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije) in razglasili začetek stavkovnih aktivnosti. Začeli bodo z op(Korilno stavko, pritiske pa. kot so ncçovedaii, stopnjevali do uresničitve zahtev. In kaj zahtevajo? Nov, bolj pravičen plačni sistem, takojšnja pogajanja za tarilnc priloge kolektivnih pogodb dejavnosti 1er njihovo uskladitev in podpis. rrr* jn^n aw» ÎJS izdaja: ča$opisna-zalo2níéle In RTV mÊ^lL^ dmîba. d.o.o. Vdieflle Izleja ot» tetrtiQh. Cena posameznega izvoda |e 300 srr, mesečna naročnina 1 200 SIT. tnmesečna nan^Cnins 3.450 SIT. pofietna rtíročnina 6 fôO Siï. letna naroCnK 12.60Û SIT Uredalitvo: Boňs ZaKoiek (dlrsldor), Stane VovK {oi/-menskem pouku in celodnevni î^oli.« í\a Višji slrokoMii šoli Iv coini program poleg novih srednješolskih programov bodo na centru v študijskem leiu 20(^4/2005 dop(îInili tudi ponudbo Viiljc strokovne Sole. Pbjeklovs poudarkom na ravnanju z odpadki, kar je danes zelo aktualno področje,« je odgovoril na zastavljcno vpradnje ravnatelj ViSje strokovne Soie centra mag. Milan Mež;i. Poleg omenjenega programa je Meža omenil še eno nwost -v Murski Soboti so namreč oblikovali dislocirano enoto za izobraževanje po programu informatika, V razpisu za vpis s(5 predvideli 45 mest za izobraževanje za mladino in .Iti za odrasle. »To bo pivi primer vslo-venskem prostoru, da bo katera od višjili strokovnili izvajala izobraževanje za mladino v diskx:iro\ine - Prenovo naj bi sklenili v enern lelu Mira ZakoŠek Nama je prodana. To smo zapisali že v prejšnji šievilki Našega časa. Ibkrat pa smo želeli kaj več lA-edeti o lem, kaj se bo z objektom dogajalo v prihodnje, /a pogovor smo zapn^^ili novega lastnika Name Tomaža Ročnika, lastnika podjetja Pilon center, ki je Namo kupilo. O prodaji oziroma nakupu Name se je v naiSem okolju že nekaj ća^a veliko govorilo, ludi mi smo nekajkrat preverjali govorice, vendar kaj več kol to. da je danes vse naprodaj, od vpletenih v la posel nismo uspeli izve-delL .le pa sedaj marsikiij bolj jasno, morda čudi le ^^iino že pred leli sprejela txiločilev delničaijev Name, da najstarejša slovenska blagovnicti ne bo voč ohranjala oziroma Airila svoje dejavnasti. In kdaj se je začela zgodba s prodajo velenjske Name? Očitno v dobro leto stari odločitvi, da ho trgovsko podjetje Nama Ljubljana vse svoje trgovine (razen Ljubljane) prodalo. Že takrat se je Tomaž Roćnik začel ozirali p^) lej stavbi, ki leži v neposredni bližini njegovega MTC (nekdanji Košaki). »Nekajkrat smo se dogovarjali, a s ceno nismo prišli skupaj.« pravi, Prišli pa so Občino bo odkupila del Name Iz Mestne ol>čÍnc Velenje smo v ponedeljek popoldne prejeli naslednje sporočilo za javnost: »Mestna občina Velenje je od centra Pilon prejela ponudbo za nakup približno 2100 m2 prostorov v objektu Nama Velenje, Na seji kolegija uprave MOV v ponedeljek, 26. januarja 2004, je bila .sprejeta odk^ilcv, da je ponujena lokacija primerna tudi za knjižnično dejavnost. Omenjena ponudba je bila izmed vseh možnasti najugodnejša - boij od objekti! Elektroiehne ali novogradnje knjižnice. Na osnovi sklepa kolegija o pričetku aktivnosti bodo v kratkem stekli pogovori za nakup prostorov za knjižnico v prostorih Name. Kolegij jc oh tem imenoval komisijo, ki se bo pogajala o nakupu In vířini ccne> ter obravnaval In sprejel idejno zasnovo za knjižnico. Po predstavitvi projekta knjižnice in njenega nakupa na seji sveta MOV bodo v sejni dvorani Mestne obiiine Velenje pripravili javno predstavitev projekta.« prejšnji leden in Nama je zdaj v lasti podjetja Pilon center. hi kaj ho sedaj v IVanii? Dokončna vsebina, kot pravi novi lastnik. Še ni opredeljena. Trenutno pa razmii^Ija, da bi v pritličju uredili sodobno kmečko tržnico in tja preselili tudi obslo- Novi lastnik Name Tomaž Roćnfk ječo dejavnost MTC. Nekaj pro.'itora pa bodo v tej etaži in v kleti namenili ludi-sedanjim najemnikov lokalov — ti bodo imeli prednost pri sklenitvi novih pogodb, morda pa bo kaj prostora tudi za druge. Mestni občini Velenje so pc^sredíwali ponudbo za odkup dela prostorih prvega nadstropja Veleblagovnice. Tam naj bi uredili knjižnico. V drugi etiiži pa je predvidena kavarna in upravni prostori MTC Etaže v notranjosti med seboj ne bodo povezane. Načrtujejo iz^adnjo ni^vih vhodov in dvigala, v.se skupaj pa se bo »odpiralo« na Cankarje- vo ulict>. '>Če se bo Mestna občina Velenje odločila za odkup, bomo s prenovo prvega nadstropja Name začeli že v mesecu marcu, prenove prilličjapa bi se loli-li v drugi polovici leta. V celoti naj bi Namo prenovili v enem letu. Potem-se nameravajo lotiti se celovite obnove pro.storov sedanje Iržnice. Na njenem prostoru in na prostoru sedanjih parkirišč načriujejo izgradnjo okoli 500 pokritilt parkirišč, nad njimi pa pt^ovno-trgovski center, ki bi ga uredili .skupaj z Ero. In kaj ho / /,a|)osUMiiini? 1.^ težje zap^jsljlvili, kijih p(xl-jetje Nama v .skladu z zakonodajo ne more »dali« na Zavod, je skupaj s .stavilo »kupilo« podjetje Pilon center in jih bodo l udi zaposlili v svoji dejavnosti. Kaj pa bo z astaiimi ? Kol kaže bodo dobili zakonsko določene odpravnine in odšli na /avod za zaposlovanje ali pa se bodo morda sami znašli kako drugače. Uradnih informacij ni, ziito so hudo ogorčeni. V ponedeljek dopoldne se je sestal svet delavcev, ki je, kol jc povedala Andreja Žolger, prepričan, da postopek prodaje ni bil pravilno izpeljan. Zahtevajo arbitražo. Ogorčen je ludi sindikat. Ivan NaverŠnik pravi, da so pro-dajall ludi druge Name, a povsod dobro poskrbeli za zaposlene, ki jim gre celo bolje kot nekoč, imajo delo in višje plače. Ttikaj pa jih puščajo v negotovosti, brez odgovorov. Napovedujejo sklic zbora delavcev, na katerega bodo povabili tudi novinarje. Za HSE uspešno poslovno leto Driižl>e Ho]din{^i Slovenskih eleklmrn so proizvedle v lanskem letu (dis GWIi električne enei^^je (od tc^a hidroelek-tmme 2649 (;WH - 42,6 % in termoelektrarni 3566 (;Wh - 57,4 %). Holding je ustvaril milijonov tolaijev prihodkov, nekonsolidiran lanski dobiček pa je po pnih podatkih /nuSal 4 milijurde t(»larjev. ■ mz ZDRUZEMA LISTA sodalnik demokratov Velenje OBVESTILO Svetniška skupina ZLSDv Svetu mestne občine Veienje vabi vse zainteresirane občanke in občane na ure odprtiii vrat, ki so vsak ponedeljek od 16. do 18. ure v stavbi sodišča (IV. nadstropje} Prešernova 1, v Velenju. Vabljeni! UTRIP OD «€D€ DO TORKA • ÇM€T IN DOnOMIIIA Srrda. 21. januarja Premier Rop jc za skwcnskcga kantiidala za evr<)psk prejel PreŠerniwo nagradtx Šludij jo nadaljeval na Lsii univerzi» leia I989jc maglslriral in v začetku lela 1993 ludi doktoriral. Od lela 1991 je Poutník doccnl na ljubljanski pravni fakuUeii. Poklicno kariero je 22. marca 1958 rojeni Potočnik začel kc>! višji ra^i-sktwalec na IníiiaJiu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani. Ameriško zvezno ložiUtvo je napovedalo vojno oi^niziranemu kriminalu. V New Yorku stí aretirali 27 domnevnih Članov razvpite italijansko-amerižkc mafijske družine Don an no. Skwensbi vojaka naj bi imela lela 2015 18-000 vojakov, od leli 8.000 p<5klicnih in 10.000 prostovoljnih rezervistov. Čcirlek. 22. januarja PreisktAalna sodnica Marija Pri-stovnik sc }C odkrila, da zaključi preiskavo v primeru Pelck. kar je marsikt^ga presenetilo, saj je daslej kazalo, da se K> preiskava zavk;-kla. Sodnica se je zaključitcv preiskave odločila, ker je prepričana. da dodatna zasli.^anja ne bi razjasnílaokoliáčin pomembnih v lej zadevi. Zaradi suma sloritve kaznivega dejanja poskusa umora novinarja Petka, za kar je zagrožena zaporna kazen desel ali trideset lei, jeslovcnjgraška sodnica preiskavo uvedla zoper Attdreja Štruca, Nevena Koluilroviča, Draga Hojnika in Stanislava Vogrinca, ki so bili vsi priprti sredi lanskega septembra. Zaradi pomoči pri kaznivem dejanju poskusa umora pa je bila preiskava uvedena zoper Janeza /-ela in Branka Puca, kisla naprosit^li. Nadzorni svet Pivovarne Union je razreSil dosedanjo upravo in s I. marcem za pel let iment)val novo. V Unionu so torej dobili novo mello. Direktor Dušan Zorko prinaša nov zagon tečaju Laškega. Cîradnje megaccntrov postajajo že kar slovenska folklora. Vsi ob lem seveda čakajo, komu se bo najprej zalomilo, V Celju so odprli nov Mcrcatorjev Center, 7e 18. v wrigi velikih nakup^walnih centrov, in irelji kincíceníer Kc^losej s petimi dvoranami. Kne/je mesto se tako na obrobju balia s Številnimi kinodvoranami in različnimi trgwinami. sredij^c pa mu vse Mj umira. Vlada bo po vstc")pu v CU pridobila ludi zakoncîdajno vlogo. Tako bi državni zbor v zadevah, ki niso v njegovi pribtt^jnosii, sprejemal ie deklaracije. Petek, 23. januarja Mandatna volilna komisija DZ je s 15 glastwi za in nobenim proti podprla imenovanje Milana M. (Vikla za predsednika računskega st>dišča. Državni zbor bo o Cviklo-vem imenovanju odločal predvidoma prihodnji teden na tajnem glasovanju, za pa mora glasovati najmanj 46 poslank in poslanccv. C?vikl je trenutno zaposlen na Novi Ljubljanski banki kot direktor centra za finančni) upravljanje, pred časom pa je bil tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu. Prva razjskava Pol 11 barom etra v volilnem letu je pokazala, da je januarja izra7lio narasla podpora SDS. Predstojnik Cenlra za raziskovanje javnega mnenja in mn<^žičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede Niko Toš meni, daje zvišanje podpore SDS In SNS povezanem z dogodki glede Izbrisanih. "Pri tem gre za premik dela volilnega telesa v desno in za sprejemanje opredelitev, ki so v svojera bistvu nestrpne." Naša ne.strpnost pa se resnično vse bolj izraža. To potrjujejo razni dogodki, tudi v Novi Clorici. ko so neznanci s kljukastimi knži in grafiti z nestrpno vsebino porisail več spominskili obeležij in pročelja stavb. Predsednik hrvaške vlade in HrvaŠke demokratske skupnosti (IIDZ) [vo Sanader jc danes na sedežu liDZ v Zagrebu sprejel predsednika Sbvenske demokratske stranke (SDS) Janeza Janš(">. Soilola, 24. januarja Na šolsko ministrstvo prihaja v zadnjem času vse več pisem, pc^butl svetov stariev in pi^sameznih organizacij, čeŠ daje treba v programu devctleikc marsikaj spremenili. V njem ugotavljajo, da dr/avna šola, ki naj bi bila po pogojih šolanja enaka za vse državljane, zopet pc»staja občinska, odvisna od bogastva posamezne občine. Starše moti tudi sedmi razred devetletke: učenci so preutrujeni, obremenjeni s šolskimi torbami, primanjkuje jim časa za dejavnosli.kisojih otroci obiskovali prej. Papež Janez Pavel 11. je v svoji p^islanici tokrat c.^lacal medije, da sit preveč naklonjeni kontracepciji, splavu In homoseksualnost j, Medije je ziilo pozval, naj podpirajo tradicionalno družinskih življenje. V Vietnamu so imeli že šesi smrt-nlii slučajev zaradi ptičje gipe. V prizadevanjih, da hI zaustavili njeno širjenje, so ubili že 3,2 milijona piščancev. Ptičjo gripc^ so potrdili tudi na Japonskem, v Južni Koreji. Tajvanu, Tajlandu In Kambodži. Ameriški državni sekretar Colin Powell je priznal, da Irak pred vojno po vsej verjetntisl j n i imel ort>žja za množično uničevanje. To priznanje je sedaj sicer bolj malo vredno, kaže pa, kako bogat lin mc>čni zlali-ka manipulirajo, ne le s posamezniki, ampak s celotnim svetwnim javnim mnenjem. Sicer pa vodilini politiki vztrajajo pri stališC-u, da je bila vojna upravičena. Neclelia. 23. januarja v drugi polovici leta 2003 je bilo ponarejenih 311.925 bankovcev, v celotnem lan.skem letu pa .551.287 bankovcev, od lega največ za 50 evrov. Direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (lACA) Mohamed ElBaradei je za nemški dnevnik Spiegel dejaUdaje nevarnost atomske vojne bliže, kot si to lahko predstavljamc^ treh letih pogajanj sta se libanonska milica Hezbolah in Izrael dogovorila o Izmenjavi ujetnikov, Za izraelskega poslovneža in trupla treh vojakov bo Izjael iTpustil okoli 400 Libanoncev, Palestincev, 23 pripadnikov Ilezbolaha in 12 drugih Arabcev. Izmenjava ujetnikov naj bi bila opravljena na lajni lokaciji v Nemčiji. Ameriški robot Opportunity -dvojček vesoljske sonde Spirit - je samo nekaj ur po pristanku piislal prve fotografije rdečega planeta. Planet jc po prviii fotc^aCjah manj rdeč In temnejši, kot so domnevali znansiveniki. Japonski proizvajalec avtomobilov 'loyota Motor se je v Iclu 20()3 povzpel na drugo mesto med največjimi avtomobiLskimi proizvajalci na svetu. Pri Fordu sicer v svoje podatke o prodaji niso prišteli tudi prodaje družbe Mazda, ki jo imajo v 33,4-odstotni lasil, V tem primeru bi še vedno ohranili drugo mesto. Avtomobilski strokovnjaki poja5;njujcj milijonov ljudi brez dela. Okoli 108 milijonov brezposelnih je mi^kih, 77.8 milijonov paje žensk. Najbolj so prizadeli mladi od 15 -24 let, med katerimi je 88,2 milijona brezposlenih oziroma 14.4 odstotkov. Senator iz zvezne držxive Ma.sî>ac-hiiseits John Kerry po zadnji anketi revije Newsweek vodi v hipotetičnem dvoboju s predsednikom Georgc^m Bushem. Ponedeljek. 26. I^anuarja žabja perspektiva Ustavno .sodišče je zavrglo zahtevo poslancev koalk;ijskih strank za presojt> usiavnc;>sli odloka o razpisu referenduma o izbrisanih. Državni zbor ho tako najverjetneje že v petek dť)k)čil datum referenduma. Zunanji ministri članic in pristopnic EU pa so zavrnili predlog o poenotenju plač evropskih poslancev. Medtem ko na Tajskem ljudje umirajo za piičjt^ grip«), se v Bangladešu sčajo s skrivnt>slni^ mrzlico, za kateri") je umrlo že IH ljudi. Torek. 27. januarja Do.^. februarja naj bi bilo jasno» ali jeskupina ptîslancev iz LDS, na čelu z Jožefom Školčem. mislila resno, ko je predlagala spremembo državnih simbolov. Britanska kraljica Elizabeta II. je med britanskimi zaščitniki živali vzbudila veliko ogorčenja, ko jc s sprehajalno palico ubila fazana, ki ji ga je v gobcu prinesel lovski pes. Dober predlog ali le dobra šala Mhi'Jiiii o f/rtd/ogfi celjskega hipana se močno nizlikiçejul Enř menijo, da gfv za dobro šalo, liniff so se K-endurle malo za/nis-filh Bojan Šrot je namreč :(loi'ensh: poslam ti poz^-a/, naj rrtz-mislijo o icm, da hi sedež slovenska parhmcma iz Ljubljane prestavili v Celje. S tem hi na najbolj nazoren načtn dokazali, da s centralizacijo mislijo resno. Njego^^'u (whuda je že pred samo ohi\tvna\'o v poslanskih klopeh naletela res na različen sprejem. V neka tcjih strankah, kot na pri-mer v nacionalni, so to proglasili za dohro Salo, dnigisfj hili celo mnenja. da hi to ne bilo niti lako slabo. Eni so bili odločno proti. Celo ljubljanski hipa nji se predlog ni zdel fiajboljši, če^yrav so prav v njeni jnestni občini nekateri večkrat opozarjali, da jih državne institucije veliko stanejo. Župan celjske mestne občine pa je izračunal, da bi bil lahko to doi^er jiosel. Treha je priznati, da je Šrotm a iiohuda naletela na deljen odmev celo v njegovem kne^em mesut Tudi tu nekateri niso vedeli, ali se njihov /)ni mož šali ali misli resno. A kot kaže, bomo še naprej morali poudar^ jati, da vse pt)ii voilijo ť Ljubljano. Res pa je tiuli. da je že dokazano, da se mzni lah' »decenirallzacijski izletiv slabo odnesejo. To končno vvdo tudi Celjani sami, ki imajo formalni sicer sedeè /Jai::a. v.fe delo pa odvija ť /.juhljani. V sedanjem časti, ko v šalesko-zgornje.wvinj.ikem koncu vendarle računajo na to, da ho prišlo do delitve .savinjske regije in bosta iz nje na.uali d\v, se je vendaHc izkazalo, da imata Celje in Velenje nekaj shipncgf}. Vendarle športnega ali natančneje rečeno rokometnega. V obeh mestih je bilo konec tedna predteknuA-anje ev ropskega prvenstva. V Celju bodo Še tekme drugega kola, v Velenju je zastor lega tekmovanja Se padel. V obeh krajih pa je precej lakih, ki .sprašujejo, ali smo znali to tekmovanje, največje v samostojni Sloveniji, tudi tjžiti in kaj iztržiti Prevečkntt se namreč /ni na.^ dog^tja. da gredo take jmložno.s ti pre\'eč mimo. Kraji s takimi priivditi'ami ne žixijo, iz žej)ov obiskoval' cev ne znamo izvleči niti poštene pare. še pri promocijskem materialu se pogosto zatika. Organizatorji, oziroma tisti, ki so za take stvari zadolženi, zagotavljajo, daje bilo toknu drtigače, a vpra.^anje je, čc je bilo dovolj dohro in če bodo kraji od tega imeli kaj ttidi "na dolgi rok", kot radi rečemo. S(^'eda se v teh dneh v.se le ne suče okoli rokometa. I^dvse.m v vz/iod' nem koncu naše statistični! regije je v ospredju dovijanje v gospodamtKii, ť nekdaj ugledni družbi Steike so (z manjšimi modifikacijami) celo ponavljali večkrat med jx^tekom sicer bolj ali manj enotne informativne oddaje. Napetost ť sodni dvorani so posnetki povsem razgalili, nas približali čusci'om ift reakcijam udeleženih ljudi in najbrž je le malokdo ob tem lahko o.stal neprizadet. Tudi tuji mediji, predvsem resni časopisi, ki jih občasno usjjem prebrati se se\'eda ne morejo izogniti poročanju iz .sodnih dvoran, pri Čemer pa si nedvomno zashižtjo dosti višjo oceno kot naši mediji ih pravihi (najbrž ima pri tem neko vlogo tudi različnost sodnih sistemov) si pozornost zasliáijo primeri, kiptHem služijo kot precedens in pri kateriJt se krešejo nasprrjtujoča si mnenja. Pred nekaj meseci se Je tako v ZDA razpletel pricier, v katerem so za unwr sodili pomočnihi "osirostrelskega morilca", kije bd ť času iz)'ršenih zločinov še mladoleten. Mnenja so bila deljena predvsem pri vprašanju, ali mu lahko dodelijo smrtno kazen ali ne. Na mladeničevo srečo so spretni odvetniki izboje\>ali zgolj kazen do.^mrlno ječo. Pozornost javnosti tako ni liumenjena zgolj posamični obsodbi, pa tudi samo poročanje s procesov je daleč od senzacionalističnega, l)oljši časopisi radi ohranjajo tudi tradicijo, da rut mesto fotografij s sojenja ob člankih objavljajo .skice oziroma risl^ iz sodnih dvorem. Zal.so naši mediji skoraj brez izjeme .^e daleč od tega. Dejst\'o, da seje Slovenija približala sla\nim "Johnnyjem ki so nam znani iz prekoadantskega sodnega prostom, s tem, koje hihi dosojena izredno visoka htzen, Jeffo mojem mnenju dosti premajhen razlog za taksno medijsko odme\'nost, kaj šele za senzacionalistićno m\'en poročanja o dogajanju v sodni dvorani. Ne .sorodniki žrte)', ne obsojeni, ne drugi udeleženi v procesu ne zashižijo taksnih odme\'ov v oliliki slalxi režiranih "reality showr". Kazen in kaznovanje sta bila sicer že od nekdaj predmet, kije neustavlJi\'o prri^lačil določeno vrsto ljudi. Oblastniki so to ákoriščaH predv.sem s tem, da so .si s jwpulamostjo javnih kantovanj večali tudi s\vjo priljubljeno.st. Vtem Času in prostoru so takšne možnosti ali obeti povsem nerealni, .so pa, kakor kaže, priložno.st tnlno zg^Mi mediji, pri tem pa rtečedno jx)zahdi na kakršno koli mero oziroma mejo ohisa. profesionalnosti in morale ter sledeč omam-nosfi vonja po denarju brez usmiljenja pregazili rmir-sikafero zttpoved iz kodeksa novimi rs t)'a. Hkrati v ^vj zagovor takojpri\'lečejo pravico javnosti do informiranju oziroma obveščanja. Slednja je v naj\'ečjem konjiikin prm' s pravico do zasehmxstL hed narni je verjetno razfmiva o prepovedi objavljanja začetnic imen in priimkov v /jolici-jskih poročilih, po kateri hosta v ring stopili prm' ti dve^ In Če pi tem Še lahko dajemo prednost pn ty se mi zdi, da se prxsnetki v zgornjem slogu ne smejo zakrinkati vanjo. Ce bo tako, potem bodo mediji vse bolj močeradasti -rttmeno-čmi in (z vsem spoštomnjem do živalskega sveta) pri tleh plazeči se za čim večjim zashdkom, mi pa jih bomo kot kaže .še naprej veselo pobirali s tal. GOSPODARSTVO Zapiranje jame je zahteven projekt Zadnja Iona preinoj^a i/ jame Skale najhrž maja - V njoj ho oslalo skoiaj 20 kilometrov profí-Zapiranje ocenjt^no na 6,5 milijardi^ !()larj(îv Miiena KrstiČ • Pianinc Veknje - V Premogovnika Velenje pravijo, da bodo zadnjo tono premoga iz jame Škaie spravili aprila, najpozneje maja Icios, Zapiranje jame, kije tako tehnično kol finani^no zelo yahic'ven projeku pa se je priCelo že prej. Cire predvsem za odslraniiev ti-^iih objektov, ki so povczimi s samim odkopavanjem. njem bo v jami osiaJo nekaj manj kol 20 kilometrov prog. »V lem času i/ jame Skale - zaradi nevarno-sri vdora • črpamo velike količine vode, vzdržujemo le nivo vode, ki je potreben v ostalih predelih jame. Ibcrpanje bo treba nadomestiti v severoza-luxlnem predelu in šele, ko ga bomo, bomo lahko objekte v jami Skale v celoti likvidirali,« pravi nm^. Maijan Koieno, tehnični direktor Premogovnika. To pa ho ludi Imančno najbolj zahteven del tega projekta. Pra- 11 Mag. Marjan Hofenc vc ideje, kako zagotovili denar zanj, pa še ni. Celoten projekt zapiranje jame Škale je, kol smo kc pisali, ocenjen naó^S milijarde tolarjev. Dosedanja dela, ki sojih za zapiranje jame v premogovniku že opravili, so pokrili iz tekočega poslovanja, največji /alogaj pa Sele prihaja. »Smo v stalnih stikih tako s I loldingom Slovenske elektrarne kol minis-irstvom za okolje in prostor, s kaierima skupaj iščemo vire in načine financiranja. Holding nam zaenkrat te dopušča, da iz tekoče proizvodnje pokrivamo zapiralna dela. Se pa to seveda po/na pri pcjslovanju. /.aradi tega bo IcUk izg:uba nekoliko višja, kot bi bila, če teh del ne bi opravljali,« pravi Kolene. Bodo parcele na Kunta Kinte naprodaj ? Na dobrih polih h(^klaiiil) že ver kol 2(K) prve parce le, velike približno 2(X) kvadratnih metrov. Danes je lam že več kol 20U parcel» ceioino območje s potmi in zelenicami pa meri dobrih pet hektarjev. /cmljl^e je v laslisklada kme- tijskih zemljfckamorjc Premo govnik leta 19V1 moral prenesti vsa zemljišča nad odkopnimi polji Zdaj jih, lako obljubljajo v Prc-mogcwniku Velenje, čaka drugi korak, vzpostavljanje lastniških razmerij do sedanjih najemnikov parcel, Iskanje možnosli, da bodo Lnhko ti del zemlje, na kateri imajo postavljene vrtne hišice, ki vse bolj postajajo podobne manjšim počitniškim hiSicam, ludi txlkupili. »Premogovnik bo pomagtil pri urejanju pravno-lor-malnihz^idev. Najprej pa bo treba seveda preverili, na kakšen način bi posamezniki lo zemljišče lahko odkupili» določhi skupne površine, skupne poti... Dela okoli tega bo Še veliko,« pravijo v Premogovniku. (lotovo se to Šc ne bo zgodilo jutri- Vsekakor pa je razmišljanje o tem, kako in do kam s lem prosiorom naprej, upravičeno. ■ Devet presežnih delavcev Pol(Mn ko so se lastniki veUMijskef^a lekslilíu^ga ])0(lj(^tja M ( lub m skupščini, lik pred iztekom lela 2003, slriiijali s priMlIa^anim pre-slrukUiriranjem podjelja in iz ohoz(lravstvenih anibulanl že v kratkem z dvigalom - Nabava Jiove^^a urgenlnoga vo/ila s pomočjo (Jorenja in Pi^emogovnika - Pomanjkanje zdravnikov l ešujojo z nadurnim in pogodbenim delom Milena Hrstič - Planine V Zdravstvenem domu Velenje pravijo, da lansko poslovno leio ni bilo najbolj uspešno. Zna se zgodili, ko bo vse prei>icio, da bodo leio zaključili celo z izgubo. PrviC po dolgih letih. Razlogov lo» pravijo, jc več Nekaj jih je v pogovoru za NaS čas nanizal direktor Zdravstvenega doma Velenje, Jože Zupančič, dr. med., s katerim pa smo sc tokrat pogovarjali celo (ne hoaic verjeli^ o stanju strani.^. Mapoval ufe se torej izfitiha ? »Po dolgih letih prvič. Razlogov zanjo je več. Na eni strani zaostrujejo ekonomske pogoje zavarovalnico, po drugi pa sc soočamo s svojimi težavami, 7lasti kadrovskimi. Primanjkuje zdravnikov, /e vrsto let. Doslej tc le^iivc še nismo uspeli ustrezno rešili.« Tdravstveneffi doma pa ostaja ka. «Ohranjamo vse sj^cdalističnc ambulante, Širimo pa diagnostično dejavnost na področju rentgena, laboratorijske in ultrazvočne diagnastike in še na nckate-nh drugih področjih.« Kako velik prostor pa je vezan /w Zdrava fUveni dom Veietge? «Z osnovno dejavnostjo pokrivamo Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kar pa sc tiče specialističnih in ostalih diagnostičnih sluJ:b, pa veliko širSe okolje, wc obmejne občine in cclotno Zgornjo Savinjsko dolino, Za posamezna področja prihajajo k nam tudi pacienti iz Slovenj Ctradca in Celja, denimo v psihiatrični in pediatrični dispanzer.« Ptmtatyka/ije z4nviiikoyje splosett vs&ilo^ venski problem. Manjka jih, kot pravite, tudi pri vox. Kako pa poie/n (e zfl^te te? »Tako, da organiziramo delovni proces mimo veljavne delovne zakonodaje, ki opredeljuje to podr^>čje, v pogodbenem delu ali nadurnem delu. Zdravniki so izredno obremenjeni.« Deturna ambulanta je oh koncih tedna veJikokrat prepolna. ljudje so, ker čaka--jo, velikokrat nezadovoljni. »Tam je konec tedna, včasih pa tudi med tednom, res preccjšnja gneča. Vendar moram reči, da velikokrat po nepotrebnem. Veliko je obiskov, ki so nepo trebni. oziroma ki ne zahtevajo obravnave v dežurni ambulanti. Ta problem se je pojavljal v vseh dc;?urnih centrih v Sloveniji. Ponekod so zadevo reših tako, da so začeli pacientom zaračunavali ncnuj-ne obiske. Tudi mi smo Že razmišljali o lem. Odprla pase je dilema: tisll, ki imajo denar, bodo lahko lo plačali in uslugo izkoristili, listi, ki ga nimajo, pa sc bodo morda tudi na račun lega, da bodo zamudili ugoden trenutek za zdravlje^ nje, obisku v defurni ambulanti izognili. Zalo, ker bi jih spremljala bojazen, kaj pa čc bodo morali obisk plaCali, denarja pa nimajo. Žal pa se bomo najbrž tudi pri nas slej ko prej morali odločiti za zaračunavanje nenujnih obiskov v dežurni ambulanti.« Pa je nepotrebnih obiskov res iako veliko? »Kar precej jc lakih primerov, čeprav mislim, da ljudje lega ne počno zavestno, ampak bolj zato, ker so premalo osveščeni. Naše mame so znale (Kcniti, kdaj gre za zapeko inje polrebno dati kJislir, znale so oceniti, kdaj gre za glisle. Spomnili sc bomo, da smo takrat jedli česen, če ni bilo zdravnika. Znale pa so tudi oceniti, kdaj je treba iti k zdravniku, ker bi lahko Slo za vnetje slepiča ali kako drugo nevarno bolezen. Enako velja za vročinska slanja. Joie Zupančič, dr. med., prav/, da so njihove mame bolj vedetef hda/ je treba k zdravniku In kdaj ne, kot to vedo današnje. Poznale so-splašne ukrepe, znale so pogledali Žrelo in ugotovili, da gre za angino... Danes pa se dogaja, da doma otroku lem-peraiure še zmerijo ne, ampak enostavno ocenijo, da ima vročino, in pridejo v dežurno. Šc več. Tak obisk tudi v splošni ambulanti ni takoj potreben.« Nujna medicinska pomoč, med ljudmi holj mana kot »ur^ica«, pa je organizirana 24 ur dnevno. »Tu čakanja ni.« Ekipa je v pripravljeniKiti. »Naša služba gotovo sodi v sam vrh slovenskih urgentnih služb. Pa se tudi tu pojavlja enak problem. Če je klic slabo premišljen, Če ta pomoč ni takcj nujna, ekipa pa je na terenu in pride vmes do res nujne situacije, polem ... Zatiî vedno opí> zarjam, da mora tisii, ki aktivira lo službo, dobro (Kcniti. Se mi zdi, da jc tudi tu šc nekaj rezerve.« Kaj pa parkiranje pred zdravstvenim domom v Velenju? Pred leti smo veliko pihali in govori o gneči in pomanjkanju parkirnih mest. Zdaj. kosonwdreconeje teh d^ivolj? »Z modrimi conami smo zadovoljni, nismo pa zadovoljni s lem, da Ijud-ie Še vedno parkirajo na dvorišču zdravstvenega doma, oziroma na v/hodnem delu novega trakta, kjer jc včasih neizmerna gneča. Celo na roke smo J^e odmikali avtomobile, ki so zaprli izh(xi urgcninemu vozilu. In lo kljub temu, da sta na vhodu dve (pa/orilni tabli, da jc za največ 15 minul dovoljen samo dovoz menihno? »No, moram reii, da imamo glede lega znotraj stranke precej različna mnenja. S kolegico Lidijo Majnik, ki se zav/emaza ustanovitev ptujske regije. dokazujeva, kako jc pomembno, da smo politika in gospodarstvo dobro povezani in skupaj udejanjamo razvojne projekte. O.scbno zagovaijam slalisčc, daje regionalizacija dvosmerna ccsta, da torej dogovori ne morejo ill od zgoraj navzdol, ampak predvsem od spodaj navzgor. Za nase občane in državljane moramo dobro poskrbeli na regionalni ravni. Prepričan sem, da ima mestna občina Velenje vso potrebno infrastrukturo lako za družbene dejavnosti, kulturo, šolstvo kot seveda tudi za gospodarstvo. Cc nekaj lorej žc obstaja, jc irc-ba k temu dodati le ^ zakonsko osnovo.« No, vaša mnenja o tem so res poeno' iena. Kakšne pa so možftosti, da Sa^ šo tudi zares dohitno? »Poglcjic»če nekaj zares hočemo in želimo in če imamo ob vsem tem Se dovolj potrebnega znanja, jc možnosti za uspeh zck) veliko. Seveda pa bodo potrebna .^e usklajevanja in dogovarjanja. V uspeh pa nikakor nc dvomim.« Uoijša cestna povezfíva je fisto, na kar najbolj glasno opozflfjanio tmli občani. Uradnih odfiovorov o tem ni. Kdaj pa vi ineniie, da je uresničitev te žjelje te niozfia/ »Konkretno na to težko odgovorim. Vsekakor pa smo laliko zadovoljni, da bo laccslna povezava zajela v ni\cional- Jožef KavtiČnik nem programu izgradnje in vzdržcva-njacest, kijevpripravi Zazdajje lorej najp(5mcmbneje. da bo opredeljena, ko pa bo, bomo spel na potezi poslanci, ki bomo skuSali doseči, da bi do njene izgradnje priSlo čim prej.« y lokalnem okolju sodi med najpo' nienihnejŠe uspehe prenova Rdeče dvo- rane. Osebno ste veliko prispevali k temu? »Tudi to je projckl uspešnega medsebojnega sodelovanja. Vsekakor sem se kot športni dclavcc zavzemal za obntwo vseh šporinih objckiw, v katerih trenutno poteka evropsko prvenstvo v rokometu. V ta namen sem skalai zagotoviti tudi čim več potrebnih finančnih sredstev. Seveda sem tudi osebno zelo vesel, da je ministrstvo za Šolstvo in Spon zagotovilo za to82 milij<3nov tolarjev in da je k lemu primaknila fundacija za šport Še 30 milijonov. Sevedapav.se skupaj nebi biJo dovolj, če nc bi projekt znatno podprla ludi Mestna občina Velenje. Tudi Rdeča dvorana je primer uspešnega medsebojnega sodelovanja.« Kakif pa .\/e vi osehno zadovoljni s (o prenovo. Kako jo vidite zdaj, koje pre* síaia »krst« • pomembne prireditve ei'ropske^ rokometne^ prvenstva? »Funkcionalnost je vsekakor dobra, predvsem pa veliko boljSa, kolje bila. Dvorana je kvalitetnejša. Mc pa moli rdeča barva, /disc mi prav, da je dvorana ostala rdeča zunaj, rdeča notranjost pa izčrpava športnike. To mc moli, drugače pa som s prenovo zelo zadovoljen.« Tudi za izgradnjo medpodjetniškega izobroffivahtega centra ste zagotovili precejšna sredstva? »Res je. Na ministrstvu so razumeli naše želje in potrebe in primaknili 150 milijonov tolarjev.« ('emu pa hwi/e vi osebno namenili pri-oriteio v leiohtjem letu^ ht se tudi iz/e» ka vaš mandat? »Nadaljevali je treba vse prej omenjene aktivntisli na področju oblikovanja lastne regije in umestitve boljše povezave z avtocesto v nacionalne plane. Poleg lega moramo v Velenju izgraditi takivno upravno enoto, kot jo potrebujemo in ki bo lahko prevzela obveznosti Sa-ša regije. Občanom mora nudili res vse poirebne informacije in uslugo, lako da jim po uradnih poteh ne bo treba hoditi v Celje ali Žalec. Pomembne naloge nas čakajo tudi na področju ureditve kulturnih objektov, iz državnih virov bomo skušali pridobiti nekaj sredstev in tako slediti usmeritvam ol^Inskega sveta na tem področju.« Razpeti sfe med Velenjem in íj(d>lja' no. Bolj opazite razJike, ia^je vidite pri* merjave. Kako sedaj dozivt/afe naše okolje? »Tukaj se zelo dobro počutim in se, česc Ic da, vozim vsak dan iz Ljubljane v Velenje. Tam imam sicer stanovanje, kjer prespim, kadar se seje vlečejo predolgo v noČ. Tukaj imam družino, ki mi veliko pomeni, imam prijatelje in znancc, s katerimi sc rad družim, lopa mi pomeni ludi sprostitev po napornem delu. Seveda pa imam tukaj tudi veliko opravil. Aktivno delam v svetu krajevne skujpnasti Staro Velenje, sem predsednik Športne zveze, pa veliko sc pogovarjam z ljudmi. Rad jim prisluhnem, saj menim, da mi to koristi pri mojem delu v parlamentu. Vse skupaj jc naporno, a zelo prijetno, kadur vidim, da sem izpolnil obljube, ki sem jih dai, ko sem bil izvoljen za poslanca.« »Slikar sem, a ljudje na mojih slikah vidijo in slišijo pesmi« iložela Napolnika, /iniov^sa Pepra Iz (Íaví^ poznajo po vsej Sloveniji predvsem po velikih scenskih delih - Ne ve, ka) je to prosti cas, kaj šele dopust - »Dcîlal símii že scene za 50-, 100-ietnico, za lOOO let pa še ne. Zaupanje je veliko priznanje!« Tatjana Podgoršek S slikarjem samoukom .Icržclom Napot nikom sva se klepet dogovarjala žc pred novim letom, a zaradi obilice obveznosti ni »ratalo«. »Sc je tcmp^> iz minulega leiakaj upočasnil?" smo ga vprašali, ko smo mu prej.snji teden segli v roko. »A, bejž DO. Nič se ne unese,« nam je hudomu:vno odgovoril možaks klobukom na glavi in v belem delovnem oblačilu, ki ga jc tu in lam krasila barvna packa. Za pogovor nas ni »naročil« v ateljeju - delavnici na železniški poilajiv Smanncmob Paki, ampak v prijetni sobid njegove domačije, ki sloji na hribčku, nekdaj imenovanem Sončnem griču. Je žc vedel zakaj. »Leto 2iX)3 jc bilo zame šc bolj ustvarjalno kol minula. Veliko sem naredil in težko verjamem, da sem lahko toliko. Gneča je bila, da sc rcčc, in kar nekajkrat sem mi je zgodilo, da Se dihati nisem mo^l normalno.« Veliko je bilo takánih in drugačnih dogodkov, prireditev, ki jih je Jože polepšal s svojo veliko scc-no. Težko bi iz obilice izluščil najpomembnejše. Nekako najbolj se 7 radastjo sptiminja 50-ictnicc Avscnikove glasbe na Bledu. »Pri Avsenikovih sem skoraj tako kot doma. Za vsako prireditev me pokličejo: JoŽc, naredi to, ono. Jože, računamo nate, da nam boš naredil Šc veliko lepega. Za sceno za prireditev ob jubileju pa meje nagwo-rila RTV Slovenija. Ponasen sem, V Sloveniji je toliko ljudi 2 akademskimi naslovi, sceno pa so zaupali meni, ki sem po izobrazbi slikopleskar, siccr pa sem slikar samouk.« Jože pravi, da res nc vc, kje v Sloveniji še ni ustvarjal, kjer se pač dogajajo fe.stivali, nastopi narodncv zabavnili ansamblov. ^ najmanj v bližnjem Celju. Koliko scen jc doslej izdelal, ne ve. Precej čez 100 glavnih za televizijo žc, manjših pa nič koliko. Zbirka vidcokasct njegovih scen, posnetih na naj- večjih prireditvah, kijih hrani in si jih rad ogleda, jc dokaj zajetna. Od kod črpa motive zanjo? »To mc veliko ljudi. Iz bogatih življenjskih izkukinj, predvsem pa iz narave. Nekaj k temu pridam Se svoje izvirnosti in uporabnosti. Cc ljudje v mojih delih opazijo, da ni lepše galerije na svetu, kol je narava, je moj trud poplačan. Trudim se, da bi se nastopajoči zlili s.sceno, ljudje v dvorani pa počutili domače, ^prcŘčcno. » Jože je ljudski Človek- To so mu povedali mnogi. »Će se poskušaš približati človeku, izpolnili njegcjvo željo, postaneš ljudski Človek, a nc,« se je odzval. Veliko čestitk z lepimi željami je prejel ob novem letu, kar samo dokazuje, da ljudje njegovo delo opazijo, cenijo in ga imajo zaradi vsega tega ter njegove dobrovoljnosti radi v svoji družbi. »Iz Avstrije sem prejel pisemsko voščilnico, na kaleri jc biJa namesto mojega imena in priimka prilepljena kar Jože Napotnik (na sredini) v družbi Vilka in Siavka Avsenika na prireditvi ob 50'letnici Avsenikove glasbe moja slika, pod njo zapisano Šmartno ob Paki in Slovenija, Drcz težav sem jo dobil. Čeprav ne igram in ne pojem, ljudje slišijo moje pesmi, Tako piše v lani izdani zajetni knjigj Ivana Sivca Vsi najboljši muzikanti.« Presenečenje zanj je bila uvrstitev na lestvico "naj občana" nćišega tednika »Po prvili dveh krogih niti vedel nisem, da sem med kandidati. O tem me je obvestila žcjiica, ki meje poklicala po telefonu in mi f>oveda-la, daje ^asovalazame, ker sem naredil lepo sliko. Kasneje sem v gostilni izvedel, zakaj gre. Bil sem ponosen.« Pri vsem mu sloji ob strani in mu pomaga žena Milica. Nič kaj prijetno mu ni pri srcu, ko ga ta vpraša, kaj je dopust, penzija, izlet. Od vsega jo najbolj razveseli takrat, ko se z njo poda v hril>e. Zanimiv človek jc, skromen, a bogat po duši. Kot pravi, posebnih načrtov za prihodnje nima. Če mu bo le zdravje dopuščalo, bo s svojo ustvarjal- nostjo, s čopičem in barvami ter nemalokrat »malarskim orodjem« razveselil organizatorje prireditev in tudi obiskovalce. Čaka ga veliko dela. Med drugim izdelava sccne ob 1000-letnici Bleda. »Delal som sce-nc za 50, U)0 let, za tisoč let pa še ne. To je zaupanje in veliko priznanje, pa če je človek šc tako samokritičen,« je sklenil pogovor Jože Napoinik in odlii-lel v atelje, kjer je nastajah scena za planinski ples v Velenju. AKTUALNO 8 Kliub pomanjkaiiiu denaria zanesljiva in kakovostna oskrba PosloVfUije v lolu 2003 naj l)i sklenili s pozil ivno nirio - Čopi av vladajo v zadnjih lolili v obnovo in posodobitev naprav Ler o|)roni<^ preei^i denarja, i>a bo potrebno za zani^sljivo in kakovosino oskr bo na daljši vok naiiu^nili šc pi^eeej veě Tatjana Podgoršek Velenje, 27. januarja - Po za zdaj Šc nepopolnih podatkih naj hi Koinunalnt"> podjcijc Velenje sklenilo lansko poslovno lelo s pozitivno niClo, a uidi lokrai brez polno oblikda v kraju. Ti so se seje sveta udeležili v velikem številu, po seji pa st>se dogovorili, da bodo v nedeljo, 8. februarja, sklicali zbor kra-janovz namenom, da jim pojasnijo vse nadaljnje korake pri izvedbi del. Ko smo Fninva Sev-erja vprašali, kako to. da so za dan, ko bo potekal zbcn* krajanov, določili prav slovenski kulturni praznik, nam jc odgovoril: *Tudi voda je kultura". Kot .smo že poročali, je bila prva faza /elo obsežne investicije iz^adnje novega vodovoda v Vinski Gori končana lani jeseni, spomladi pa naj bi dela nadaljevali. Ves Čas gradnje je imel predsednik sveta KS Vinska Oora številne pripombe na izvedbo deU vsvetu MG Velenje pa je skoraj na vsaki seji predlagal ustanovitev posebne komisije, ki bi pregledala uradne dokumente in sestavila poročilo o poteku del in porabljenih finančnih sredstvih. Do tega ni prišlo, saj ima Komunalno podjetje Velenje pri izvajanju del številne nadzore, ki so strogi, predpisujejo pa jih zakoni- Zalo sc na MO Velenje za ustanovitev komisije niso odločili. ■ bš DO Z ERINO KARTICO Frupi Fora rdéčo pofflorůnčo, Vtial, 1.5 I Cvetlični med Good 700g 699,- M zrno na zrno redna cena: Kava Nescdffe rrlld cIquíc o^ croFKg, Zepler, ^ / ; rec&ia cena: 999 Mešana marmela Belsad Koiinsko, redna cena: ki Tunina Good v olivA«m ol|u, 3x80 redna cena: V nagrddfil Iqrl iatiKo sodelujejo imetntki Zriňt kdrtie«, ki zb«re|o v&a zma <4 x 36). Izpoinjen nagradni kartonček j« potrabno odtfati do 12.1K 2004 v najbllž/l prodajaln! ali poslati na nastov: Cra, Preleraova 10,3504 Velenje-Véč O naqradni i^ri polsiite na prodajnih mestih v prodajalnah Skupine Era. DcBEST gorenje BOSCH ptaMitWvo VODONĆNIK ^ E R A Ponudba velja od 16.1 do f2.2.2004 29.januaija2004 NASI KRAJI IN LJUDJE Veliko zmoremo in veliko lahko naredimo! » « Osnovna šola (Justava Sililia praznuje 4()-l(^lni(X) (k^lovanja -P0Sťl)íKKSi sole so med di iifíini opisno oconjevanjo. zgodnjo učenje tujili jezikov, projekt odkrivanja in razvijanja nadarjcnilî ucenccn^ - izjemne r(7Jiilaie naj bi še nadgradiii Tatjand Poke vodje Rudarskega okteta, se moćno pozna. Po mojem jc med SIo-vcnei najb<")lj mu/ikalen dirigeni prav ona! S pcjudarkom na dirigeni, torej mislim na oba spola. Rudarski oklel je pod njenim vodstvom ne le napredoval -mislim, da je iako širok repertoar pri oktetu zelo redek, če ne izjemen. Kot naključnega po.sluî>alca. ljubitelja tovrstnih dogodkov, me je najbolj pre.se-nelila prav Širina programa. Prav zanima mc, če nu slovenskem deluje Še kakkin oktei s podobnim repertoarjem. V program so uvrstili skladbe, ki {pasovno sodijo v Cas od renesanse do moderne, od bo/icnih do Umskih duhovnih. V i^esmih je bilo zaiulili celo kanček džeza, zanimivo so se povci spo-glcdiivali ludi z narodnozabav-no gla-sbo. Vse lo so dokazali tudi z izborom spremljav, saj so poskrbeli v» raznoHkast tudi z izb(îrom le-lch. Spremljal jih je klavir, pa sint I seizor in harmonika. Tudi akademski pevski zbor kot gi">sl večera je dc^kazal, da so odlični pcvci, kar so potrdili ludi v mednarodnem prostoru. Nil vsega lega pa je zagotovo Danica!" Ob kiincu kratkega pogovora nam je prof. Ciril Veriačnik pt">vedalše lo.daje k odličnemu vtisu celotnega glasbenega dogodka velik kamenček primaknila tudi p grama Aca Poles. "Vse skupaj jc bil večer presežkov," je zaključil nai> sogovornik. ■ Bojana Špegei Knjižnice v vse lMinuJo leto je bilo pomembno tudi zaradi lepih dosežk(wpri širjenju nak mreže, ne k zaradi okroglega jubileja. Junija smo odprli novo in prostorno knjižnico v (iornjem Gradu, tik pred novim letom pa še na Ljubnem in v LuCah. Predlani smo za t o poskrbeli v Nazarjah, žc februarja pa se bomo v novih prostorih veselili na ReCici ob Savinji. Prva naslednja naloga je ureditev nove knjižnice v Solčavi, saj so tamkajšnji prebivalci med najbolj pridnimi bralci in uporabniki knjižnice. Pomembno jc tudi, da imamovťwrednji knjižnicižc raCunalnisko vodeno izpostijo, že v februarju pa bomo poskr- beli v novo urejenih krajevnih knjižnicah,« pravi Ana Lainul. ki vodi knjižnico v N4sc-danje vzorno sodelovanje sp<')sameznimi občinami in kraji sc lahko tudi v teh krajih ljubitelji knjig in ostale ponudbe nadejajo lepših časov. Mjp »Golaž, reka, mostovi« Pretekli teden sta bila v velenjski knjižnici dva i/rcdno dobro obiskana kulturna večera. V ponedeljek I9.januarjaje svojo novo politično satiro »(iolaž, ruka, miwt ovi« pre d.stavilTone PartljiC. Zgodlx; S(î nekako popotovanje od Dupleka do Maribora, pri Čemer srečamo vse pomcnibnc politične ascb-nosti našega časa in spoznamo vse znamenitosti teh krajev. Partljič pripoveduje zgodbo predvolilnega golaža svojemu znancu iz Avstralije, ki se nad vsem zelo Čudi. Večerje popestril Poslanski ansambel državnega zbora, v katerem seje kol pevec odlično predstavil tudi naš Jože Kavtićnik. Partljič med člani Poslanskega ansambla Pastirica izpod Kamnišldh planin /x v četrtek, 22. januarja zvcČcr, pa smo prisluhnili pripovvdi o p«LStirici Kiiti i?pod Kamniških planin, ki je vse življenje prebila na planini, prepevala domače |Ksmi, risala na les in papir, vezla oltarne prtiCke, predvsem pa občudovala naravo in z njo živela. Knjigo je predstavila avtorica ,|oži Rjilišnik. ki je pi>skrbela za ponatis, saj je prva izdaja v trenutku posla. K predstavitvi sc jc Čudovito ujemal nastop ljudskih pevk Malčke .jden in I^îjzkeje^emlk iz Šentilja, Joži pa je ob spremljavi cilcr zapela Avsenikovo »Tudi ti nckcîC ba^ mamica postala«, ki je bila napisana prav za njo. Knjiga »Kali« se dobi v trgovini Pentlja na tržnici. ■ M. M. Pastirica Hati <1928'1995) Moji trije angeli Gorerye, 23. januarja - Člani gledališke skupine Kulturnega druživa CJorenje so za sezono 2003/2004 razveselili .svoje zveslo občinstvo z novim odrskiiT) delom. Tudi tokrat s komedijo, in sicer Moji trije angeli, avtorja Alberia Hussona. Minuli petek in v soboto jo jc 10-članski nepoklicni ansambel zaigral v dvorani doma krajanov v Gwcnju, v nedeljo pa na odru šmarškega kulturnega di)ma. Deloje priredil in režiral, tako kol prejšnji dve pt>stavitvi, l*'ranc Fiižir. Kot je povedal, je predstava, katere izvirni naslov jc Angelska kuhinja, v programu vseh večjih in manjših svetovnih gledališč. Dogajanje jc postavljeno v čas pred drugem svetovno vojno v eno od francoskih kolonij, kanior so h-tzcnsko preselili tudi glavne junake zgodbe. Po besedah Franca Fužirja so se predstave lotili kljub temu, da skupina nima veliko izkušenj s tako zahtevnimi pastavitvami. Toda velika želja po u.stvarjanju in prijetnem druženju jim je pomagala k uspešni izvedbi projekta. »Kljub iemu> da so bile vaje dolgotrajne in napiirne, smo na njih uživali ter sc zabavali. Upam, da sc bodo lako tudi vsi, ki si bodo predstavo ogledali.« mtp s predstave 107,8 MHz 11 R/^DOJQKO iOS C^s®p0500l Karolina le drugačna. Moderylorka Radla Velenje, Kan>lina Deslovník, ki se nam je pridružila maja lani. Pred mikrofon ju prvjîJ sedla na mariborskem radiu. V radijski svet so jo popeljali Ida Dušan ToniažiČ in Diirja l^asič. Rada se spominja lega obdobja. V Mariboru koncuje .šiudij teksulno-kemij-ske tehnologije, na radiu pa i/-siopa zaradi svoje sprowScna^ii in energije ter občutka, kaj si poslušalci želijo. Tudi idej ji ne manjka, zaio so njeni sliki drugačni, bolj neposredni, bolj "naravnost". Pravi, da se je v ekipo na Radiu Velenje odlično vključila. Mlada Velenjčanka pa se ukvarja šc s številnimi drugimi rečmi. Tudi sli-karsivom. V ta svel je stopila, ko je bila 5e majhna dckli-ca. Vodil jo je Alojz Zavo* lovf^ek šc v ćasu, koje bilo srediSíe likovnega ustvarjanja in Iskanja Mayerjcva vila v Šo.^tanju. To, daje talentirana, so ji doslej priznali že mnogi. Oljčna plalnu je ich- Glasbene novičke nika, kiji je najbolj bJizu, njeni pogosti motivi pa konji. Pred f^tirimi leti seje prviC s samostojno razstavo predstavila Velenjianim. V avli občinske zgradbe je postavila razstavo z naslovom Iskanje svoje duSc. /daj bi se rada spel. IsČe novo priložnost. Veliko dela ludi na modnem področju, na katerem Še zdaleč ni rekla zadnje besede. Prvo pa /e. Njene ambielje na tem področju segajo preko meja in ni dvakrat za reči, da ji ne bo uspelo. Ker ve, kaj hoče, in ker ni pripravljena pristajati na lažno skromnost in se držali v ozadju. ■ mkp Hsroifna Destovnik zna s postušalci. ïiàb no krotko KINO Mariborska skupina Kino, ki se v letošnjem lelu predstavlja z novim slnglom Ujetnik srca, namerava v maroi predstaviti še videospol za to skladbo, v aprilu pa naj bi pri založbi Kipersound končno izšel njihov prvenec. I IIINhV Tli\A Začela je kot plesalka pri Natki Geržina in nato ustanovila plesno-glasbeno skuiMno Funky Babes. V zadnjem letu nastopa samostojno pod imenom Funky Tina, pred kratkim pa je posnela dmgl singl z naslovom Pokaži ml. BOllElVi Vseslovenska skupina z bazo v Trtovljah je Izdala svoj prvenec z naslovom Žvijenja nI zločin. Prvi single s tega albuma je ^ladba Kraljica sanj, v kateri gosluje LaraBaruca. Ki;si\iiM.ni8 Velenjski rokeni. ki se z naslovno skladbo zadnjega albuma Revolver ljubezni dobro držijo tudi na lestvici Stop pops 20, v teh dneh snemajo nov video-spot, prvi po odličnem Straight To The H^l Ieta199g. POSODI IVII JI KJA Prlesko-prekmurska skupina s svojim eino rock albumom Ugasnite luči navdušuje poslušalstvo po vsej domovini. Njihova zadnja skladba Hvala ti mala je bila celo popevka tedna na nadonalnem radiu. DIO PLATIM Duo Platin je posnel videospot za pesem Tisočkrat, s katero je nastopil na lanskem Hit festlva* lu. Sicer pa se zmagovalca [Hvega predizobora EME 2004 trenutno največ ubadata z Izdajo plošče za nemško tržišče. Culiisino - Atnigos Skupina Cubismo jc izdala nov album Amigos - C*ubismo & World Stars United. Na njem ,so zbrani dueti, ki jih je .skupina posnela v svoji karieri, z dvema pesmima pa na njem gostuje tudi Šaban Bajramovié, eden najbolj znanih romskih glasbenikov. Udarni single z albuma je velik Bajramovićev hit Geljan Dade, sledi pa mu tudi rom.ski standard Delem delem. S tem Cubismo potrjujejo, da niso lipičen cubano bend. Omenjeni pesmi.sta za razliko od ostalih absolutno novi v opu.su skupine Cubismo, album Amigos pa je sieer svojevrstna best of plošča. Tako na albumu najdemo velike hile, posnele v sodelovanju z Gibonnijem (Tempera) in Josipo Lisae (Na na na). ne manjka pa tudi velikih imen latino sečne, kol ,so Yolanda Duke in glasbeniki iz vrst Bue-na Visla Social Cluba. Brítnc> Spears, licyoiu e in Pink v rekjaiin /a Pejgsj Tri zvezdnice so za potrebe znanega proizvajalca osvei^ilne pijače pepsi zapele predelano legendarno uspeSnieo skupine Queen We Will Rock You in pri (em tudi naslopile v reklamne spolu v vlogi gladiatork- Pri snemanju .sta sodelovala ludi originalna Člana skupine Oue-en, kiiari.st Brian May in bobnar Roger Taylor. Skladbo so posneli v Rimu, reklamo pa bodo prihodnji mesec prvič predvajali v Londona Na premiéro bodo osebno prišle tudi vse tli pop divc- O Pack (iUkiir se pripravlja na snemanje videospola 6 Paek Ću k ur. ki jc s svojo konec lanskega leta izdano Keramičarsko liriko .spel nav-duáll tako ljubitelje domačega hip hopa kol ludi kritike, po prvem singlu s tega albuma, skladbo Joj, počasi promovira že drugo pesem s lega albuma. Gre za rapersko balado Js te nimam rad - skladbo, ki je zanimiva tudizalo, ker v njej s svojim neverjetnim glasom gostuje legenda slovenskega petja Oto Pestner. Za lo skladbo namerava 6 Pack Cukur posneli ludi videospol, v katerem se ho menda pojavil tudi Olo. Priprave na snemanje ?e tečejo. :\rla Garlunkla /asli^li /^radi mari h na ne v ameriški zvezni državi New York so zaradi posedovanja manjše količine marihuane prejšnji teden zaslišali Ana Garfunkla, nekdanjega člana slavnega ameriškega duela Simon in (iarfunkel. 62-ictnc- C A S 0> v a Bogata ponudba Minuti vikend st)se sludenlje /abavali na Lalíjio koklajl partiju, kije e)o kemijskih elementov, naj bi celo imel sanje, v katerih je prišlo do razumevanja pravilnega zaporedja elementov. Nedvomno najbolj znane sanje so, ko je kemik Augasie Kckule sanjal kaCo, ki se je zvila v krog in ugriznila v svoj rep, In lako ugo-lovil, da ima benzen strukturo obroča. /jiansiveniki v reviji Nature so zaključili, da spanje rekonstruira spomin in pripomore pri sestavljanju določenih delcev znanja in razumevanju njihovega delovanja. Najdbe podpirajo nezanesljive dokaze o tem, da spanje stimu- lativno vpliva na kreativno razmišljanje. l\ajsti)icH z roulgcnskim vidom Ruskim znanstvenikom ni uspelo dokazali, da najstnica, ki (rdi. da ima rentgenski vid in vidi v notranjost človeškega telesa, govori neresnico. Po obsežnih leštili, ki so jih v i^troški bolnišnici Saransk izvajali na 16-lctni Nataliji Demki-ni, ki naj bi imela rentgenski vid, zdravniki nikakor niso uspeli najti logične ntzlage za vse njene .slikovite in natančne opise nično vidim skozi stvari,« je pojasnila. /akaj je Natalija sposobna videli skozi stvari, torej ostaja neznanka, testi se s polno paro nadaljujejo in morda ni več daleč čas, ko bodo znanstveniki s pomočjo Natalijinega »daru« iznašli nov način ali naprednejšo napravo za pogled v notranjost Človeka. Tangier odhajajo, a ne za moško Prc^daja ženskih langic na francoskem trgu spodnjega perila je le 25-odsioina, veliko vrnitev nečenje se obeta v moSki modi spodnjega ix:rila, ki jc v zadnj ih letih doživela pravo revolucijo. Moški tangice v na.sprotju z ženskami kupujejo vse rajeî (iol pi cko Velike ■{ritanije Stephen Gough, mo?, ki se je odločil, da bo pe§ prehodil pol po Veliki Britaniji od Land's Enda do John 0'Groatsa, jc prispel na cilj. Goli p<^poinik, biv.^i marinec, 44-letni Stephen notranjosti telesa. Natalija je za ruski dnevni časopis Izvestia povedala, da je bila močno razočarana, ko je ugotovila, da zdravniki njenim pripovedim ne verjamejo, a je zadovoljna, ker ne trdijo, da laže. »Sedaj me skrbi, da morda skrivajo pred menoj pojasnilo, zakaj vidim skozi predmete. Ne vem zakaj, ampak res- pa napovedujejo klasičnim spodnjim hlačkam in bokserkam. več na www.rtvslo.si. Klasične spodnjice bodo prijetnega videza, tudi daljše, skoraj do kolen, kakršne so nekoč nosile naše prababice, Ic manj ohlapne, okraâcne s čipkami, vezeninami, volančkl in podobnim. Izdelovali jih bodo Iz svile in satena, barve bodo živahne. Prese- ; Gough, tamkajšnji javnosti poznan kot »goli potepuh«, je bil na poti večkrat aretiran, nekajkrat se je moral zglasiti na sodišču in celo nekaj časa preživeti za zapahi. Na pohod, dolg približno iiOOkilometrcw, se je Gough odpravil pred sedmimi meseci v imenu boja za človekove pravice in čaščenja člove.^kega telesa. TUdi ko so bile temperature blizu lediŠLa,je imel Gaugh na sebi le nogavicc, gojzarje, klobuk in nahrbtnik. V John O'Oroatsu na severu Škotske so mu dobrodošlico zaželeli mnogi meščani in še številnejši novinarji. Po obilni večerji in prespani noči se je vrnil domov - oblečen. Modra odloatev Nekateri Velenj^mi so kar žalostni, da je evropsko rokometix» prvenstvo v Velenju tni* Jak» tak<» kratek čas. Pa ne zato. ker bi bili tako veliki ljubitelju rukometa; le kimec te^a tek* movanja je pomenit tudi konec brezplačnih modrih con. Previsoki Švedski rokometašiso prost dun na tekmc»va-nju izrabili za obisk premogovnika. No -Muzeja premogovništva. Že tu pa se je izkazalo« za so rokome-taši za kiipe previsoki. Le po postavi« ne po obnašianju! Prvi so zadnii Večkrat opažam, da razni sklicatelji novi* narskih konferenc postavljajo stvari na glavo. Na vabilih med vabljenimi na^tejejo prej vse druge« na koncu sele predstavnike sre(!stev obveščanja, ki naj bi jim bile take konference namenjene. Mtirda po vzoru resnice: in zadnji bodo prvi? Motorni pogon Soštanjski planinci op(»Z2iijatf» na čudne turi* ste na območju Smre-kovca. P<»ieti ali pozimi jihjevsevec namreč na motorni pogon. Predrago čeprav naj bi veljalo, daje Saša že rojena, se nekateri vendarle Iwjijo, da bi se še vedno lahko tudi v primeru regionalizacije Slovenije godilo nelcaj podu* bnega, kot sicer velja za otroke. Da so predragi. In bi lahku država spoznala, daje tudi rojstvo Sa&e (in še kakšnega dodatnega regijskega dojenčka) predrago. Kofetorco Del trgovine M cluba naj bi po novem zasedel lokal Kofetarca.Če bi M club pravočasno šel h kjtkšni pravi kofe-tarci, morda trgovin spioh ne bi bilo treba prodajati. Priprave 'i\idi nogometni kna-pi so že zaceli priprave na spomladanski >>površinski kop«. Od pravih rudarjev so že dolgo na boljšem. Njihovih načrtov za dosego čim boljših delovnih rezultatov nihče ne striže. MED VAMI 13 44 Slovenci so vse bolj vraževerni Kdo je vcdracvalka Doi^a? - I/a o(ioli smo, kaj najpogoslojo sprašiitcio njene stranko in koliko nas daluni in ura rojslva josnirno /a/juinuijola Bojand Spegef dolga Iclajc vcJu^valka in aslro-loginja Dora naša sodelavka na valovih radia Velenje. Dora seveda ni njeno pravo ime, /agolovo pa je s svojimi napovedmi na radiu in cclolcinimi horoskopi, ludi kitajskim, ki gaje letos drugo leto /iiporcd Na^ čas ]>ri-pravilu prav ona, marsikoga presenetila. Tudi tiste, ki trdijo, da niso vraževerni. Zalo smo se odločili, da Doro pt>drohneje predstavimo, '/.n\ pa ludi v tem pogovoru ni želela razkrili svoje prave identitete. In pato je ludi fotografirali nismo "smeli" sploh, ker marsikdo od ljudi, s katerimi deli življenje v službi in svojem krnju v spodnji Sasinjski dolini,ne vc,da je Pora prav ona. 7. vedei^evanjem se ukvarja 12 let, z astrologijo skoraj 8. Pravi, da jc to dar, ki ga mora človek sam odkrili. Njej sc jeto /godilo v letu 1993, ko se je /na^la v krizi. "Trdim pa, daje dar treba nadgradili z dodatnim izobraževanje m. Moja pol je bila najprej zelo laična. Začela scin / vedeževanjem s pomočjo eiganskih k«irt. Po ireh letili mi to ni vtič zadoSčalo. Zato sem se naučila razlage usode skozi kozmični larot,kÍ mije sedaj najbližji, izobrazbo na tem področju sem nadgradila s Jtudijcm astrologije. Najprej sem si pomagala s Parkerjevimi knjigami, potem sem se vpisala v št)k) Cnie Kurent, izobraževanje nadaljevala v i^oii pri gospodu Regavcu v Domžalah, potem pa sem sc vpisala se na mednarodno astrološko šolo v Londonu. Manjkajo mi Se štirje i/piti." Zakaj si je nadela ime D<^ra? "To je psevdonim, ki sem ga dobila p^ivsem iia začetku mojega dela, ko sem delala v vedeževalski agenciji. Vzela sem ga /a ss'ojega, zalo sem ga ludi registrirala in uradno zaščitila. Vse v povezavi /vedeževanjem in astrologijo delam pod tem psevdonimom." Polem me jc zanimalo, ali Slovenci in SliTvenke res vse bolj iščemo pomoč vedeževalcev za re^vanje tegob in tcžavie v vsakdanjem življenju? "Slovenija je majhna država, pa vetidarle je v zadnjih letih prišlo do poplave vedcžcvalccv in napovedovalcev prihodnosti. Nikogar ne obsojam za 10, vendar sem prepričana, da imamo v tej množici samo nekaj res dobrih strokovnjakov. Vsi, ki izhajajo iz astrološkega napovedovanja in so za lo opravili šolanje, mislim, da dokaj točno napovedujejo prihodnost, Res pa je, da se vse več ljudi odloča za pomoč vedeževalcev. V veliko večjili podjetjih v Sloveniji imajo svoje diplomirane astrologe, ki jim pomagajo pri poslovnili odločitvah, zap^'tflitvah. Tudi sama delam za več slovenskih podjetij, največkrat mc pokličejo prav pred velikimi poslovnimi odločitvami," razloži Dora. In kaj tisti, ki jo obidejo - vcdez.uje namreč le v "živo", lorej oh osebnem obisku, po telefonu pa le na vaUwih Radia Velenje - najpogosteje vpnišajo? "Ponavadi jc prvo vprašanje tipanje. Želijo izvedeli več o svojem življenju. NajpogastejŠa vprašanja sc vrtijo oko- li denaija, ljubezni» sreče in zdravja." Kdaj pravzaprav poiščemo pomoč vedeževalke ali vedeževalea? Ko smo v krizi ali iz čiste radovednosti? "Ponavadi pridejo, velja tako za ženske kot moške, ko se v življenju znajdejo na večjem razpiUju, pa ne vedo, kako naj se (idiočija Do mene pa prihajajo tudi taki, ki pridejo iz či.ste radovcdnasti. To takoj opa/im. Ko jim povem, kaj vidim v kartah, se velikokrat zgodi, da na.smeh ugasne in odidejo z zamol- klim smehom. Jaz pa ločno vem. da sem jih zadela v tt>čko, ki je Zii njih ranljiva in marsikdaj o njej tudi ne želijo govoriti. Zgodise,dase lak.^ni ljudje potem .še vrnejo in to kijuh temu, da sem zamenjala več krajev in življenjskih okolij. Potrudijo sc in me najdejo. Tudi po de^setih letih pridejo, ker se jim je prva napoved uresničila. Vendar se krog mojih strank bolj širi kot ponavlja." In kiij lahko Dori tarol karte sploh povedo in koliko natančne so? "Taro-taje preko lOOvrst. Res je to le košček papirja, pravzaprav 7X kart, ki jo sestavljajo velika in malii arkanit. Upi^rabljam kozmični tarot, ker bazira na predznanju astrologije. Vodi me torej v astral, od posameznika pa je odvisno, kaj bo izbral. Vedno želim pokazali le vodilo, pot. Košček papirja ne more biti usoden, saj se da ludi lok usode spreminjati, pa četudi le za določen čas." Zanimivo je, da Dora sebi ne more vcdcževati, sploh za daljše obdobje ne. Predvsem zato, ker uporablja pri vedeževanju lastno energijo in njene notranje želje preveč vplivajo na objektivnost. Pravi, da tudi prosti^r močnovpliva na vedeževanje. Bili bi moral energetsko in menlalno očiščen. Čim manj naj bi bilo vodnih tokov. Pred napovedjo Dora meditira, da se poveže z več vrstami energije. V glavnem napoveduje prihod-nostvčasu, ko sc luna debeli, od mlaja do polne lune. Ko luna "hujša", napovedi niso tako dobro raA'id-ne, ker čuti upad jasno-vidm^ii. intuicije. Zalo takrat skoraj nič ne vedežuje. Luna namreč po Dori-nem mnenju ;/rlo vpliva na nasaživljenja. Opaža pa tudi, da bolj kol je žiil<\sl-na alf besna, bolj je ja.snovidna. Koje srečna in zadovoljna, vidi in čuti veliko manj. Zanimalo me jc še, koliko nas datum in ura rojstva ter kraj, kjer smo se rodili, resnično zaznamujejo. Ali je lorej res, da vplivajo na naša življenja, na usodo, če jo lahko tako imenujemo. "Po sončnem znamenju je dan rojstva zelo pomemben. Mi smo sonce, ki pomeni moško bit, moški ego. To smo in lo želimo biti. Kako pa v življenju funkcioniramo, kdt) smo, kako vrtimo usodo, je bolj vpliv ženskega pola, na katerega vplivajo luna in ostali planeti. Pomembni so predvsem Jupiter, Venera in Pluton, Neptun. Uran in Merkur niso tako pomembni. Sama sicer vsako stranko vprašam, kaj je po horoskopu. Predvsem zato> dajo lahko ume-.stim v kozmos. Ali je, recimo, rojena spomladi, poleii ali jeseni. Vse ostalo naredi Intuicija. Cc pa izdelujem tako imenovano natalno karto, ki je veliko bolj natančna in podrobna» potrebujem zelo natančne podalke, vse liste, naštete v vprašanju." In kaj nam Dora na splošno napoveduje v letu 201)4? " Ib bo leto velikih sprememb za Slovenijo, predvsem na političnem področju. Zelo dra-.siičnih sprememb imen pri vrhu ne vidim. Je pa res, da lahko Slovenija lelos doseže nekaj, kar si že dolgo želi. pa i.o ni povezano / Evropsko Unijo in Nalom. SpK>Šno nezadovoljstvo malih ljudi v vsakdanjem življenju se lahko zelo poveča. Pa čeprav prav taki ljudje še znajo najti srečo ludi v majhnih dogodkih. Konec pomladi, na prehodu v poletje, pa se lahko /godi večja stvar v svetu. Vpleteni bosta dve veliki državi, spremembe pa bodo velike." Sicer pa Dora pravi, da leto 2iJ()4 za večino ne bo slabo. V prvi polovici leta naj bi Slovenci naredili tudi veliko novih potomcev. ODSLEJ ZADRUZNA BANKA V VELENJU NA ŠALEŠKI 18 Slovenska zadružna kmetíjsíra banka d.d., Ljubljana (v nadal|Bvanju: Zadružna banka). |e v slovenskem bančnem prostoru prisotna od leta 1990. V zadnjih letih mrežo širi z odpiranjem enot na področjih, kjar so svojo poslovanja ijoslaj opravljale hranilno kreditne službe. Tako so aprila lani odprli tudi PE âoltanj. z blagajnicima mestoma v Velenju In šmartnem ob Paki. Veliko pridobitev pa predstavlja njihova nova lokacija v Velenju, na ŠajeSki IS (poleg Borm), v sodobnih, komitentom prijaznih prostorih. Poslovanje preko transakcijskoga računa Pohvalijo se lahko, da so kot ena prvih bank svojim komitentom zamenjali tekoče račune v transakcijske In jím omogočili poslovanje preko osebnega transakcijskoga račun, ki je postal edina možna pot za prejemanje plač, pokojnin, socialnih transferjev In drugih osebnih prejemkov. Račun skupaj z bančno kartico omogoča pridobitev karbce Activa Maestro, s katero lahko plačujejo blago In dvigujejo gotovino na bančnih avtomatih doma In v tujini ter Activo Eurocard Mastercard z odloženim plačilom In možnostjo uporabe na prodajnih mestih in bančnih avtomatih po vsem svetu. Transakcijski račun omogoča tudi plačevanje s čeki In opravl{an|e vseh storitev domačega In mednarodnega piačlinega promet Imetilkl lahko zaprosijo za izredni limit aii/ln hitri kredit po posebej ugodnih pogojih. Za komitente, ki so vajeni poslovanja preko hranilne knjižice, so pripravili osebni transakcijski račun z evidenčno knjižico, ki prav tako omogoča prejemanje plač, pokojnin, socialnih transferjev In drugih osebnih prejemkov. Stanje in promet sta v njej vpisna. Imetnikom ne zaračunavalo sútiškov vodenja. Za tiste, ki ne nameravajo ^^^^^^^^ uporabljati bančniti karťc, so pripravili gotovinski transakcijski račun. SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA (Ld. Za mlade odpirajo mladinski in študentski transakcijski račun. Skupaj z bančno kartico jim - tako kot drugim • omogoča pndobrtev mednarodne bančne kartice Activa Maestro. Mladim pa stroškov vodenja računa ne zaračunavajo. Kako oplemeniti prihranke? Možnosti je veliko: vezava toiarsKh In deviznih depozitov z različnimi dobami vezav, depozite z možnostjo Izplačila obresti v krajlih časovnih obdobjih, obročno varčevanje z možnostjo pridobitve kredita pod ugodnejšimi pogoji, zlata varčevalna knjižica, na kateri boste Imeli sredstva za ne^K^đvl-dene izdatke... če se zgodi, da se pn sklenitvi depozita uštejete, vam nudijo premostitveno posojilo. Stanovanjska In potroinlika posojila Komitentom prihajajo naspniiti s §iroko ponudbo vseh vrst stanovanjskih In potrošn[šldh posojil po najugodnejših pogojih. Banka je vključena tudi v projekt Nacionalne st^ovanjske varčevalne sheme, ki omogoča pndobrtev posojila za stanovanjske namene po pogojih republiškega stanovanjskega sklada. Za samostojne podjetnike In druitva Zanje so pripravili odpiranje In vodenje ^nsakcljskega računa kot pravne osebe. Ob predložitvi ustrezne PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE dokumentacije bodo odprti račun, preko katerega bodo lahko opravljali vse storitve domačega in mednarodnega plačilnega prometa. Omogočajo jim pridobitev limita na računu In Izdajo plačilne kartice Activa Eurocard. Tistim, ki se zdi poslovanje iz domače pisarne bolj udobno, nudijo storitve elektronskega bančništva. Stroškov odpiranja In vodenja računa ne zaračunavajo. Investloljsko bančnlitvo Banka opravlja tudi storitve Investicijskega bančništva; v enotah Zadružne banke iahko oddate naročilo za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi. Vodenje enote Zaradi zaokrožene regionalne pokritosti področja Šaleško - Savinjske doline, so se odločili za lmeno> vanje področnega vodje enote za P£ Žalec In PE Šoštanj. V vsaki poslovni enoti so dnevno prisotni vodje blagajniških mest, M so strankam na voljo za Individualne razgovore In komuniciranje. Imetniki transskcJiskega računa, ki korektno poslujejo In prejemajo redne mesečne prejemke, lahko pridobijo hitri kredll do višine 2.000.000 tolarjev, z dobo vračanja 24 mesecev. Prijazno vabljeni v enote: Poslovna enota ioitani Trg svobode 12,3325 Šoštanj Tel.: 03/897-27-50 Delovni čas: od pon. do petta od 7" 15" BlagaJnIáKo mesto Velenje Šaleška 18,3320 Velenje Tel.: 03/898-50-10 Delovni čas: od pon. do petka 7" 15® Blaga|nliko mesto Šmartno ob Pakl Šmartno ob Paki 136,3327 Šmartno ob Pakl Tel.: 03/896-52-80 Del. čas: od pon. do petka od 7 " do 11* Podrobnosti na sple^em naslovu: www.szkbankasi. kjer so vam pripravili celotno predstavitev banke, ponudbe, informativne izračune In aktualne tečajne liste. VI PIŠETE Sola so učenci, učitelji in starši V • Na osnovni šoli Karla I)osl()vniloie je zelo dobro, zasluži pohvalo in je korislno. smo izvedeli od staršev v anketi, ki smo jo izvedli po odprtih učnih urah. Spoznavanje dela In življenja šole, zbliževanje učiteljev in staršev 1er pt'fgovori o učencih so lisi a, kar jim je všeč. Vabilu na dan odprlih vrai se je 2 veseljem odzvalo veliko staršev. Nekateri izmed njih so povedali... <»ospa Simona Delop.st: Na OŠ KDK so dobro organizirali prireditev Dan odprlih vrat. Na odprli učni uri mi je hilo všeč, da jc učiteljica povabila k sodelovanju tudi star^. Predlagam neformalne oblike druženja staršev, učiteljev in učencev. Šele na dnevu odprtih vrat in podobnih srečanjih se ikejo tiste skrile vezi med domom in Solo. Učiteljem in učencem OŠ KDK želim potrpežljivo leto zaradi gradnje ncwe šole v neposredni bližini. Učenci se jc že veselijo. S pomočjo učiteljev in staršev naj veselje in vedoželj-nost ostaneta v njihovih očeh ludl v novi šoli- Gospixi Ivan L«slanska vprašanja in podobno, Res večina Slovencev še ne pozna delovanja parlamentarne demokracije, zalo je prav, da so seznanjeni, da je postavljanje vprašanj (vladni poslanec vladi) sam sebi le poceni nabiranje političnih točk. Kakšna je ca vlada, lahko spremljamo zadnje dni pred 'IV ekrani na temo »izbrisanih«. Jožef In Bojan verjetno dobro poznata v Velenju primere iz leta 91-92, ko i>e nista bila aktivno v politiki, da je določenim bila izplačana odpravnina na Premogovniku in ostalih podjetjih (če želi laliko moje trditve preveri na Premogovniku in na občini, saj je v vladni koaliciji), ker niso želeli državljanstva in začila realizirana, sem v mesecu decembru pisno predlagal imenovanje komisije, ki bi pregledala poslovanje določenega projekta. Koje župan moj predlog dal v razpravo in v nadaljevanju razširitev dnevnega reda z imenovanjem komisije, je biJa koalicija proti. Res sla dva člana koalicije glasovala za imenovanje komisije, lakrat sem na seji prepozjial .ložefa, da ni več tisti, kot je bil, ampak je Že g. Kav-tičnik. Spregledal sem in se šele zavedal, zakaj komisija ne sme biti imenovana. Pri izgradnji vodovoda je priliajalo verjetno do dogovorjenilt odločitev na škodoinvestidje.saj se vsa dela ne plačajo preko KP. ampak tudi iz drugih virov, kol sem sezjianjen. S tem bo direktor upravičil svojo nesposobnast pri vodenju Investicije. Če bi bila imenovano komisija, bi le ta pi>trdila moje ugotovitve, s tem bi sc začel razvijati klotnčič vseh Investicij in morebitnih nepravilnosti in tega se v Velenju določeni zelo bojijo. Potrditev vsega navedenega pa je sprenevedanje, da predsednik vlade podpira ukrepe za rešitev cestne problematike, o kateri govori tudi g. Bojan KontiČ. ki je .Šele po sedmih lelili spoznal, da imamo slabo cestno povezavo, in zanimivo - ravno v letu voliiev. Res so se aktivnosti pričele že leto prej, da I>om objektiven. Ko sem pred desetimi leti že govoril, da je potrebno urediti dobro cestno povezavo avtoœsla- Velenje itd., so ml določeni, ki danes govorijo, da je lo nujno, trdili, da se ne razumem vpoll-tiko in podobno. Res se .še takrat nisem razumel v politikih kot se sedaj, saj nisem Imel dostopa do inlormacij in moja osnovna dejavnost je bila In je še vedno podjetništvo. Moje mišljenje pa se kljub temu ni spremenilo. Ikkrat sem cenil ljudi po delu in ne po političnem ali verskem prepričanju. Sedaj res âe samo cenim ljudi po delu. Saj so tisti, ki podpirajo LDS. ZLSD ali DeSus. skoraj nedotakljivi. Ostali, ki smo drugačnega prepričanja, smo pa proti človekovim pravicam, nestrpni in podobno, kot lahko vsakodnevno poslušamo. Kdor pa upa delovati bolj varčno, pa je že deležen anonimnih kJicev in primerov, kol ga je doživel mag. Roinik iz Šoštanja. Upam in želim, da bo vlada najprej p05krlx4a za tiste, ki delajo in jim bo tudi delo plačano, zaščllila tiste, ki so proti nepravilnt>stim, za Slovence in lojalni narod Sloveniji, da jim bo urejeno primemo življenje ne glede na politično ali versko prepričanje. Trditve, da bo Janša kriv za referendum, je pav naslovu dobro zapisano v pogovoru z g. Bojanom Kontičem- REFERENDUM JE POLITIČ-NI PORAZ. K temu je potrebno dodati, da se referendumi izvedejo takral. ko vladajoči politiki ne poslušajo. Uveljavljajo moč. ki jim je bila dana na volitvah, in me&ajo pojme človekove pravice s pravicami do državljanstva v konkretnem primem. V pravno parlamentarnih demokracijah ni primera, da bi vlada bila poražena na tolikih referendumih, kol je v Sloveniji in vlada ne odstopi ali vsaj spremeni način dela. Slrinjam se pa v tistem delu z usklajenim tekstom morebitnega di^ovora politike. da je primere potrebno reševali pasamezno, in krivico, ki je bila narejena komu. tudi popraviti. Večina Slovencev je mnenja, da med te ne sodi g. 'li^do-rovič, ki nas ima za necivilizirane. ■ Franc Sever Opravičilo v prejšnji .številki smo v rubriki Mnenja In odmevi v sestavku Bodoča Evropa bo sestavljena iz več ptjliiičnih osi zapisali, daje avtor Vladimir Kodrun, PravjeViadiniir Koriin. Piscu ze na napako iskreno opravičujemo. ■ Uredništvo 29. januarja 2004 SPORT IN REKREACIJA Velenjčani uspešno opravili svoj del naloge 15 Ktkîca dvorana in Velenje soslila skupino A VAiva 2004 - Telcino med Švedsko in Rusijo si je of^knlala tudi najboljša snuieaika la eas \nja l^arson TJaia Rehar Slovenija se tc dni vrli okrog rokomcla. lako ho vsaj §c do konca tedna, ko sc ho j/leklo Scslo evropsko prvenstvo za moSkc, ki ga gostijo v Kopru, Ljubljani, (^elju in Velenju. Tekmovanje po skupinah se je zakijuć^ilo v nedeljo, lakrai pa so svoj del naloge že opravili tudi koprski In velenjski orgň-ni/aiorji. Po prvi tekmi v Četrtek je hila na sporedu îudi svečana otvoritev prvea^tvri. V Velenju gaje odprl župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. gledulci v RdeCi dvorani pa so si lahko preko velikega ekrana ogledali ludi pTvnos osrednje otvoritve iz (^elja, kjer je med drugim navijale in ekipe pozdravil ludi predsednik Evropske rokometne zveze SialTun Holmc|visl, ki si jc ogledal ludi lekmi^ med Rusijo in Švedsko v Velenju. V Vťlťiijii so so l>re boljše v/dusje v dvorani pa je poskrM prijazni in zabavni Blisk (maskota prvenstva) in ple.sno-akrobal-ske točke med odmori. ^vifarski /borx'ek |)oiiuij4Hl i/.lmili r krajince Švieaiji, za katere igra tudi Slo venec Iwan Ursic (ima lako slovenski kol Švicarski pomi list, kot oirok jc namreč živel v bližini Skolje Loke), so imeli s organizatorjem pomagali iz zagate, ko pred sobotno tekmo med Švico in Švedsko niso imeli pripravljenih himn obeh reprezentanc. No, simpatični navijači v rdečih majicah sť> himno svoje države kar odpeli. Ul>rano, kol da bi prav za to prik)žnosr dlje Časa vadili. Švedskih navijačev je bilo premalo, lako da so Švedi ostali brez himne, kar pa jih, vsaj po prikazanem na lej tekmi sodeč, ni preveč motilo-Švico so namreč odpravili s kar enajstimi goli razlike. V nedeljo sta bila na sporeUu oba derbija v skupini. Tekma /a prvo incslo v skupini pripadel Kusoin Reprezentanca Švedske je na dosedanjih pelih evropskih prvenstvih slavila kar štirikrat, enkrai so evropski naslov osvojili Rusi. Ne glede na vse dosedanje aspehe pa izkušenim Švedom ne manjka moliva tudi na tem prvenstvu. Ob vseh naslovih, ki so jih osvojili, se jim je namreč vedno nekako izmuznila zlata olimpijska medalja. Třikrál so bili drugi. V ťinalu na zadnjih olimpijskih igrah v Syd-nevju leia2íK)0 so bili bolSji od njih prav Rusi. Slika je bila podobna ludi tokrat v Velenju, saj so Rusi ob koncu slavili s 30 :27. Švedom »kameraiov« pa je vzel v roke »pik asa« (lopato) - ugotovila sta, da delo vjami res ni lah« ko. Njunemu zgledu so sledili nekateri mlaj.si igralci, vendar so se hitro odločili, da bodo raje vztrajali pri rokometu. Rokometaši so visoki ljudje, zalo so se nemalokrat z glavo zabili v slrop jame, K sreči jih vodiči niso spustili v globočje brez čelad, lako da za poraz v nedeljo ne morejo krivili obiska Muzeja premogovništva. ()r^ani/a< ija v Velenju dobra Evropsko rokometno prvenstvo je največji športni dogodek, ki ga prirejamo v Sloveniji, odkar smo .samoslojni. Organizacija lako velikega športnega dogodka vsekakor ni mačji kašelj. Je pa velenjskim prirediteljem dobro uspela. Bili so prijazni, ekipe, spremljevalci, novinarji in isialo osebje pa so imeli na voljo vse, kar so za sv(v jc delo potrebovali. Ekipe so bile nameSčene v hotelu na Dcibrni, navijači vTopolšici. sodniki in osebje evropske rokometne zveze pa v Velenju. Spodrsljaji? Dilo je nekaj manjših, hitro odpravljenih napak- Pri himni jim priskočili na pom(^ zgoraj omenjeni simpatični švicarski navijači, največkrat pa so se iznajdljivi organizatorji znašli kar sami. Prvenstvo se v tem tednu nadaljuje le še v Celju in Ljubljani. V C elje so se preselile tudi ekipe, ki so si napredovanje zag(v lovile v predle km ova In i skupini A v Velenju - Rusija, Švedska in Švica \elen|< ani igraH >1dno ludi v Celju Pravzaprav pa je za slovensko javnost dcîgajanjev Velenju polekalo v senci tekem v ( elju. Razumljivo, saj jc lam igraia ludi naša reprezentanca. Njene rezultate vetjeino poznate. Lahko pa smo ponosni, da barve naše države odličnozasio-pajo ludi člani velenjskega (îorenja C/orazd Skol', Branko Dcdekovič in mladi Vid Kav-tičnik. ■ in živeli z evropskim prvenstvom »Izkoristili smo novo priložnost« Srerko Moh. župan Mestno ol)nnc Velenje: Ve/enjť je si iri d/ii fhefo z eyropskih pn'emívo/ti. kako sfe ga sprí> jťii itt vi? »/ velikim zadovoljstvom, moram pa najprej izkoristili priliko in se zahvalili vsem, ki so sodelovali pri izvedbi, organizacijskom odboru, Rdeči dvorani, TIC-u, mojim sodelavcem in vsem ostalim. Brez njih tako uspelega tekmovanja in lako prijaznega razpoloženja goiovo ne bi bilo. Osebno sem zelo zadovoljen, vse je bilo izvedeno lako, da je v/bujalo veselje, /aradi rahlega zdravja nisem bil na vseh tekmah, sem pa slikal televizijskega komentatorja, kije dejal nekako tako, da jc .^koda, ker se prvenstvo ne bo nadaljevalo tudi v Velenju.« Je to (tuli novo sptnlhtulů športu v našem okolju? »Gotovo, evropsko prvenstvu jc dalo našemu .športu nov zagon. Pokazalo sc je, da je bila Rdeča dvorana dobro prenovljena, vse je delovalo odlično in težko bi organizatorjem kaj zamerili. Torej ^ enkrat hvala vsem « Vrhimec je hila Tjaue&ljivo zQtiuja nedeljska iehna med Švedsko in Rusijo, edini/na, ki s(a doslej oxvojdi nashv evropskih prvakov. Ste bili v dvorani? moram sem jo gledati po televiziji, viroza je le bila prehuda. Bila je to prava tekma, do zadnjega količka napolnjena dvorana, po moje je bil to celo finale pred linalom. Lepo jc bilo gledali. Dobili smo priložnost, da Evropi in Sloveniji dokažemo, da naredimo, kar terja danaSnji čas. da smo obenem pomwni na preteklost. Vesel sem Številnih spremljajočih dogajanj, da smo vsako gar sprejeli z odprtimi rokami in da se bodo mno^ radi vračali. Zelo prijelno je bilo poslagati predsednika švicarske rokometne zveze na sprejemu na Velenjskem gradu, kije dejal priblij^no takole: »Vsi smo vedeli, da prihajamo v Slovenijo, ki bo evropsko prvenstvo odlično pripravila, da pa bi^ lako zelo dobro, sL nismo niti predstavljali, /alo smo veseli, da smo podprh vaSo kandidaturo. Vedeli smo ludi, da je va^ debela lepo urejena, nikakor pa tega, da je .skoraj lepàa od našc Švice.« SliSati kaj takega, je res prijetno za srce in dušo.« TrdtmOy iUi smo mesto priložnosti. Smo tokratno izkoristili v takšni meri, da ho Velenje mano Še holj? »Zagtilovo. Imeli smo prikrj?nosi, ki smo si jo s kandidaturo zagotovili sami. Izkoristili smo jo in bomo ludi vse osiale.« Sprejem na f>raduje bit čtidovit. Vsi so hvalili našo pozprnost in celo trdili, da v Velenju reprezentance in ostale ^sle ce!o preveč razi aja' mo? »Športniki si gotovo zasluzijo dobre aslugc in pravo pozornosi. Lepo mi jc bilo pri srcu, da je bilo na sprejemu precej naših svetnikov, sodelavcev iz občinske uprave, članov organizacijskega odbora, predstavnikov podjetij in županov. To namreč pomeni, da smo vsi skupaj i^iveli za evropsko prvenstvo, da smo zanj zares veliko naredili, končno ludi to, da "Sai^" dobiva boljio podobo, kol smo sprva pričakovali. Će sam nečesa ne naredii drugi tega ne bodo slorili namesto tebe. Zdeli pa smo pokazati, da v sedanjosti živimovsoziiju s preteklostjo, da pa imamo oči in mi-sli uprle v prihodnost. Ta prihodntttl se odpira z vsakim uspešnim korakom. eden od njih jc bilo to veliko tekmovanje.« Na sprejemu ste dobili zanimivi darili? »Obeh sem bil zelo vesel Prvo je dvojnik medalje lega prvenstva, kakn^ne bodo, upam, dobili Slovenci, drugo je zvonec iz Švice. Dejali so, naj ga uporabljam na sejah svela mestne občine, pa bi mora) najti nekoga, ki bi z njim zvonil.« I ivala za pogovor in dobrega zdravja vam Î'elimo. »Zanos nadaljevati ob uspehih RK Gorenje« iliini Živko. podprcdsiHltiik oiftaniziicijskcga odbora: Ste si po končanem velenjskem delu prvenstva z^lo oddafmdi? »Dolgo, dolgo smo se pripravljali na te Sliri dni, ki so sedaj /a nami. Počutje je spraščujoče, ker je šlo vse brez večjili težav. Goiovo je bil lo eden največjih dogodkov, ki smo jih gastill v Velenju, in upam. da bo podobnih več.« Smetana vse^ je hila ^ftovo tekma nwd .^vedi in Husi, oh polni dvif- rani Še posebej? »Tudi povpra^vanje po njej je bilo večje od ostalih. O tem priča ludi udeležba znanih osebnosti načelu s predsednikom RZS /oranom Jankovičem, prava poslastica je bil obLsk Švedske smučarske reprezentance z Anjo Person. Res enkratno, čeprav jc bila zanimiva ludi lekma med Švico in Ukrajino, ki je odločala o preživetju na prvenstvu, veliko manj pa niso bile zanimive ludi vse ostale.« Gostje so bili resnično zadovoljni. Ste jih res razvajali? »Tega so bili deležni zlasti v VIP-prostoru. Gorenje Gosliaslvo (Dalje na 16. sínmi) (Nađaije\'anje S 15. strani) jc opravilo krasne siorilve v Velenju in f'eJju, povsod na zelo visiiki ravni- Seveda smo se zelo poirudili ludi na vseh aslalih področjih. To je prav/apriW razumljivo, saj se tak dogodek v manjšim mestu zgodi bolj poredko, zalo smo se šc posebej poirudili.« Prvcn-slvo bo v vseh J^lirili mesiih veliko prispevalo k se večji popularnosti rokometa? »lega smo se tudi nadejali. Prvenslvo se sicer nadaljuje, za nas pa je najbolj pomembno, da se bo vročiea dvigovala ludi v nadaljevanju dr/avnega prvenstva in dosegla viSek v koncniei, ko se bo RK Gorenje skužalo uvrstiti v finale in s lem narediti Se en korak za uvrstitev v najbolj ugledno ligo prvakov.« »Naše delo je dobilo pravi smisel« Marjan Klepec, direkloi' Športno rekrt^arijskoga /avoda Rdeča dvorana: Po zadnji /ekmi aie .ti gotovo oddahnili Uidi vi? »Res je. vStresov in adrenalinskih j5okov je bilo konec, čeprav v ponedeljek vsega Še nismo sklenili. Pred nami so Se dva, trije dnevi, da dvorano uredimo nazaj za naše redne uporabnike.« Je hila mhito poUm dvi>rana na tekmi /tml Svedsktf in Rusijo tiuli Zfl vas vrhunec? »Res jc bilo veselje pogledali preurejeno in povsem napolnjeno dvorano. S tem je tudi na^ delo dobilo pravi smel. Lepo je l\3di, da smo slovenski in širši javnosti dokazali, da imamo radi in poselxíj rokomet, glede na i/jemno športno navijanje pa smo dokazali še, da rokomet tudi poznamo.« Tudi po zasluf>i evropskega prvettsfva smo dohifi lepo, prenovlje' no dvorano? »Ze veêkrat sem dejal, da smo ob prenovi za potrebe evropskega prvenstva skušali naredili čim vet\ da bo dvorana čim bolj uporabna zlasti dan po tem. In temu stno zadostili. Nekateri so pričakovali več sedišč, vendar se je med prvenstvom pokazalo, daje 2.200 sedežev za naše okolje Čisto dovolj. Zdaj bodo lahko v dvorani vadili vsi redni koristniki v sedmih športnih aktivnostih hkrati. To sta tisla srž in smisel, da je namreč dvorana uporabna za čim več aktivnosti, po prvenstvu pa bo sprejela okrog iODO gledalcev. Povedati pa velja, da smo v sklopu prenove kupili tudi tribuno za dodatnih 6110 sedežev. Ko bo pc^irebno, jih bomo spet postavili. Upam» da prav kmalu» ko bodo velenjski rokomeiaši igrali evropske lekme.« So hili fiostje adovotjni prav z vsem? Vsi, Športniki, ntwinaijt in gostje, so bili s pogoji za dckw dvorani zelo zadovoljni. Vsi <^dgovomi, ludi televizijske ekipe, so ob odhodu poudarili, da so hili z vsem izredno zadovoljni. Rusi so si celo zazeleli, da bi od torka do četrtka lahko trenirah v naši dvorani, in to smo jim omogočili." Naša želja je - čim večkral polna dvorana. »Navdušeni švedski in švicarski novinarji« Milja Gavi'iloski, vodja volenjskef^a novinarskega središča: y novinarskem središču ste opravili pomembno delo, se nanj še prej skrhmJ priprarili. Kako je hih? »Žc na samem začetku priprav je osrednji organizacijski odbor zahteval, da moramoza novinarje posebej dobro poskrl>eli, saj je na večjih tekmovanjih običajno prav tu malo slab.^. Resnično smo se potrudili in novinarji so imeli vrhunske razmere za delo. Večina je bila i^cdskih in .švicarskih, ki so bili nav-du^ni, .saj so imeli prvič na velikih tekmovanjih brezplačen dostop do svetovnega spleta, uredili pasmoeelo lokidno omrežje za neposreden dastop do vseh informacij. Res so bili izjemno /adovgih pa Clektra ostaja na odličnem četrtem mesiu prvenstvene lestvice. Memi lieêiroviè, trener Elektre: »^Pričakovali smo ležko lek-mo. Tudi Če bi zmagali gostje, to ne bi bilo nezasluženo. Res pa je. da smo celotno srečanje vodili. Slabši met smo nadomestili z boljšo obrambo. Igralce sem spodbujal k mc torn, saj sem vedel, da se ho enkrat »odprlo« tudi pri mclih za tri.« ■ TJaša Rehar Šoštanj Topolšica vedno prepričljivejša Odbojkarji Šoštanja'lopoLšice so že v petek v Novem mestu z odlično igro povsem nadigrali Krko. Z gladko zmago s 3 : O so vknjižili nove tri tcfčke in tako na prvenstveni lestvic; že prehiteli Svit iz Sloven.'ske Bistrice, tako da so sedaj že Irelji. Vodi še naprej Kamnik, Šoštanj IbpoKica pa za njim osiaja pičli dve ločki. V Novem mestu so že v prvem nizu pokazali, kdo bo imel glavno besedo na igrišču. Odigrali so ga txilično, praktično brez napak, gostileljisov tem delu igre osvojili vsega 12 točk. Nekaj nepti-irebnih napak so Šoštanjčani naredili v začetku drugega niza, kar so gostitelji izkoristili in povedli s 4 : 0. Odbojkarji Šoštanja ibpolšice so jih vztrajno lovili, jih na dvajseii točki tudi ujeli, v končnici pa so bili znova bolj zbrani in prepričljivo boljši, Tretji nižje bil izenačen lena začetku, nato pa so ŠoŠlanjČani znova zagospiîdarili na igrišču, si priigrali pet ločk prednosti, to prednost pa so brez večjih težav zadržali do konca. Na tej ickmi sla bila zelo riizpoloŽena Tot in Sevčnikar, ki je torej že ptwsem ozdravil poškodl>o kolena, ki joje staknil pred tekmo s Pomurjem. V soboto igrajo šoštanjski odbojkarji v domači dvorani s Fužinarjcm, ki sc letos bori cek^ za obstanek v iigi, zato Šoštanj Topolšica z njimi ob pravem pri- stopu ne bi smela imeli posebnih ležav. Srečanje se bo pričelo ob 19, uri. David Sevčnikar, igralec Šoštanja Topolšicc; »Za zmago je zaslužna celotna ekipa, saj smo tokrat res delovali kot pravi kolektiv, najbolj složno do sedaj v letošnjem prvenstvu. Z nami na igrišču so »igrali« tudi igralci s klopi, tako da nas je res vseh 12 zaslužnih za prepričljivo zmago.« ■ TJaša Retiar Visok poraz Velenja Ki»iarkarji Velenja so na gostovanju pri neporaženi ekipi 2. SKL doživeli najvišji porazv tej sezoni. Pred ziičetkom tekme sc> izvedeli tudi za poraz Prebolda in morebitni uspeh v Ljubljani bi jim zagotovil celo drugti mesto na lestvici, vendar se ni izšlo po njihovih načrtih. Domačini so igrali zelo motivirani v obrambi in napadu in na koncu zasluženo visoko zmagali. Velcnjčani znova niso bili v popolni postavi, saj so manjkali Hcrlah. Valcnčak in brata VaupotiČ. Do p(5k)vice lekme je bila tekma še izenačena, nalo pa so .lanče pobegnile na visokih dvajsel točk prednosti, ki je Velcnjčani niso mogli več ujeli. V soboto Velcnjčani v domači dvorani gostijo ekipo, kj je lani izpadla iz 1. B-lige - najstarejši ljubljanski klub Ilirijo. Na gostovanju so bili Ilirijani boljši, lokrat pa Velcnjčani obljubljajo maščevanje. 'Ickma v telovadnici ŠC Velenje se bo pričela ob 18. uri. Ale.^ Rehar, trener Velenja: »Ekipa Janč ni po naključju brez poraza, kljub temu pa menim, da je bila to njihova najboljša tekma v tej sezoni, mi pa še imamo nekaj rezerv. Priznati moramo, da so LjubljanČanivtem trenutku pač boljši in da so zasluženo zmagali. Odlično so igrali v obrambi, tako da so naši igrak i le ležki") prihajali do neoviranih metov.« ■ tr Začele z zmago V soboto so po daljšem premoru s prvenstvom nadaljevale tudi odbojkarice v 3, odbojkarski ligi vzhod. Premor ao v ekipi Kajuha Šoštanja med drugim izkoristili tudi za krajše priprave v Portorožu, kjer so odigrali tudi dve prijateljski lekmi. Priložnost na teh tekmah so dobile predvsem igralke,ki navadno ne igrajo toliko. Priložnost so dobro izkoristile in dokazale da bodo lahko kmalu odlične menjave za igralke prve ekipe. V s(3boto so šoštanjske ?-elo motivirano. Po zmagi v prvih dveh nizih pa jim je malo padla koncentracija, verjetno so bile Že prepričane v gladko zmago, kar pa se v športu lahko hitro maščuje. Tako je bilo tudi lokrat, odbojkarice Kajuha Šoštanja so izgubile irelji niz, v Četrtem pa znova zaigrale, kot znajo, in zmaga je zasluženo ostala v lopo IŠ ici. V soboto igrajo Šiišianjčanke proti Črni v gosteh. Z nekoliko boljšo igro. kot so jo prikazale tokrat, lahko tudi tam računajo na uspeh. Le z zmago pa lahko šc upajo na drugo mesto, ki bi jim Še omogočalo možnost za igranje dodatnih kvalifikacij za vstopv 2. DOL. ■ it Velenje ima nov avto Idub Prejšnji icdon usianovljcin ''Avlo klul) V-Raring'' iz Velenja ima velike anii)i(1je po vzgoji svojifi tekniovaJcev - Klul) uslanovilo 38 rlanov, do koiu^a Uîcina je članstvo že preseglo šunilko 50 Bojana Spegef Velenje - V mali dvorani Hotela Paka so prejšnjo sredo ustanovili nov avit) klub, ki so ga poimenovali " Avlo klub V-Racing Zakaj so se (večinoma) nekdanji člani Avto-moto luring kluba Velenje odkx^ili, da ustanovijo nov klub, smo vprašali predsednika novoustanovljenega kluba Riiiar-da Grudnika. Ta nam je v uvodu prta z roko v roki. Pridružili so so nam tudi simpati-zcrji in sponzorji, tako da lalîko reCvm, da je bil Že naš ustanovni zbor zelo ziinimiv. Članstvo se že vcča,vsakdansenam priključujejo novi kolegi, ki želijo delati z nami v klubu. Veseli smo mladili, ki bi radi lekmovali, saj smo se odk^Čijj.da bomo na tem pcxln^ju naredili veliko več. Trenuino iščemo po^mne mladeniče iz Šaleške doline, siare od 16 do 23 let. ki bi se preizkusil na kvalillka-cijah 7Ji voznike v pokalu Seicen-lo, sciljem. da se kot najboljši uvrstijo v nadaljnje tekmovanje, ki bo potekalo eeleo leto in ho štelo 8 dirk. Za naše člane in spimzorjc pa bomo oi^nizirali šole vame vožnje vsodekwanju zznanim Branetom Kuezmičem." je di^dal (irudnik. Letos maja bo nov avio klub organiziral veliko tekmovanje, in sicer gorsk(3 hitrostno dirko na Rogli, '"Žc lani smo v podobni sestavi ljudi v organizacijskem odboru pripravili lo dirko, ki je lepo uspela. Letos bo la dirka pt^slala tudi mednarodna, naš cilj pa je, da bi postala tudi dirka za evropsko prvenstvo, kar pa bi pomenilo ne le bistveno večji obseg, ampak tudi veliko večjo {odmevnost." Vsak začetek je icžak, sploh, kar sc tiče prostorov za dekl. Novemu avto klubu s(> prostore ponudili v Hotelu Paka, kjer so jim gostoljubje ponujali Že v preteklosti. V njih potekajo delovni sestanki, prizadevajo pa si, da bi naŠli niwo lokacijo, kjer bi postavili tudi center za izobraževanje, rekreacijo in treninge. Kako pa do takrat? Grudnik pravi: 'Tekmovalni šport pomeni dirkanje. To je organizirano tako. da mora vsak organi-zatorvpripravoza tekme obvezno vključili tudi treninge, kar bomo izkoristili tudi mi. ko bomo dobili svoje prostore; za avto Šport in karting prireditve pa se bomo lahko še dodatno pripravljali," smošc izvedeli. Dolgt>ročni^ računajo, da bi svoj prostor v dolini dobili v novo nastajajočem RTC" Jezero, saj bi z njim tudi oboga- Na ustanovnem zboru so člani za predsednika novega avto kluba izvolili Riharda Grudnika, zit p<^ d predsednika Andreja Kneza, blagaj-ničarka je Anja Gorišek, člani upravnega odbora pa so: Branko Erbus, Stanko Brunšek. Ik>jan StrožiČ. Btiris Sušin, Simon Lenko in Damijan Grudnik. Nadzorni odbor sestavljajo: Pavel Rek. Marijan PenŠek in Tone Brodnik. V disciplinsko komisijti so izvolili Milana Hribarja, Zdenka Hriberška in Mihclo Krulej. tili ponudbo kompleksa, ki ho Še bolj kot doslej namenjen prostemu časuu in rekreaciji d(wačinov in turistov. Tekoče informacije novega kluba si lahko ogledate tudi na njihovi spletni strani hnp://vra-cing,mg-sitc,com. Opi avicilo gasik^ein v prejšnji Številki smo v vesti Izbrali smo najboljše ,5porlmkc 2003 zapisali: Na svečanosti v domu krajanov KS Škale - Hrastovec ... Morali pa bi: v Domu gasil-ccv... ■ Urednik 29. januarja 2004 '^H'JiS SPORT IN REKREACIJA 17 Ta teden na Lošinju NogiîmcCi^i Smarincga kt^ncc minulega tcJnn odpoitwali na Mali Lxwinj, kjer se Ixiiiť^ pripravljali do Med ptMjosona Reki odigraJi prijateljsko lekmo proli dcmiaCcmu lirvaskcmu prvoligašu. Trener Bi^rui Jarc je na pripravo odpeljal 23 igralcev^ na Reki pa sta se jim pridrui^ila Se Onogoroc Radovič in Albanec Arberi: slednji je po tekmi odpo-îwal naprej, ker nI zadi)voljll okusu šmarskih Ircncrjov. Na Rekisovprv\;mpiilcasu igrali Sragrt, Ciobec, Kraljevi?, Rado-viČ, Breiko, ?,inko, Alibabii, OmladiC. SpasojeviC. 1 lodžar ... Zaćctck jc pripadel domaćinom. sredi poliasapa.si^Šmarćanivzpiv Slavili ravnnležje.vendarse jimje pdigrali tekmo 7. domačim Lof^ i njem, v petek bo na vrsti fe mt^ivi'j (^nísa, pogovarjajo pa .sc ludi z mladinski» ekipo Rijeke. Treninge IhhIo pgomelaši igrali med seboj, siccr pa smovMozir-ju gostili hrvafikega drugoligaša iz Čakovca in na zaledenelem terenu igrali 1:1. V leJ^kilj p^^go-jihsti igralci potrdili, daso tekaško Že zelo dobri, kar je vtem trenutku najbolj pomembno. V nedeljo smo gmtwali v AjOovŠČini pri Primorju in v veliko boljših pi^gojih za igro zmagali z2:I.*< Tomj ste ie sedaj dohro priprav-//e»řř. kako pa naprej? •»V lem tednu bomo vjidili enkrat ali dvakrat dnevno, v petek pa bomo gostovali v Kopru. Za liste Igralce, ki ne bodo Šli z nami. za sť>hoto Še iščemo primernega nasprotnika. Okoli II). januarja načrtujemo, da bi se z^ kakšne štiri dni preselili na obalo.« ■ vos »Upam na najboljše« Aližo ()l)r<*/d na mladinsko SI Konec tedna bodc> na mladiasko svelt^vno prvenstvi> v nt>rilijskih disci pli nail v norveški Slrvn cxlpO' tovali kar (rije člani velenjskega smučarsko skakalnega kluba. To so obetavni Anže Obrcwt, njegov Irener Ij;or,Ielen in sodnik FIS-aJožeOjirajenMik. Trenerjibodo na dolgo pi>t z osebnimi avlomo-bili krenili /c v petek, tekmovalci pa v nedeljo z letalom, /adnji Velenjčan. ki je nastopil na lako vvlikem tekmcn'anju.je bil Rolando Kal igaro, ki je leia 1997 s slo-veasko reprezentanco osvojil celo kolajno. »Upam. da sc bomo z njo vrnili tudi tokrat, saj stavimo predvsem na uspeh v ekipnem delu.« pravi trener Jgor Jelen, ki bo pomagal glavnemu trenerju reprezentance Petru JcxŠiu in skupaj z njim tudi odk>čal o izbiri ekipe za pt»samezno tekmo. Na pot nam- tejo v našo korist, lahko pa tudi ne. Osebno upam na najbt>ljše, zlasti na moŠtvenem tekmovanju.« /Uize OhrezA je sict^r iz Mislinj» ske Dobrave, obiskuje f^rnnazi-jo v SJovaij Oradcu, v mislinj* skem klubu je wV/ skakati leta !997, po petih letih pa se je latii preselil v velenjski kluh. Vpt>iie' deijek, na dan p<)fptvora,je sla-vil 17. rojstni dan. Bo darilo medalja? »7. njo se ne obremenjujem. Preitvsem sem namreč vesel, da sem se sploh uvrstil vreprezentan-co za tako velikih tekmovanje. Tam seveda upam na dva kar naj-b<>ljša skoka, če bt>m uvrščen v ekipo za tekmo.« pravi An že. Njegov dt«lej najdaljši skok v Predazj^u je meril 131 metrov, v Planici je nastopal in vadilže veli- Jože Ograjertšek, Anže Obreza in Igor Jelen (foto: vos) roč<.xlhajapcl tckmwalcev, četverico pa bosta treneija izbrala po skokih na uradnem treningu. íOy Ifior Jelen meni o Anžetovik tnoznosiih? »Dobro je pripravljen, vsekakor pa je za tako mladega tekmovalca že uvrstitev na svetovno pr%'en-stvo velik uspeh, 'lo je tudi zame veliko priznanje, zelo ziidovoljen pa sem tudi ob dejstvu, da bo na lako velikem tekmovanju pc^ kar nekaj letih znova nastopil član našega kluba. Anfe je še zelo mlad tekmovalec, na takem tekmovanju pase stvari lahko ra/ple- kokrau vendar je nastop na velikanki še pred njim. .So treningi naporni? >»Vsekakor je potrebno veliko dela in tudi odrekanj. Vendar, če imaš jasen cilj, vse .skupaj lažje prena.ša.<, Drugače rad lovim ribe in sc potapljam v morju, za kaj več pa mi ob vseh obveznostih seveda zmanjkuje časa.*- je Še povedal Anže Obreza. Vsi skupaj mu žclim<^ kar najlepše darik» za rojstni dan. seveda na prvenstvu, kt bo trajalo i>d 1. do 8. februarja. ■ )P. vos Šoštanj ima smučarsko-skakalni klub Na ustanovni skupšrini so /a predsednika i/Aolili Borisa (jolirnika - Skakalnira MunLi (l()i)iva novo podolx) Milena Hrstić • Planine *sošf«r»j - Lani fchruaija sla v ŠoSlanju. na skakalnici Munti na Goricah, gasilsko in turistično olepševalno dru-šivo po dolgem času organizirala tekmovanje v smučarskih skokih. Udeležba, tako îekmovûlccv kol gledalcev je bila izvrstna. Šošianjčani so bili navdahni, organizaiorji pa zadovoljni. Po tem dogodku je bilo Siimo §e vprašanje Časa, kdaj bodo v mestu ustanovili tudi smučarsko skakalni kluh. »V meni jc bila vseskozi prisotna želja po tem, da bi v Šašlanju spet zaživeli smučarski skoki. Stopili smo skupaj, veliko nas je bilo, in na ustanovnem zboru oktobra lani smo ustanovili Smučarsko skakalni klub Šoštanj.« pravi Boris Ooličnik. ki je bil Da usianovnem zboru izvoljen za predsednika kluba. <"Glavri cilj ustanovitve kluba jc bil. da bi smučarski skoki v Šoštanju spel zaživeli in da bi obnovili oziroma na novo postavili skakalnico, ki so jo zgadili predpeidesetimileii innakaleri SÛ skakali šicvilni Šoštanjčani. Ob letn ne smemo postavljati ob stran želje, da bi v Šoštanju začeli mladi nadebudni skakalci resno trenirati.« Stara skakalnica že dobiva mwo pí dobo. 'lènielji s podnožjem so že narejeni, čaka jih Sc postavitev lesene konsirukcije In skakalnica K-15 bo narejena po vseh normativih FIS-c. V klubu obljubljajo, da bodo še to zimo izpeljali tekmo, podobno lanski, Tudi čc ne bo snega. V klubu so tako zavzeti, da ga bodo znali napraviti tudi iz nič. I. AsSKIk 17 krog Ek'klfži - Pivkii perulninar-stvo 74: 68 (50 : -W. 37 j 32,23 Elektr»: Auer 2 (2-2). Ručigíy 12 (2-2), Krcjič 7 (3-4), Ncdelj-kovič 16 (2-2). Vidovič 3, Goršck I (1-2), Ćmcr 18 (2-2), Nuhonovič 15(1-2) Vrsini red: I. ( 1011^,2. Pivka perutninarsivo oba 30, 3. /agc^rjc BZ 28,4. Olekira 27, Triglav, 6. Koper oba 25,7. I lopsi, 8. Kraški zidar oba 23, 9. Rogla, 10. Alpos Kemoplasi oba 22 2. SKL. Ml. krog 72 Janče SIZ-Velenje 97 (77; 55, 47:40.22 : 17) Velenje: Pungartnik 31, Petrovič 11,Ploj 11. Milčič9,IIr/-cnjak 6, Aračič 2, Mijmwic 2 Vrsini red: 1. Janče 24, 2. Prebold, 3. Ilirija oba 21. 4. Velenje 20... I. DOL. 14. krog Krk;t Novo mesto - Šošlary Topolšic}i0:3 (-12, -23,-19) SašUinj Topolšfcu: Vinčič, Primožič, Tot 17, PaviČ 4, Djordjcvič, Fujs 14, Pokleká, Duplišak, Pomer Satlcr 8. Sov ine k. Scvčnikar ir> Vrstni red: 1. Kamnik 33, 2. Salonit 32, 3. Šoštanj Tnpolšica 31. 4. .Svit 28. 5. Bled Krka 21... 3. DOin krog Kujtih Šoštanj - Sonímex Radenci 3 : 1 (13,17,-23, IH) Kajiih Šošřanj: Šumnik, M, Tajnik. Š. Tajnik, Di. .lovičič. Da. Jovičič, Plešnik. Kamcnik, Memič, Konov.štík, Ledi ne k Vrstni red: 1. Dravograd 35, 2- Črna 33, 3. Nova KBM 28, 4. Kajuh Sošianj 25,5. Ruše, 6. Culum, s. p., oba 23 G NAKRATKO Derki hronasli na DP Dečki do 11 let S.SK Velcajc Niko líižar, Urh Kranjčan, Patrtk .lekn in Rok Lešnik ptxl vinlstvom treneija Luka OgrajenŠka so na drž.ivnein ekipnem prvenstvu v Kisovcu rned 19 moštvi osvi'y il i tretje nicslo in bn^naste medalje. Dečki do in deklice do 11 Ici so tekmovali na pokalni tekmi v McngSiu Urh Kranjčan in Manca Drciiiel pii ^ta osvojila sedmi mesti. Na pokalni tekmi/a dečke do Uleiv^mannem naPohoiiu je zmagal OašpcrBerloi. Klemen Omladičje bil X„ Marjan Jelenko IL.Î'Jga Omkulič pa 24. Istočasno m> nafitopili v noidijski kombinjiciji, kjer je iřmagal Zaje iz Mislinje. drugi in peti pa ^tabila Berloi in Jelenko, V i>bch panogah so nastopili dečki do 12 In 13 let v U^guteu. Do 12 let sta bila Miha Bercez 25. in Niko Hižur 26., do 13 let bili Maijaii Jelenko 5., Klemen Omlad ič 8. in ^.ign Omladič 15., v kombinaciji pa sta bila Jelenko in Klemen OmlLidič2. in 5. v /onla. IVl(M ka, ^(»nkovir na Ljuhin^ni SSK Ljubno BT(* bo p*"> lanski ixlličtii ÍAcdt>i tudi letos i/vcdci držiivi^o člansko prvenstvo. Nastopili btxlo vsi najboljši slovenski skakalci. ki so lani pixl skakalnico privabili skoraj 6.0fK) ljubiteljev skiv kov. lekinii bo v petek, s pričetkom ob 17..^(), ko organiziitorji zruv va pričakujejo nmožicn gledaieev, zii skakalec pa so mamljive ludi denarne nagrade, 'lekina bť> veljala ludi za pokal C'oekta za člane in mladince. 15. smučarski Irk v l;Osarski dolini Olimpijski komite Slovenije in -športno društvo Solčava bosja v nedeljo izvedla vsakoletni nniožični snuičiuski tek. tekači iii ickačiee pa se bcxlo v ra/Iičnili kategorijah pomerili na 8 in 16 km. Slartnina s čajem in enolončnico velja zasannčni konkurenci zmagal Franjo ?.učko, .fanko Sme in Franc Trebše pa sta bila 15. in ifi.. Druga ekipa DU Velenje je iwojila 13. mesto. V enakem teknuwanjuza invalide so člani in članice (Kun^t. Mi>gij-nicki. Ra/bornik) MDl Velenje ekipno osvojili 3. mc^to, pt>Mimično je zmagal Zučko, 10. je bil Junačko in 12, Lesnika. S lemi uvrstitvami so si velenjski veterani in invalidi zngotiwili nastop na polfinal-nem teknuwanju, ki bza jeoKvsamič-ni konkurenci pa jc zmago slavila Vclenjčaiika Tadeja Urankar. V 3. kix'>gu reggske strelske lige je v Velenjti nastopilo 8 ekip pitv nirjev in 3 ekipe pionirk. Pri pioniijiti .st^ pre.scnelljrvo slavili mladi siielei Mro?a, posannčnoje bil Klemen Bujan 2., Matic Koželj in Rok Knez pa sta bila 4, in 5. Pri pk>n Irkah st) ekipno in posamično slavile Žalčanke. Z zinafío na iroljo inoslo Po dvomesečnem odmoru so prvenstvo nadaljeval i v vseh kegljaškth ligah. Sodne skupine 2. lige doma premagali Kograd Cîrutlnje iz Maribora in tekmece /ameiijali na 3. mesUi. V 12. krogu bodo v Šoštanju g^)slili hrastniški Rudnik. Srečanje bt>do pričeli ob lfi.30.že vnedeljopa b(>na sporedu t3. kri^ v katerem bodo Šoštanjčani aostovali vCeiju pri Pivovarni Loško. Šoštanj - Kograd Graditjc 7 : I (3034:2982). .Šolanj: KriÀ->vnik 45f> (0).L. Fidej 52« (1). Glavič .>33 (1). Petnv vič5l7(l) in Jokop477 (1), Dovolo pi'V(Mislv() Sošlanja Sloklasn Pjej.^fijo nedelji> se je v Šoštanju končal eden večjih keglja^kih turnirjev v Sliwenijt. v stxlelovanju s Ternjt'clcktrarno Šoštanj tJi p^xl pokrcwiicljsrvom Občine So5ianj ga je odlično izvedel doniači keg-Ijašklklub. nastopilo pa je ITli tekmwalce\'iz.Skwenije in 2 s f Irva^kc, ixl skupnega Števila je bilo 43 rekreativecv. Na zelo zali te vnem kegljišču je pri članih z rekordom keglji^a 614 kegljev zmagal reprezentant Uros Stoklas, drugi je bil Dragoniir Peru^ič (WU) in tretji Boris Bcncdik (597): Med dojnačimi kegljači so bili tokrat v barvah (iorcnja najboljši Stanko Fidcj na U. mestu (552, Leopi^ld Fidej je bit 22. (541) In Stane Fidcj 35. (53t)). Rezultati so bili txllični.^aj je kar 25 od 127 tekmovalcev preseglo 54i) kegljev, kar je nekoč pi>nwnilo stevjlkn({^eoijšth ^hwenskih in evrc^pskih plezalcev. Vrhunsko predstavo bodo jutri, v petek. pop^Mdnc s kv,ilillkacija-mi pričele plezalke, v soboto dopoldne bo kmalu četrti član velenjske ^lalete 4 x KJO m. CHede na to, da člani AK Velenje ninjajosvi^je dvorane in dvakrat tedensko vadijo v Celju, so izidi odlični. TV SPORED ČETRTEK, 29. Januarja SLOVENIJA i 06.00 Teletekst 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poroeila 09.05 Male Sive celice, kťí2 09.55 Zgodbeízžkolile 10.35 Vem, ves 11.30 Sirote divjine. 2/6 1V55 Portret Dušana Piijevca 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Cena ljul)ezni. kanad, flm 15.00 Peti element 15.55 Mostovi 16.30 Porodita, Sport, vreme 16.50 Enajsta $ola 17.25 Štafeta mladosti 18.10 Modro 18.40 Risanka 19.00 Dnevntk. vreme, iport 20.00 Tednik 21.00 Okidan 21.30 Knjiga mene briga 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Glasben f večer 00.05 Dnevnik, šport weme 0055 Dnevnik zamejske tv 01.15 Štafeta mladost] 0155 Modni 02.25 Tednik 03.20 Osmi dan 04.25 Nečista kri. franc. fř(m SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08.00 Videostrani 09.05 Evropski magazin 09.35 Mostovi 10.05 Vkleostiani 11.00 Tv prodaja 11.30 VkJeostrani 13.00 Tv prodaja 13.30 Vkleostiani 15.45 Tvprodaja 16,20 Videospotnice 16.55 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu» posnete4( 17.55 EP v rokometu (M), prenos 19,45 Skozlčas 20.00 EP v rokometu {M}, prenos 22.30 Euro 2004, oddaja o 6. evrop. prvenstvu v rokometu za moške 23.00 Evroligavkošartd (M), Montepaschi ; Krka. posnetek 00.30 Videospotnice 01.00 Vrzikocko, 1/6 01.45 Videostrani 07.55 RícIgLake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni 10.35 Tvprodaja 11.00 Čudež življenja, nad. 11.50 Družinske vezi. rfad. 12.45 Tretja izmena, nan. 13.40 Tvprodaja 14.10 RKksLake 15.00 Družinske vezi. nad. 15.55 čudež življenja nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17,55 24 ur-vremB 1800 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.30 Seksvmestu, nan. 22.05 Afias. nan. 23.00 XXL premiere 23.05 Na kraju 2k>ôina, nan. 00.00 24 ur 01.00 Nočna panorama kmn»n it 46 K2 0900 POP CORN, glasbena oddaia 10.15 Vabimo k ogledu 10,20 Odprta tema. ponovitev 11.20 Naj spot dneva 14.00 Videostrani. obvestita 17,55 Vabimo k ogledu 16.00 Odkrito povej naglas, mladinska oddaja. 3. TV míBža 18.40 Regionalne novice 18.45 Mladi upi. otroška oddaja. ponovitev 19,25 Naj spol dneva 19.30 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje: Gripa in prehladna obolenja 21.00 Regionalne novice 21.05 Ljudje Evn^pe: dokumentarna oddaja 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimo k ogledu; Naj vlža. kontaktna oddaja z narodnozabavno glasbo. 3. TV mreža, gost ansambel VITA 22.45 IzariiivaVrV 23.45 Vabimokogledu 23.50 Najspotdneva 2355 Vidoestrani PETEK, 30. januarja SLOVENIJA 1 06.00 Teletekst 06.30 Odmevi 07.00 Oobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Cesarjeva nova oblačila, lutkovna igra 09.40 Enajst šola 10.15 Oddaja za otroke 10.35 Štafeta mladosi I 11.15 Mladi virtuozi 11.35 Modro 12.05 McLeodovihćeri. 17/22 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Osmi dan 13.55 Dosje 15.00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročita, šport, vreme 16.45 Pleme, 4/26 17.10 Iz popotnetorbe 17.35 Bogas^o globin, 1/3 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanka 19.(X) OnevnIK vreme, šport 20.00 Najšibkejši člen. kviz 20.50 Praksa. 12/22 21.35 Zvočnost slovenske duse 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Polnočnrklub 00.05 Dnevnik, šport 00.50 Dnevnik2dmejsketv 01.15 Bogas^o globin, 1/3 02.05 Pismo. ang. film 03.40 Polnočni klub 05.10 Dru^d godba 03 SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08.00 Vkieostrani 09.35 Mostovi 10,05 Videos^ni 11.00 Tvprodaja 11.30 Videostrani 13.45 Tiskovna konferenca kvadrfterale. prenos z Brda 14.20 Vkleostrani 15,10 Tvprodaja 15.45 Odprto prvenstvo Avstralije vtenrsu, posnetek 16.50 VkJeospotntce 17.20 Skozičas 17.35 Dick van Dyke, 23/158 18.00 Kraljevi drevored, 1/2 20.CÔ Lovci na izgubljene zaklade, 1/3 20.50 Ctîyfolk 21.20 Odvetniške zdrahe. 3/6 22.30 Euro 2004 23.00 Bonnie in Clyde, amer. íitm 00.45 Slovenska ja2Z scena 01.25 Vrzi kocko. 2/6 02.10 Videostrani 07.25 fílckiLake 08.15 Maščevanje ljubezni, nad. 09.10 Skrivnost ljubezni, nad. 10.00 Tvprodaja 10.30 Čudež življenja, nad. 11,20 Onjžinske vezi, nad. 12.15 Trenja 13.40 TvpiDdaja 14.10 RKkiLake 15,00 Družinske vezf, nad. 15.55 Čudež življenja, nad 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24ur-vieme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Topgun. amer, film 22.00 Teksaški mož postave, nan. 22.55 )0a premiere 23.00 T. N. T., amer, film 00.40 24 u r< ponovitev 01.40 Nočna panorama kantii 27 4« S2 09,00 Dobrojutfo. informativno« razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Skrbimo za zdravje:Gripa in prehladna obolenja, pon. 11.05 Najspotdneva 11.10 ljudje Evrope. dokumentarna oddaja 14.00 Vkleostrani, obvestila 17,55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška konl oddaja, 3. TV mreža 18,40 eg iona Ine novice 18.45 Otroški glasbeni vkleospoti 19.10 Vkleostrani. obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 Gospodarstveniki, dokum. - informativna oddaja 20.35 Regionalne novice 20.40 V harmoniji z naravo, l^etijska oddaja 21.10 Najspotdneva 21.15 Pr/a pomoč: pok>žap in transport ponesrečenca, zdravstvena svet oddaja 21.25 Vabimokogledu 21.30 Zelena bratovščina 22,15 IzoddajeDobro jutro. raz. • informativna oddaja 23,05 Vabimokogledu 23.10 Najspotdneva 23.15 Videostrani. obvestJla SOBOTA, 31. januarja SLOVENIJA 1 06.05 Teletekst 06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Male sive celice, kviz 08.20 Risanka 08.^ Pes iz Labe. nemški film 09.55 Najšibkejši člen. kviz 10.45 Polnočni klub 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Noč. ko je izginil maček Feliks, igrani film 13.40 Vrtičkarji. 3. del 14.10 Rad imam Lucy, 160. del 14.40 MclecdovitiČeri.l9/22 15.30 D živalih in ljudeh 15.55 Slovenci v Italiji 16.30 Poročila, špori vreme 16.50 Návrtu 17.15 Ozare 17.20 áivvčasu,6/13 17.50 Slovenski magazin 18.15 Čeb^lca Maid. 22/26 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Utrip 20.00 Vrtičkarji. 4. del 20.36 So leta minila. 21.05 Sk>venski radijski festival 22.35 Prvi in drugi 23.00 Poničila, šport, vreme 23.30 Oz. 4/8 00.30 Dnevnik, šport 01.10 Dnevnik zamejske tv 01.30 Na vrtu 01.55 Šivvčasu.B/13 02.20 Slovenski magazin 02.45 Pravijo mi gospod Tibbsf. amer, film 04.30 Prvi in drugi 05.10 Nekoga moraš imed rad. koncert SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08.00 VideosUani 09.00 Glasbeno julro 09.35 Mostovi 10.05 Videostrani 11,00 Tvprodaja 11.30 Videostrani 12,30 Tvprodaja 13.00 Šport 16.45 Športni film ali magaz. odd. 17.20 £P v rokometu (M). polfinale, prenos 19.50 Skozi čas 20,00 Veliki umetniki 21.00 Daniel Deronda, 3/4 22.30 Euro 2004 23,00 Tuja vrsta. amer, film 00.45 Sobotna noč 02.45 Vrzi kocko. 3/6 03.30 Videostrani 08.00 Katka in 0rt}i, ris. serija 08.10 Vrbja vas, ris. serija 08.35 Moj prijatelj Roki, r&. serija 08.45 Nas mali svet ris. serija 08.50 Obuti maček. ris. serija 09.15 Mjav! Mjavl. ris. serija 09.26 Kikarian. ris. serija 09.50 Moja draga Magdalenca. ris. film 11.10 Rudifevo moštvo, ris. serija 11.35 Galidor. varuh na vesoljski meji. nan. 12.00 Šolska košarkarska liga 12.55 labodnji spev. amer, film 14.35 Močno zdravilo, nan. 15,25 Umor. nan. 16.20 Hopkins in levi. dok. odd. 17.15 24 ur-vreme 17.20 Popravni izpl fubezni, am.f. 19.00 24 ur 20.00 Forrest Gump, amer, film 22.35 Med življenjem in smrtjo, amer, film 00.50 24 ur. ponovitev 01.50 Nočna panorama kAM» 27 46 09,00 Otroški glasbeni videos poti, ponovitev 09.25 Vabimokogledu 09.30 Prva pomoč: pok)žaji in transport ponserečenca, zdravstvena svet. oddaja 09.40 Najspotdneva 09.45 V harmoniji z naravo. kmeti [ska oddaja 12.00 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Odknto povej naglas. mladinska oddaja 18.40 Gospodarstvenild, dokum. oddaja, Marjan Vengust. preds. uprave CM Celje 19.15 Najspotdneva 19.20 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 1244. VTV magazin 20.25 Kultura, irfor. oddaja 20.30 BonJovi, bncettTTie Crush tour 21.30 Zvone Šeruga: Poti v neznano- Vietnam, dokumentarna oddaja 22.15 Najspotdneva 22.20 Videostrani. obvestila NEDEUA, 1. februar SLOVENIJA 1 07.05 Teletekst 07.30 Živžav 09.25 O živalih in ljudeh 09 55 Nedeljska maša, prenos iz župnijske ceri(ve v Gomjem Gradu irOO Sirote divjine. 3/6 11.25 Ozare 11.30 Obzorjaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 13.20 Skrita kamera 13.25 Človeklnpol 13.30 Nedeljsko oko 13,40 Glas ljudstva 1345 Kulinarika 13-55 Pel minut slave 14,00 Planetv 15.00 Čbveški faktor 15.10 Vabilozadva 1S.30 iCisk) jabolko 15.45 Šport na današnji dan 15.55 Fenomeni 16.00 Glasbeni dvoboj 16.20 Poročila, šport, vreme 16.45 Tistega lepega popoUneva 16.50 Lorella 17.05 Predmet poželenja 17.20 Družabna kronika 17.35 Vsakdanjik In praznik 18.35 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Zrealo tedna 20.00 Ema04, predizbor 21.00 Intervju; dr M^až Kmecl 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Naprej!, amer, film 00.50 Dnevnik, šport 01.30 Dnevnik zamejske tv 02.20 Tistega lepega popokineva SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08.00 Videostrani 11.00 Tvprodaja 13.00 Šport 14.50 EP v rokometu (M), prenos 17.00 EP v rokometu (M), finale in podelitev medalj, prenos 20.00 Nubijske karavane, dokum. oddaja 21,00 Euro2004 22.00 Iz baletnega artiiva 23.10 Odvetniške zdrahe, 3/6 23.40 Vrzi kocko, 4/6 00.25 Videostrani 07,30 08.00 08,10 08.35 08.45 08.50 09.15 œ.25 09.50 11.10 11.35 12.00 12.55 14.15 14 45 15.40 16.35 18.15 18.20 19.00 20.00 22.35 23.35 01.20 02.20 TV prodaja Katka in Orbi, ris. serija Vrbja vas, ris. serija Moj prijatelj Roki. ris. serija Naš mali svet, ris. serija Obuli mačeK ris. serija Mjav! Mjav!, ris. serija Hikanan, ris.sen)a Sandokan, ris. íilm Rudijevo moštvo, ris. ser. Galidor, nan. Šolska košart(arska liga Primerna tarča. amer, film Oh. ta osemdeseta, nan. Močno zdravib, nan. Umor, nan. Kam je izginila Vonnie, amer, film 24 ur - vreme Triki Jamieja Olivena 24 ur Chaplin, amer film Športna scena Meni za umor, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama Kanali 27 4e 92 PONOV. ODDAJ TEO. SPOREDA 09,00 Miš maš, otroška oddaja (^.40 Iz ponedeljkove oddaje Dobro jutro 10.30 1243. VTV magazin 10.50 Kultura, infor. oddaja 10.55 Športni torek 11.15 Iz olimpijskih krogov 11.20 Športni gost 12.00 Vabimo k OQledu 12,05 Na|vlžd,oddajá2 narodnozabavno glasbo, gost ansambel VITA 13.05 Gospodarstveniki, dokum. oddaja: Marjan Vengust, preds. uprave CM Celje 13.45 Iz sred. oddaje Dobro jutro 14.35 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 1244. VTV rrwgazin 18.25 Kultura, infor. oddaja 18.30 Iz peL oddaje Dobro jutro 19.20 POP CORN, glasb, oddaja 20.40 Vabimokogledu 20.45 Bon Jovl. koncert The Cnsh tour 22.15 Videostrani. obvestila PONEDEUEK, 2. februar SLOVENIJA 1 06.45 Zrcalo tedna 07.00 Oobro julro 09.00 Poničila 09.05 Iz popotne torbe 09.25 Pleme, 4/26 09.^ Oddaja za otroke 10,05 Razpoke v času. 5/17 10.35 Na vrtij.tv Maribor 11.00 EMA. predizbor 12 00 Novo življenje Prekmurskih mlinov, dokym. feliton 12.30 Prvilndrugl 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Obzorja duha 14.05 Ljudje In zemlja 15.00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Doberdan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 1645 Radovedni Taček 16.55 Tekmici, igranifilm 17.10 Zgodbe starega medvedka, risanka 17,30 Otočje pribilov, dokum. oddaja 18.25 Žrebanje 3 X 3 plus 6 18.35 ŽrebanjeAstra 18.40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Julija, 3/13 20.55 Svetovni izzivi 21.25 Opus 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Gladiatorji 2. svetovne vojne. 3^13 23,40 Vrtičkarji, 4. del 00.15 Dnevnik, šport 01.05 Dnevnik zamejske tv 01.30 Otočje pribilov, dokum. oddaja 02.25 Svetovni izzivi 02.65 Opus 03.^ IďetzAnito. franc, film 05.15 Ema, predizbor SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08.00 Videostrani 09.05 Primorsid mozaik, h/ Koper 09.35 Slovenci v naliji 10,05 Dick van Dyke, 23/158 10.30 Videostrani 11.00 Tvprodaja 11,30 Videostrani 13,10 Tvprodaja 13.45 Tistega lepega popoldneva 17,45 Skozi čas 18.00 Dick van Dyke. 24/158 18.25 Merri Ilovi možje. amer, film 20.00 Končnica 2Î.00 Studio city 21.55 Che Sara, dokum. film 22.15 Oblak.igranifilm 22.25 Videospotnice 22.55 Brane Rončel izza odra 00.20 Vrzi kocko, 5/6 01.05 Videostrani . .T-vr 07.30 Dogodivščine JackJea C ha na. ris. serija 07.55 RKkiLake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 1100 Čudež življenja, nad. 11.50 Drežinske vezi, nad. 12.40 športna scena 13.40 Tvprodaja 14,10 RickiLake 15,00 Družinske vezi. nad. 15.55 čudež življenja, nad. 16.55 Sieivnost ijut>ezni. nad 17.55 24 ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Vonj po ženski, amef. film 22,45 Sedma nebesa, nan, 23.40 Urgenca. nan. 00,35 XXL premiere 00.40 Na kraju zločina, nan. 01.30 24 ur. ponovitev 02.30 Nočna panorama 97 46 St 09.00 Dobro jutro, informalivno- razvedrilna oddaja 10.DO Vabimokogledu 10.05 1244.VrVmagazin, pon. 10.30 Kultura, informa^vna odd. 10.35 Najspotdneva 10 40 Župan z vami. ponovitev gost Srečko Meh, župan MO Velenie 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Regionalne novice 18,05 Skrt}imo za zdravje: Gripa in prehladna obolenja, pon. 19.05 Naj spotdneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 Poslanska pisarna, pogovorvstudiu, gost. Mirko Zamemik 21,00 Regk>nalne novice 21,05 Odbojka, posnetek tekme Šoštanj Topolšica : Fužinar Metal Ravne 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.35 Vabimokogledu 23.40 Najspotdneva 23.35 Videostrani. obvestila TOREK, 3. februar SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.GO Dobro julro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.15 Tekmici, igrani llm 09.30 Zgodbe starega medveda. risanka 09.40 Risanka 09.50 Marsu pilami, 1/26 10.15 Sprehodi v naravo 10.35 Otočje Pribilov 11.25 Vsakdanjik in praznik 12.20 Opus 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Sk)venski magazín 13.40 Svetovni izzivi 14.10 Gladtatorji 2. svetovne vojne. 3/13 15.05 Julija. 3/13 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pravljice Mike Make, 14/26 17.05 Mladi virtuozi 17.20 Knjiga mene briga 17.45 Pogledna..., dokum. odd. 18.15 Duhovni ulrip 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ledena gora, dokum odd. 20.55 Pod žarometom 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.45 Rose in rana, nizoi drama 00.30 Dnevnik, šport 01.20 Dnevnikzamejskelv 01.40 Pogled na..., dokum. odd. 02,10 Duhovni utrip 02.30 Ledena gora, dokum. odd. 03.25 Pod žarometom 04.35 Rose In rana. nizoL drama SLOVENIJA 2 07,45 Teletekst 08.00 Vkleosh^m 09.05 Glasnik, oddaja o kulturi 09.35 Dober dan. Koroška 10.05 DKk van Dyke. 24/158 10.30 Vkleostrani 11.00 Tvprodaja 11.30 Videostrani 15.40 Tvprodaja 16.15 Che Sara, igram nim 16.35 Oblak, igrani him 16.45 Studio city 17.40 Videospoblice 18.10 Skoačas 18.25 DKk van Dyke. 25/158 18.55 SPvdeskanjunasnegu. prenos 21.00 Ples s hudičem. 2/2 22.30 Vojnavhribih. koprod. him 00.10 Vkieospotnice 00.40 Vrs kocko, 6/6 01.30 Vkleostrani ; _ .TV 07.30 Dogodivščine JackKa Chana, ris. serija 07.55 RickiLake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Čudež življenja, nad. 11.50 Družinskevezi. nad. 12.45 Sedma nebesa, nan. 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Dnilinske vezi, nad. 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur« vreme 18.00 Maščevanje Qubemi, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverieno 21.00 Jenifer, amer, film 22.45 XXL premiere 22.50 Na kraju zk)čina, nan. 23.40 24 ur. ponovitev 00.40 Nočna panorama kftfwU 27 4e s» 09.00 Poslanskapisama. pon 10.00 Vabimokogledu 10.05 Zvone šenjga: Poti v neznano-Vietnam, dokumentarna oddaja 14.00 Vkleostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Angleščina po marvlčnl bli^jici-2.oddaja, izobraževalna oddaja 18.15 Odbojka, posn^ektekme Šoštani Topolšca : Fužinar Metal Ravne 19.45 Vkleos^ni, obvesbla 19.55 Vabimokogledu 20.00 1245.VTVma5azin 20.20 Kultura. Infor oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 l2 olimpijskih krogov. Športna oddaja 20.45 Športni gost. športna kontaktna oddaja 21.30 Turizem in mi, 3.TV mreža 22.00 Kmetijski razgledi, 3.TV mreža 22.30 Bon Jovi, koncert The Cnsushtour 24.00 Vabimo k ogledu 24.05 Najspotdneva 24.10 Videos^ni, obvestita SREDA, 4. februar SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobro )Utro 09.00 Poročila 09.05 Pravljce Mike Make, 14/26 09.10 Babar, 11/13 09.35 Smer vesolje. 25/26 10.30 Knjiga mene briga 10,55 Pogled na,.., dokum. oddaja 11.25 Duhovni utrip 11.45 FruŠkagora Kulinarika z Leonom 13.00 Poničila, šport, vreme 13.15 r^vrtu 13.40 Šiv v času, 6/13 14.05 Ledena gora. dokum. odd. 15.00 Podzaron^om 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pod klobukom 17.25 Volkovi, čarovnne in velikani. 10/39 17.45 Volja najde pot 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vr^e, šport 20.00 Sončnidrevored, nem. film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Avtostop. izvimatvigra 23.55 Dnevnik, šport 00.45 Dnevnik zamejske tv 01.05 Ljudje, kijih ni, dokum. I, 02.00 Vojna v hribih, koprod. film 03.40 Avtostop. Izvima tv igra 05.00 46664 koncert Mandela SLOVENIJA 2 07.45 08.00 09.30 10.00 10.25 11.00 11.30 16.25 16.55 17.50 18.20 18.35 19.00 20.00 20.25 22.30 00.00 00.30 02.00 Teletekst Videostrani r^ostovi Dlckvan Dyke, 25/158 Videostrani Tv prodaja Videostrani Tv prodaja Lovci na izgubljene zaklade. 1/3 Videospotnice Skozi čas Dk:k van Dyke. 26/158 Končnica Smtičarski magazin f^vo mesto: evroliga v košartd (M). Krka : Unicaja, prenos EP v umetnostnem drsanju, športni pari, posn. \^deospotnice Sladki vonj po uspehu, čb Í. Videostrani 07.30 Dogodivščine Jackiea Chana, ris. serija 07.55 RickiLake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Sknvnostliubezni. nad. 10.30 Tvprodaia 11.00 Čudež življenja, nad. 11.50 Dnjžinske vezi. nad. 12.45 Preverieno 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Družinske vezi. nad. 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur, vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Umori v muzeju, kanad. ang. film 21.40 Tretja izmena, nan. 22.35 XXL premiere 22.40 Na kraju zločina, nan. 23.30 24. ur 00.30 Nočna panorama kantll 27 09.00 Dobro jutro, informativno razvednlna oddaia 10.00 Vabimokogledu 10.05 1245. VTV magazin, pon. 10.25 Kultura, informativna oddaja, ponovitev 10.35 Športni torek, športna informativna oddaja, pon. 11.00 Iz olimpijskih icvgov. športna oddaja, ponovitev 11.05 Najspotdneva 14.00 Vldeoslrani. obvestila 18.00 V mojem košku je pa mavrica, otroška oddaja. 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Angleščina po marvkï ni bližnjni - 2. oddaja, izobraževalna oddaja 19.00 Najspotdneva 19.05 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 POP CORN, glasbena odd. 21.15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema, kontaktna oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro julro. iniormativna-razvedrilna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimokogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Videos^ni. obvestila 19 V Gaberkah je spet gorelo Skoraj gotovo je za požar kriv dimnik -Avdičevi so »so v (iabcrke presolili prod (lol)rinii stii'imi 1(^1,i iz civosol)nosa slanoviinja v vok^njskc^ni Salrkn .Si»Slanj,Gabcrke, 21. januar* ja - Najprej smo mislili, da beremo kako slarn poroCilo. V Gaberkah jo namreC v .slabih dveh mcsccili znova udaril požar. Tokrai jo j^ skupila družina AvJičcvih • Mina, Muhamed, Aija in Almira. »Malo po dtíveti uri je bilo, IRi jo hilropokiicaJapoiuoi. K sreCi so bili gasilci zelo hilri, sicer nc vem, kaj bi bilo,« je pripovedovala Mina. Ogenj je uniiil Jel osírešja, veliko ^kode pQ jim je povzročila voda. AvdiCcvi. ki so se v Gaber ko preselili pred šiirimi loii in pc^l. so prej i^jveJi v dvc"íRobncn: slano-vanju v Saleku, ki so ga kol del kupnine zamenjali za hišo v Gaberkah, razliko pa doplačali. Vse do zdaj. se je pripelila ta nesreča, so bili prepričani, da je iiiša ip'ajena bolj kakovostno. »Bili pa smt^ precej ctsupli, ko smo videli, da je bila plošCa. za kaiero.snio mislili, da je iz betona. v blsrvu narejena iz -skoraj samega sliropora in obložena k'.soin. Kriv pa jo dimnik, zagotovo.« je prepričan Muhamed, ioga so enkrat že mislili ^^bnavlja-ti, pa ga niso, ker inšpektor brez pridobljenih dovoljen ni dovolil. ■ MUena Krstič Ptaninc, foio: S. Vovk Mina in Muhamed Avćić sta hišo kupila pred štirimi fati in po/. Notranjost je uničita voća. Hitro posredovanje gasSicev Je preprečilo Še večjo škodo. V prvem krogu brez dela Velenje - V prvem krogu tekmovanj na 6. evropskem prvenstvu v rokometu, v Rdeči dvorani in okoli njii, policisti niso imeli nobenega dola. Kar so varnosti lićc. so lako tekmovanja kot dogodki povezani ?. njinii v Velenju minili tako. kot si lahko samo želimo» ocenjuje komandir Policijske po.slaje Velenje Božidar l^ztlevšck. Izkoristil fizične sposobnosti Velenje, 20. januar - V noCi na torek je neznanec izkoristil svoje iizicne sposobnosti in najprej splezal na balkon večnadstropno poslovne zgradbe na Trgu nila;kwsli. Z na pregib odprtega okna je snel stranska vodila in si utrl pot v notranjost pisarne. Iz nje je odnesel računalnik, tipkovnici) in digitalizator. Lastnika je oi^kodoval za ll)0JX)0 tolarjev, ABITURA Podjetje za izobraževanje d.o.o. RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC - PRODAJALEC PREKVALIFIKACIJA - EKONOMSKI TEHNIK DIFERENCIALNI PR05RAM (po koniatil tigovsk: Soli) pričetek bo 26. februarja 2004 ob 16. uri v POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.0.0. Cefje -KOMERCIALIST (vi. stopnja) Informativna dneva bosta 13. februarja 2004 ob 16. uri in v 14. februarja 2004 ob 9. uri - POSLOVNI SEKRETAR (vl stopnja) Informativna dneva bosta 13, februarja 2004 ob 17, uri in v 14. februarja 2004 ob 9. uri PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428-55-30 in 03/ 428-55-32 Izkoristili priložnost L<)k(tvica, 20. januarja - V noči na torek je neznanec vlomil v gostinski lokal v Lokovici. Iz odklenjene blagajne je polirai menjalni denar, la.sinika pa<^^kokal Lovski dvor iji odnesel lO.OlK) lolaijev menjalnega denarja, zvečer pa je nekdo izkorisiil priložjíost in iz odpnega skladiSča gostilne na Žarovi odnesel vi deop roje ki or, vreden okoli l^^tXOŮD tolarjev. Velenje, 25. januarjn - V noči na nedeljo jc neznanec iz trgovine Termo shop na Cesti talccv, kamor je vIomiL odnesel okoli 80.()00 tolarjev gotovine. Žalcc. 25. jHnuarja - V nedeljo popoldne so brez lO.OOil tolarjev menjahtcga denarja ostali v prodajalni Obi, kamor jc bilo vlomljeno. Znesel se ie nad avtomobilom Velenje, 24. januarja - V noči na soboto se je neznanec znesel nad osebnim avtomobilom, parkiranim na Cjoriški v Velenju. Razbil je vetrobranskc^ steklo ii\ steklo na p^>krovu prtljažnika ter pre bodel dve pnevmatiki. Lastnika je aškodwal za vsaj 300.000 tolarjev. Vlomilci v dveb avtomobilih Velet^je, 26.januarjH - V ponedeljek ^utraj je neznanec razbil sprednje desno okno avtomobila, parkiranega na Šlandrovi. Iz avtomobila je odnesel črno žensko torbico, v kateri je imela lastnica denarnico z dokumenti in plačilnimi karticami, mobilni telefon, kozmetično torbico in î>op ključev. Gmotna ^kcîda, ki jo je povzročil nepridiprav. znaSa 60.000 tolarjev. Na parkirnem prostoru na Kidričevi pa je bilo že ponoči vlomljeno v osebni avto. Stori-Icc je poškodoval ključavnico na prednjih levih vratih, iz vozila pa odnesel različne predmete in lastnika oškodoval za lOO.tKK) tolarjev. Gasilci so imeli veliko dela Največ škode, skoraj 10 miMjonov tolarjev, je [)ovzr(Knl požar v Zabukovici Zabukovica> Lo/nica, 23. januarja - Na območju Žalca sta v petek izbruhnila dva požara. Okoli 4. ure sc» bili policisli (UwešČeni. da je zagorek> na stanovanjski hiši v Zabukovici. Di> poi^ara je prišlo zaradi preboja dimnika, zaradi cesar je zagorelo v notranjosti pt)dslre.^ja. Ogenj se je od tam razširil na ostrenje, uničil opremo v priročni delavnici ter p<^hi§tvo v stanovanju, (îmotno 5kodo ocenjujejo na blizu 10 milijonov tolarjev. V Lořnici pa je zagorelo popoldne. Do požara je prišlo v kuhinji stanovanjske hL^c,vse kaže, da zaradi kratkega slika na lîapi. Ogenj je uničil kuhinjske elemente, gmotno Škodo pa ocenjujejo na 300.000 tolarjev. Prejšnji leden so poročali 5e o več manj.^ilî požarih. V Mozirju so se v nedeljo vnele saje v dimniku stanwanjske hi^ v Rade-gundi. Nekaj podobnega, zagorele so saje v dimniku, se je zgodilo v Strmcu ijad Dobrno. V Mozirju je bilo potrebno posredovanje gasilcev, koje občan podiral star dotrajan ("»bjekt in ob njem zakuril odpadni material. Ogenj so pogasili gasilci iz bojazni, da se ne bi razširil na bližnji goz<Í. Mall, veliki - sulc In edini, doslej- Namreč, tudi sulci niso več. kar so bili, ali pa so določene spremembe udarile po ribičih. Na področju mozirske ribiške družine je lov na kralja Savinje odprt od I, novembra do 15. lebruaija. na voljo pa je desel sulcev. Pravzaprav je bilo na voljo (ker se zadnji datum hiim bliža), do prejšnjega ledna pa so uspeli iz .Savinje potegniti, v sliki in besedi, enega samega. lii ie ta je bil bolj kraljevič Savinjin ih vod kot kralj. Dober prijem je uspel Fcrencu Bcričniku mlajšemu. Mali sulec je meril 82 cm in je tehtal pičlih 5 kg, med desetimi dť»scJanjinii trofejami je bila največja z merami 114 cin in 16 kg, nekaj takšnih, tudi preko 90 cm. pa je pridno vračal Savinji. Tegad(*>lej najmanji^ga, ki mu je prijel, je vaji na suho: «Izključno zato. ker je edijii doslej in sem vesel svoje uspesnosti. Čeprav se nisem preveč trudil. Z Miho Finki>tom, tudi uspešnim ribičem na sulca,.sva priSla za vodo, vrgla, pt^l eg-nila na suho in po desetih minutah sva že bila na pivu, vic pa je ludi v tem. da sem lekw sploh prvič oge. Vmita pa se vam bo tudi samosvesl. sai boste tudi sami adovolini s svojim izgledom. Ribi od 20.2. do 20.3. Ko vam bo vsega dovolj, bosď eksplodiall. Ne boste si več dovolili, da okoli v^ spreminjajo stališče iz c^eva v dan Preveč vas pokebuje-jo, da bi mcrali požretf čelo vse. kar vas doleb In preveč dotvo delate, da bi morali tiho prenesti vsako bedasto pripombo. Teh pa bo Iz dneva v dan več, saj n^leri sploh nimajo več občutka. M laN^o rečejo in je že preveč, áčeti so si vas l^sliti, kar pa ni^or m dobro. Pogoji, da sespočiiete m odmislite vse, kar vam ni všeč, bodo že kmalu câni In odlično boste izkoristili. Tudi za gripo obstaja zdravilo Zdravniški kotiček Obdohjc zime. mriiza, velikih lorapcralurnih spre mi: m b» vkige, snega in veira nnxno namen ja n;ií imunski sistem. Cc nismo dovx>lj dobro iclosno pripravljeni, sc kaj laliko zgotli. da v naše lcl<^ vdrejo virusi in povyjcîî^ijo nastanek txîlezni. Od lÍJsle najentwlavnej^. kiji prav:m<»prehlad, pa Jo liste najhujše - gri|>c s komplikacijami. Ciripa je zelo nale/Jjiva boleAin. Povzročajo jo virusi influence • tip A, B in C. Okužba /ajame celoten diluilni sisiem. Epidemija, značilna /a gripo, traja 6 do 8 lednov. Vsako leto prizadene najmanj K) % svetiA'nega prebivalstva, Okužba z virusom nas položi v pc>stcljo 5 do 7 dni. V ccloii si bolnik opomore šele p».^ nekaj tednih. Najbolj so izpostavljeni bol-niki s kronit^nimi obolenji. Pogosto sc razvijejo hudi sekundarni zapleti, zaradi katerih je smrtmwi zvezana. Bolniki tožijo za slabim ptxíuijem. Družinsko in družabno življenje je moteno, ustvarjalnost zmanjSana. V splosnih ambulantah in lekamah beležimo izrazil pt>ra.st obiskov, napotitve v bol-nišnkcf so pogosleji^e. Vpodjetjih se poveča odsotnost z dela. prav tako pa je luili storilnost manjima. Na severni polobli zboli vsako letc> nad tOi) milijontiv ljudi. Samo v /DA pripisujejo gripi in njenim ?:aplctom vsakt» leto 2l)-4i) tisoO smrtnih j'>rimerov. Gripa ne izbira bolnikov, saj se lahko okuži vsak. no glede na .slarosi ali .spol, V povprečju so okuži vsak tretji otrok. 1 % obolelih je napotenih v bolniSnicc\ mtnl sekundarnimi komplikacijami pa se pojavlja pljućnica. l'îronhitis, vnetje sinustw in poslabšanje astme. Med odraslimi zb^^li wak deseti. Med p^nen-cialne sekundarne komplikacije sodijo pljučnica, bnmhitis, vnetje sinustw, poslabšanje asi me ali že obstoječe krc^nićne bolezni. Med prchivaici,starimi pod 65 tel. jih zbt^li 2042 /KttUlon. V Sloveniji vsako lelo zbť>li 60,lJ0ti ljudi. V Času epidemije se obiski v splošnih ambulantah povečajo za 15t)-45n Zdravljenje v bolnišnici se poveCaza 14t).].50^. Obolenje se prične z nenadno visoki^ temperaturo, curljanjem i/ nosu in ki^ljem, ki lahki* traja ludi dva tedna ah već. Prisotna je trdovratna pekoCa bolečino za prsnico, ki se ob globokem dihanju Se plaveča, ter bolečine v grlu In glavobol. Mišice okončin so močno boleče, b<'>lezen pa spremlja huda utrujenost in telesna nemoč. Po nenadnem burnem začetku se težave umirijtw treh do štirili dneh. Včasih lahko obolenje traja tudi do 14 dni. Redko t>eležimo kt^mplikacije, će pa se pojavijo, s^"» praviloma hude. Lah« ko je vnelno prizadeta srčna mišica. Ob slabem zdravljenju se miSica razviečc in izgubi m pljučnice obsežne In bolnik je hudo prizadel ter življe njskoi ogrožen. Nekateri sevi virusc>v veliko raje napadejoprc-baNila. Takrat gi>vorimo o irelnisni gripi, ki sc kaže 5e vsiabosti, pcw-račanju in driski. Velikokrat je v ptííeku bolezni lahko prizadet tudi živčni sistem. Pojavijo se znaki vnetja peri le mi h živcev, možgćin-skill open ali txilo možganov. Virusgripesc prenašaš kužnimi kapljicami, ki jih po zraku, zlasti v zaprtih prostorih, razširjajo okuženi Ix^lnikl s kapljanjem, kihanjem 1er posrednim In neposrednim stikom. Po vdoru v telo se virus vobdobju inkubacije, ki traja od enega do treh dni. intenzivno hitro množi v dilialnih ptneh. Najprej sc veže na tvllco. nato vajijíí pn>dre rn se v njej Inicnzlv-no mnoiži. Nevraminidaza omogoča spro.^čanje novo nastalih virusov, ki preplavijo telo in sc Širijo tudi vokoliw. Povzročilelji gripe so virusi A. B In V. Tipa A in B sta odgcworna za vsakt^lelne epidemije, virus C pa praviloma povzroča le blago obolenje zgornjih dihal. Virusi so izredno trdožjvi.poleg tega pa sc Izredno hllro sprcminjajo. /aradi lega cepljenjc pogosto ne pomaga, oziroma učinkovitost z;iščitc po cepljenju niha med 30 In 70 Cepivo nam zagolavlja odpornost proti stari različici virusa, ob kontaktu z novo pa nas cepivo ne ščiti in v primeru slabe imunske odpornosti praviloma tudi zbi^limo- Po vnosu cepiva ožinama pi>vrročitelja v lek^ prlčnej<> naše imunske celice tvoriti protitelesa. Ko &e virus spremeni, ga protitelesa ne prepoznajo in se proii njemu ne borijo. V zadnjem stoletju sžjla dva seva. ki se tudi nenehno spreminjata • AOIINI) In A(1I3N2). Pred leti je gripa p<*novno močno pre-.strašiki prebivalce Hong Konga. Pri pii^-ancih, racah in goseh so našli jx^'ben scv, ki lahko c^kuži tudi ljudi in povzroča kar odsioino smrtnost» zgodiia pa se ponavlja. Učlnkcwiiosi cepiva se iz leta v leio spreminja. Odvisna je od intenzivnosti spreminjanja virusa. C'epivi> vsebuje mrlve viruse gripe iz zadnje sezone. Za pripravo cepiva je ireba najmanj Šest mesecev. V tem času se virus lahko že mtvno spremeni. Pnniicle-sa. ki se ivorijo po vnosu cepiva v ielo,viru.sa ne prepoznajo v celoti in zaščita po ccpljcnju je le delna. Simptomi gripe so milejši,čas okrevanja je nekoliko krajši. Cepivo lahko povzroči ludi stranske učinke. Pri ljudeh, ki so alergični na kokc^ja jajca, se lahko pojavi- jo alergične reakcije, saj viru.sc za priprava» cepiv gojijt» prav v njiii. Pojavi .se lahko ludi blag glavobol. prehi'idno zvečana temperatura ali blage prebavne težave. Kljub nizki učinkovitosti cepiva sirokcwnjaki priporočajo ccplje-nje proti gripi vsem ljudem, ki sodijovogroženeskupine: preko 65 lel stari ljudje, wkrlxwanci v domovih A» ostarele, odrasli in otroci, ki imajo kronične bolezni pljuč, srca, presnovne bt)lezni, bronhialno astmo, ledvične ter živčno-mišične bolezni, sladkorni bolniki, InUniki s hudo anemijo in tisti z imunsko pomanjklji-V(ttljo. Najprimernejši čas za cepljenjc jc konec oktobra In v začeiku ncwembra. neposredno pred sezono gripe. Cepljenje je potrebno vsako telo ponoviti. Ce nam bi^ zimske djii kljubvse-mu pokvarila gripa, bi'jmo pričeli takoj jemati zdravilo {oscltami-vir), ki učinkt>vllo z^vre razvoj bolezni. Virusom, ki se v oboleli celici delijo, namreč ne dovoli izhoda in tako bolezen zamre. Zdravilo je učinkovilo le pri gripi A in B. neodvisno od spreminjanja virusa. Trajanje zdravljenja gripe se pomembno skrajša, bolezen je manj burna, število zapletov pa je manjše, Zdravilo lahko uporabimo tudi v smislu preprečevanja gripe. Pomagali .si l^omo še s toplimi napitki, aspirinom, vitamint>m C, sredstvom proii nahodu, ob morebitnih zapletih nam bo zdravnik predpisal Še antibiotik, icžave z dilia-ii bomo lajšali z inhalacijaml. morda pa bomo potrebovali tudi srctî-stvo proti kašlju! V dneh s ptT/išan<^ temperalun^ bomo ostali v ptisiclji. Izogibali se bomo bivanja vziipr-tlh prostorih, kjer jc vxriiko ljudi. Šc je čas, da se pripravimo in pričakam«.^ viruse lelesno bsi: Poglej nas Še enkrat, samo Še enkrat, preden..." Zunaj pa neusmiljene^ pt^ka. kol t^i drdrala strojnica. hrbtu se plazi neprijetna, hladna senca in se vike v kožo, da vztrepeta, zaboli: že vem: Francek in njegov grob med sicilskimi limonami. Ibda, nič - čas beži, saj ga nI. Ne, v vesolju ga ni za naŠ tiipee, ki je v prihodnosti. In ta že v tre-nuik"u izgine, se skrije v prete-kltwl. Pogled zablodi včrni p(^k^cw noči. V spanje, sen brez sna .„ Ne, svetilka mi poboža oči: "?roC ixi teme, jw^^Jej raje vt^Ščilal Drobna, nežna, polna upiw," "Ubogam te, svetilka." Oči občudujejo grafični impresivni izris sobe s smrečico. In z razpelom v kotu s<.>l>e- !n široko mizt), pogrnjene^ z vinom In kozarci. Avtor naslovnice Roman, *'Kako si, voščilnica, prevpila mojo noiranjosU" Njene besede: V pogovoru, kar tako je Imel navado reči: .Na star ga leta!' Čutna musel se .spreliodi dalje, do konca; NI ga več. Se vedno slišim: "prid'le", .skoraj pn si, "vsaj — na slar'ga leta"!" Zgrabilo meje tu. v notranjosti, lako globoko in tako divje, neutěšeno, da sem zakričal: Sanje, kje ste? Kje si moj stari, dobri oče?" In Iz kasetnika se, zame vedno zapeljiva, ncistalgična pesem o p»>biču. žki je se premlad In že mora puško držat'... Daj, koroška pesem, izzvenevaj v večnost, čeprav se usipajo solze po uvelem licu. sivih brkih... Ne, ne morem dalje, čeprav navijam pesem o pobiču v neitogled in si vizualiziram Šolski pevski zbor z vodjo Danico, njenimi sivimi očmi. vodečimi vsakega |>evca, tako ujeto in spri\ščeiio. kot vc>di kapitan veliko pt>inlŠko barko, s Širokimi epi^leiami In pogledom, ki jc vedno usmerjen k utripajočemu svetilniku ... Moj i^e, na slar'ga leta— Vstanem. se pretegncm in oblečcm lopti jopič. "Slari, zopet si bil piwršen ,„" Rokav je do polovice zakrčen vase. Prijatelj dragi, .še vedno se li mudi! Kam le?Tja na oster rob. kjer Stí razrežeš - in ot>nemiŠ! Da, to je uganka ludi zdaj. Bo vzdržala marelica z osmo, vi>dil-no vejo? Ter mladim podrastjem? Oknice sc med rcgljanjem pciard iHiprejo In osma,vodilna.se rahlo priklanja in scvernik kravžlja grčavo drevo... Pozabljam, že je tu zadnje jutro starega „. Najraje bi sanjal dalje, kol sanjajo zvvzde staln Ice na velikanskem oboku. "Ne, ne moreš več!" me kliče ljubki glas. Vstati jc treba s sedečega položaja ob oknu z marelico, ki sanja dalje. Tam daleč, za nizkimi hribi, je zarja, rdeča, jutranji ogenj, razpel na vse strani neba. Tisti hip zazvoni. Pogled skozJ okno. "Pohiti, pi.smonaša. pt^hlii!" "Saj res, darilo zanj." liilro odvrže Večer in nova volnila, in že odhiti, "PIsmonaŠa, pc^čakajte!" kliče žena. "Pokliči ga. Luka! in vrne sel" "Luka. Luka!, nckxíj ste pozabili..." In že je pred vrati, okrašenimi z adveninim šopkom. Stoji mirno pred širokim sleklom. Komaj se lahko zaznisš v njegove sive oči. skoraj napol jih pokriva modra kapa s šihom. "Luka. danes zadnjič v lem letu. Vedno -Ste skrbno in redno prinašali dn'ibna pričakovanja. Vesela in manj vesela. Pasmovsisvsak dan težko čakali! Luka, poštah ste prijeten del našega vsakdana, f Ivala vam. Luka!" Krepak stisk ri^k. Bisaga je bila za buteljko K^gatejša. Oči st> se se enkrat ujele z očmi. Še nekaj ki^rakcw In tlesk z vrtnimi vrali. In že Izgineva z dolgimi, premišljenimi koraki. Doma ga čaka družina in otrivi. I'udi on se mora prebijati skozi življenje. S skopo odmerjenimi tisočaki. Komaj, komaj. Nekje v vrhu pa si delijo trinajsto in miistne nagrade ... Žal je ta misel kol milni mehurček ... Njegovi koraki so počasni In monolitni na trdi cesti. Ibda - vredni dcjslojansrva čkwe-ka. In kadar skozi okno zazrera njegovo p*xk>bo. me spreleti nekaj toplega... "Luka. pismonoša Luka, še bos naš." tak. jxiŠten, s komaj zaznavnim nasmehom v tvi'îjih očeh in na tvojih ustnicah, "Luka. prihajaj med nas vse. luili liste, ki te komaj oivrkncjo s pi^gledt^m... TI pa jim, vsemu navkljub, podari topel nasmeh!" Januarska svetíot:>a je z ognjenim v/Jiod(^m zopet odkrila v led okovani m>vi dan. .lanuarski dan, zavil v lanck led- Vobrezani marelici čakajo sokovi. in čakajo pk^dovi. Za níwe dni. Mi pa -nculešeni mali Zemljini sincwi. Zx>pel zazvoni. Pismonoša. Nwi list v življenju du.še, ■ Vinko Šmajs OBVESCEVALEC 21 Zgodilo se je... .. 0(1 31. jdiHiai ja do 5. Tcbruaiia po zasedbi in razkosanju Jugcxslavijc oziroma Slovenije jc v velenjski občini okupator za župana poslavil vcicnjskegji irgiw-ca in posestnika Richarda Tischlcrja, a nacisti z njim niso bili zadovoljni in glavno besedo na občini je imel Sepp Fellner, ki je priScI v Velenje z akcijskimi silami in je postal drugi okiipa-lorjcvžupan v Velenju: od ], februarju 1942 pa do konca okupacije je bil velenjski ?upan zagrizen nacisl Hans Kriulz, gostilničar iz KíMlacha v Avstriji: delavci lemdjnih organizacij združenega dela Rudnika lignita Velenje, Elektrostrojne opreme in Plastike ter delavci eníwilUi delovnih organizacij Avtopark, Eleklroftltrski elementi in Tisk sosc31.Jdnuur;ju let» 1978 na referendumu odločili za združitev v Sestavljeno organizacijo združenega dela Rudarskem elektro- energetski kombinat - SOZD REK Velenje, delavci temeljnih organizacij združenega dela TermtXilekîrarne Šoštanj pa so se o tem odkrili na referendumu 5. fehruarjo istega leta: • 31. Januarju let« 1992 seje iztekel natečaj za nov velenjski grb, na katerem jc prvo mesto osvoji! predloggrba Staneta Hafnerja in Vlada Vrbica, ki je danes tudi uradni grb Mestne občine Velenje; -1, februarja leta 1991 je v Jugoslaviji začel veljati zakon, ki je doU^al, da mora imeti kupec ob ruarja l«ta 2(KH) so delavci velenjskega Esotecha končali premwo hid rt« le kt rame Mariborski olnk; - Članic je bil v Šoštanju ustanovni občni zbor SaleSke kmečke zveze; -2. februarja leta 1931 seje rodil velik ljubitelj inzbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju; - februarja leta I96() so v velenjsko kino dvorano vgradili široko platno, kar je bilo med ljubitelji filma v Velenju seveda sprejeto z velikim navda^enjem; • leta 1962 se je velenjska knjižnica izlc^ila iz okvira .Svobode, se združila s knjižnico, ki jo je vodil učitelj Fran Mlia^ek. in puštala Matična knjižnica Velenje s sedežem na Delavski univerzi v Velenju, kamor se je preselila februarja leta 1960: -3. februarja leta 1976 so po ini melruvrtanja predrli cestni tunel pod gradom Salek na cesti med Velenjem in Slovenj Cîradcem; - 4. februarja leta 1977 so biJi v gradileno-indasirijskem podjetju Vegrad Velenje, Lesni Šoštanj, TOZD-u Gradbeni elementi delovne organiz.acije Gorenje in TOZD-u Cjradbeništvo Splošnega gradbenega podjetja Ljubno ob vSavinji referendumi, na katerih so se delavci odločili o združitvi v novo organizacijo združenega dela Ciorenje-Vegrad gradbena industrija. ■ Pnpravija: Damijan KiJajiČ Franc Aubreht (arhiv Muzeja Velenje) Kdai - kje - kaj Cclrlek, 29. Torek, 3. Icbruaija Po pustnem karnevalu še tekmovanje v drsanju l^iistria sobola 1)0 v VeleMiju živafina ludi /aradi pusln<îsa karnevala, ki sh pripiavlja TurisLirna /Aoza Velenje -Zal)ava bo v ogrcívanem soloru na Tiloveiu ligu Velenje - Priprave na 35. velenjski pustni karneval so vendarle stekle. Kaj lahko bi se namreč zgodiio, da lettis karnevala ne bi bilo. Zaradi ťinanCnilt težav je namreč priprava karnevala vse do sredine prejšnjega tedna visela v zraku. Potem pa je na pomoč priskočila Mestna občina Velenje, ki bo glavni sponzor dogodka. Karneval bo, po novi tra-si, precej drugačni kot preji^nja leta, krenil po ulicah mc.sia na pustno soboto, 2L februarja. Na pol bo áel s parkirL^a pri železniški piTslaji, povorka pa ho pot nadaljevala po Tomšičevi, Jenkovi, Rudarski do Titovega trga, kjer bo ^'finale" dogodka. "Prvič bomo po prihodu povorke na Titov trg pripravili pravo pustno veselico pod o^evanim šotorom, na mini drsališču pa bomo pripravili tekmovanje v drsanju pustnih mask. Pozivamo tudi skupine, da se zanj prijavijo/* nam je povedal predstavnik organizatorjev, predsednik Turistične zveze Velenje. Prvi sestanek zaintersiranih, ki jih fe vedno vabijo k sodelovanju, so pripravili v petek popoldne. Dejstvo je, daje časa za pripravo pustnega karnevala malo, pa vendarle se bodo potrudili in na^Ii tudi zanimive teme za Šaljivo pustno obdelavo. ki jili v mestu prav nobeno leto ne zmanjka. Jože Kamiolf je k lemu dodal: "Priprave so sedaj intenzivne, saj Časa ni več veliko. Karneval ne bo večji kot prejšnja leta, skupin in vozov bo toliko kot lani. na,^ namen pa je,da pripravimo.^ bolj aktualen karneval. Tem, tako z občinske kol državne ravni, nam ne bo manjkalo, zato bomo zagotovo na Šaljiv način obdelali izbrisane in še marsikaj. Vsega ^ nismo uskladih, predlogov pa imamo že veliko. Zagotovo bodo v goste prišli pusti iz Šoštanja in Mozirja ter kurenti, velenjske skupine pa bodo obisk vrnile v obeh sosednjih krajih." ■ Bojana Špeget PREMOGOVNIK VELENJE, d.l Partizanska 78,3320 Velenje IŠČE PONUDNIKE ZA POSLOVNI PROSTOR NA RUDARSKI 6 V VELENJU mr Premogovnik Velenje namerava uredit pritličje poslovnega objekta v centru mesta, v skupni površini cca 700 m2 in to ciljno za znanega uporabnika. V okviru te preureditve je prostih še 60 m2 površin, ki so primerne bodisi za poslovni prostor Ocenjena vrednost prenove prostih površin je cca 8 mio SIT (projektantska ocena), vrednost opreme ni upoštevana. Dela bi se izvajala od junija dalje. Idejna rešitev je izdelana in je po predhodnem razgovoru na razpolago na Premogovniku Velenje. Od ponudnika pričakujemo, da bo financiral izvedbo tega dela, Investicijski vložek se bo poračunal pri najemnini. Izhodiščna cena najemnine je 10 EUR/m2. Prednost bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno, Pisna ponudba mora vsebovati: predmet ponudbe, vrednost investicijskega vložka, ponudbeno ceno za najem prostorov, poddVrami že razpisani Velťnje- Letošnje zimske počilnicc za osnovnošolce in dijake Šaleške doline sc bodo uradno priiele s ponedeljkom, 23. februarja To pomeni, da bodo pocilnikarji prosli dva vikenda in pet dek> vnih dni, do ]. marca. Ker cas hilro teCe in ker bo v i.»/elJsk«^a hc>sta letťwzaključila z izobraževanjem trei-jc gcncracijc maturantov glasbene gimnazije. Tri leta po vpisu prve gcncracijc glasbenikov v ntw Izobraževalni program je na velenjski gimnaziji zaživei prvi odtlelek Umetniške gimnazije-likovna smer. Prva gencraeija Ic-te lorej letos obiskuje irciji letnik, v razredu pa so poleg glasbenikov tudi dijaki llk(^vne gimnazije. Drevi se bo prvič zgodiio, da se bodo sošolci javnosti predstavili skupaj. V Veliki dvorani glasbene .Çole se bo ob 19.30 začel konceri dija-kovvsch štirih letnikov glasbene gimnazije in vzporednega izobraževanja. Takoj po koncertu pa bodo v avli glaiibene Sole odprli razstavo likovnih del dijakov vseh treh letnikov likovne gimnazije. Razstava bo na ogled mesec dni. ■ bš Pester mesec kulture Mozirje -llikajsnja ijanwaija. v dvorani Mestne občine Velenje. Dr. Janko Prunt profesor za novejSo zgodovino in zgodovino političnih idej na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je avtor Številnih knjig in razprav o slovenski in evropski zgodovini. Ukvarja sc z zgi^dovino idejnih in političnih tokov v 19. in 20. stoletju ter z zgodovino slovenskega narodnostnega N^rašanja. Njegova Kratka zgodovina Slovenije (izdana v letih 19^8 in 2i)02) je pisana objektivno in ne ideološko, zaradi česar je v Evropi priznana kol referenčno delo. V času Demosa je biJ aktiven član SDSS- V maju 2t)()3 jc imel v državnem svetu odmevno predavanje z naslovom »irenutni naeionalni položaj na slovenski zgodovinski premici«. Vsebina tega predavanja bo ludi osnovna tema na tem srečanju z njim. ■ Noš čas, 29.1.2004, barve: CM K, stran 22 OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka îwsMim ivK)í\A ijsi: romantična komedija /Režija: Mite Newell, vloge: JuIb Roberts, Kír^en Dunst, Julia Stiles: dolžina: 117 minul svoj potencial in jim tako razkjili. v čem je umetnost življenja. ím)I)/j:í\iiji; grozljivka Režija: Len Wiseman; vloge: Kâîe Bec-kinsale, Scott Speedman; dolžina: 121 minut Čelrtek. 29. t, 17,30 Petek. 30. I, ob 22.30 NetieljB. 1.2,. ob 20.30 Ponedeifek. 2.2.. 16.00 Tmk.3.2.. ob2Q.30 Vojna med vampiri in volkodlaki! Selena je vampiika. prinašalka smrti. Ko se vojna preveša v prid vampirjev, odkriie . 'M Čmek.29,1.. ob20.00 Petek. 30. U ob 17-30 in ob 20.00 Sobota. 311., ob 20.00 Nedelja. 1. Z. ob 18M0 Ponedeljek. 2.2.. ob 20.30 Torek. 3.2.. ob 18.00 Sreda. 4.2.. ob 20.00 Žen^ so med 2.svetovno vojno morale poprijeti za vsa deta in tako dokazale, da so enakovredne moSkim, Toda po vojni se marsikdo ni mogel spriiazniti z enakopravnostjo žensk. Leta 1953 pro-lesorica umetnostne zgodovine Kathen-ne prevzame mesto ućite1|ice v elitni dekliški loli, kjer so profesorji in tudi učenke nazadnjaško misleči, úd jim po poroki ne bo potrebno nič več početi, samo skrbeti za moža in otroke. Kalite-rine mora tako najti način, da jim pokaže vse lepote njihovega uma in razvijejo ves • PdtířlMr JI. lucian, volkodlaka človeka, ki je zmozen združiti kri volkodlakov in vampirjev, kar bi ustvarilo novo. neumrtjivo vrsto, lu U lahko spremenila tok vojne. Selena se odpravi pokončati tega čtoveka, a se vanj zaliut» in ostane v vefiki dUemi. Tud) novemu kralju vampirjev ni ta misel o kor^u vojne z volkodlaki nič všeč! PR0ii:si0i\\ri:(: komična drama Režija: Dušan Kovačeve; vloge: Braniš-lav t^čič. Gora Todorovič. Na^a Nin kovic: dolžina: 104 minute Sobota. 31.1.. ob 2230 Srtija na pragu novega stolena. Vojne je konec, Miloševičev režim je padel, raz* mere se normalizirao. Toda resnica je dnjgačna. Na vrata uspešnega direktorja založniške hiše Tea,včasih univerzAet-nega profesorja in boemskeça pisatelja, potrka Luka. včasih ager^ srbske tajne policije, sedaj pa voznik taksija, ki mu razknje svojo pravo kJentiteto in dogod-ke temne vojne zgodbe, ki so krojile žnlje-nie naroda ob koncu 20.stoletja. Režiser letošnjega srbskega kandidata za oskar-la za tujeiezični him je legerKlami avtor nepozabnih filmov Kdo neki tam poje. Maratonci tečejo častni krog in Baikan-slu špijon. glasbo pa je napisal popularni Sajaga. I'l.VOILO kcijskj, 2F Režija: John Woo; vloge: Ben Affleck, Uma Thurman; dollina: 110 minut Cetrfek.5.2.,ob2Q.3Q Kino nagraiuie noročnike Našega casa KÍRO nagrajenci: Franc Brodej, Goriika 9, Velenje; Daniela Brvar, Kardeljev Irg 10. Velenje in Silvo Cegnar, Efenkova 1l!l> Velenje, (potrdi* la o nagradi prejmete na dom) Nagradna križanka Venera Shop vewera^shop Michael je zelo nadarjen računalniiks tehnik za ^cialne naktge v gospodarskem vohunstvu. Po opravljeni akciji mu vedno izbrisno spomin, da ob morebitnem zajetju ne b( mogel izdati svojih delodajalcev. A nekega jutra, po opravljeni akciji. namesto plačila v vrednosti nekai milijard dolarjev dobi vrečko nepomembnili predmetov. Edino pojasnilo, ki ga dobi, je, da se je pred izbrisom spomina sam odpovedal plačilu v zameno za vrečto s temi predmeti. Zato se odpravi po sledeh svoje zadnje akcije, da bi odkril, kaj se je pravzaprav zgodiki. Kmalu ugotovi, da se je znašel ra policijskem seznamu najbolj iskanih zločincev. Bo dokazal svojo nedotznost? l'HinsKi ciklus LAJI>' IM) Lli l ll-ii: PROinSIO^ ALUC komična drama Petek, 30.1, ob 18.00 in ob 21.00 Nedelja. 1.2. ob 17.45 Ponedeljek. 2.2.. ob 19.30 Torek. 3.Z. ob 1930 i KAililRSKU SIIPIIR* GV. komedija Nedelja. 1.2.. ob 16,00 (Otroška matineja) \RThlI\0: ll.SliP-tllivikilr dokumentami film Sobota. 31.1., ob 20.16 Nedelja. 1.2.. ob 20.00 Dolžina: 130 minut II režiserjevo dogodkih 11. septembra in njihovih posledicah! Cena vstopnice: redne predstave 800 SIT, premiere 900 SIT» otroške matineje 500 SIT! Rezen^acij vstofxiic ne sprejemamo! Vslc^ce lahko kupite v pred prodaji! NAJVEČJA EROTIČNA TR(J()VINA V SLOVENIJI! novo - novo - novo Poslovalnica Velenje • Šaleška 19/3 (ph Nami) Na zalogi: ljubezenski pripomočki vsefi vrst, erotični filmi rîaVîis in Dvd, revije, erotično perilo, stimulansiza potenco, zabavni artikti, darilo za vse priložnosti... In še in šel LOKACIJA: VVelenju • Šaleška 19/a In Mariboru, Celju. Ljubljani, Novem ^ww^fwiiffa itiopiii mestu, Kopru, Kranju in Medvodah. Na Internetu; www.veriera-shop.si PRODAJA PO POŠTI: 24 ur dnevno na telefon 04/281 32 20. VENERA SHOP - VAS PRIJATELJ V INTIMNIH TRENUTKIH Rešitev križanke, opremliene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 9. februarja, na naslov: Naš čas d.o.o.,Kidričeva 2 / a. 3320 Velenje, s pripisom 'VENERA SHOP'. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada: bon v vrednosti 4.000 SIT 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT CnfiîEX, 29. jonuariG 16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne jnformacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polici* jski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PETEK« 30. lanuorja ■ 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30PoročiÍa; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 31. (nnUDrjo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7 .30 Poročila, 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock sok; 19.00 Na svidenje. NCDCUA. 1. loiiuorja ■6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije» 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; I, blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk 17.00 Namine čestitke: 17.30 Minute z domačimi ansambli 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK; 2. (unijo i 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poničila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15,30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK« 3. lanuor^a H 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Porx)čila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SftEDA. 4. »anuarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila, 8.00 Težava je vaša, resilev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. G^R/INr GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela tel.r 03/ 703 71 30, 703 71 31 Delovni čas prodajaln«: pon-pet od 8. • 18. ure, sob od 8. -12. ure Informaciie na telefon: 03/70 37 130,03/70 37 131 £-mail: lnfo@garant.si, internet: vvvvvv.garant.si Razprodaja regalov 6-2000 oreb / IzjoniHo »godool ' Uyoïliie cene pisalnih^, video omaric, omaric za čevlje, kliiliskih iiiiz^l » Velika izbira spalnic H » Kutiinje Pamela - uijotSce takojšnja dobava ^Ě » Velika izbira klasičiiih^^ar in omar z drsnimi vratni . Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize in vzmetnice. m unilM L IMiJMlIlM - UHagfTi^laCTTni ijogoji! POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM! OBVESCEVALEC 23 mali oglasi dežurstva TIKI . POZNANSTVA ^HIŠČEM STAREJŠI upokojenec želim sprejeti na svo| dom upokojenko, staro od 60 do 70 lel z nizko pokojnino in voznllklm l^itom, da bi ml gospodinjila proti plačilu 2000,00 sit dnevno. Nudil bi jI tudi hrano In bivališče zastonj. 2ivim v enodružinski hiši In me zelo ubija samota. PoWičIte na telefon: 586-9915. SIMPATIČNA, 30'letna. samska, izobražena, z modrimi očmi si želi spoznati prílatelja starega do 40 let. Možna resna zveza. Kom. tel.: 090/7442, kličite z navadnega telefona. 53-LETNI direktor, uspešen, višje postave si želi spoznati piijateljico staro do 52 tel Gsm: 041/248-647, Ag. Alan. POTREBUJEM pomoč pri čiščenju stanovć^ja. Gsm: 031/840-442, po 14. uri. GARAŽO v Šaleku oddam v najem. Gsm: 051/348-302. VVINSKI GORI kupim okolMOOO m2 zemlje za vikend. Gsm: 031/727-398. KUPIM trisobno stanovanje in prodam dvosobno stanovanje v Velenju. Telefon: 5870-474 ali 041/981-867. DVOSOBNO stanovanje, 51 m2, na Kersnikovi v Velenju, 1. nadstropje, balkon, prodam. Gsm: 041/356-897. SNOSOBNO stanovanje. 42 m2, v bliSni zgornje Tržnice, prodam, Gsm: 041/811-624. ENOINPOLSOBNO stanovanje, 45 m2, v centru Šoštanja, pritličje, zelo ugodno prodam. Gsm: 040/676-633. LEPO dvodružinsko hišo v Letušu, na odlični lokaciji, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. GOSPE JERIČ iz Pesja se iskreno zahvaljujem za Izkazano poštenost, za vračilo denarja na banko. Saša Mravljak. OOMAČE vino (izabelo) prodam. Telefon: 586-9993. OOBER jabolčnik prodam. Telefon: 589-3281. NOV masiven raztegljiv kavč s predalom prodam za polovično ceno. Gsm: 031/222-944. NOVO še zapakirano hrastovo posteljo, 120 X190 in star moped avto matik prodamo. 6sm: 041/534-546. OTROŠKI avtosedež (jajčka, do 9 kg) prodam. Gsm: 041/257-708. IVALI PRAŠIČE, težke 130 do150 kg, cele aJI polovice, prodamo. Gsm; 041/893-109, TELICO sivorjave pasme, brejo 7 mesecev, A-kontrola, prodam. Telefon: 583-3307. TELIČKO sivorjave pasme, staro 10 dni, prodam. Tel.: 589-5128. PRAŠIČE Švede, težke od 60 do 130 kg, ugodno prodam. Možna dostava ali zakol. Telefon: 575-4315, gsm: 041/748-315, JAQENČKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon: 586-8055. onesnaženost zraka V tednu od 19. janudrja 2004 do 25. januarja 2004 niso povprečne dnevt)e koncentracije 302, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mlkn>g S02/m3 zraka. MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 19. januarja 2GD4do 25. januarja 2004 (v mikro-g S02/m3 zraka) MBSTNA OBČm VEl£NJ£. UfíAD ZA OKOUE IN PROSTOR me|ni vr^lnosi: 3SC mkro-g S02/m3 ff^ka. c&eganje v \etu 20iM: 30 miWo-Q SOZitnS CEUE Gotpoftko ulico 7 Tel.: 03/490»0a-36 wwwjjúdtfS.eoffl htémi»» UtoVitMMi 'po$oiiia dwiiš V dnevnem gostinskem lokalu zaposlimo žensko osebo. Tel.: 031 / 687 • 349 NUMERO UNO Robert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 MarikMr KREDITI!!! Do 6 let, za vse zaposlene In upokojence (01 » 09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredtt nI ovira. Tel.: 02/ 252-48-26 041/750*560 ZAHVALA Ob bolcCi i/guhi tirage žene, mame, .slarc mame in se.slre ALOJZIJE ŽEVART rcy. Jevšnik 12.6.1926-17.1, 2004 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvcřje in sveče. Prisrčna zahvala A^delavccm Premogovnika Velenje in Inšpektorata Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo ter Lokami Velenje. Iskrena hvala tudi zdravnikom in mcdieinskemu osebju Zdravstvenega doma Velenje in Bolnišnice Topolšica, gospodu Semelu za poslovilne besede in gt>spodu župniku za opravljen obred. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste se jo spomnili in jo v lako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. '/aJu/ oa VSI tijmu OPRAVIČILO Novi Ljubljanski banU tf.d., Podruřníci Savinji š^ka st opravičujemi} za pomoto v o^avi oglasa v titanu S. 22, $mo pomotoma oDjavft: Bdnka Vsianje d.d., Vaianla, bančna skupina Nova LJut^iarske banks, praviloma pa se glasi: NLB d.d., podružnica Savinisko-SalsSka. Msdobilnska driiStav upou^ancav Wsnle NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE CASINO RUBIN ZALECr objovljefie v tedniku N«i CIŠLJIŠ TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABLJENA VOZILA NA ZALOGI V Ce(|u... Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 In 426-12-12 CD voziia FORD MONDEO 2.Ô V6 5/v vsa ODrema. siva rr^et. lemiK cena 01 9.395.000.00 FIAT aAfiCHElTAI.a.oranžnamfltAl nn/m 2monoon FIAT BRAVA 1.4 SX. smh.mfit. 96/97 620.000.00 HAT ULYSSE 2.0 T EL rM.iun.D4. KUMA. zel. met 95 1.199.000.00 FIAT PUNT01.2 SX a^v rea. marBC /D4. zelena metal 01//021.549.000.00 PEUGEOT4061.8 SITrea.leb.D4.KUMA.rdet^amet. 96 1.165.000.00 PgUfiEOT206 l.di SAfmo.lu»!04. mrtframet Og g.lM.QQQ.OD RENAULT LAGUNA 1.S TDCI rea.novM. sreb.mfit. 02/12 4.198.000.00 RENAULT SCENIC 1.6 KUMA rea.mar. 04. sreb.met. 02 3.190.000.00 RENAULT CU01,2 Fldii 3/v Reo.iunif 04. bela 97 798.000.00 SEAT CORDOBA 1.4 SE 4/vreo.mal 04.. zel.met 99 1.199.000.00 ŠKODA0CTAVIA1.BSIX SN reooW.04.sreb.met 97 1.279.000.00 TDYQTARAV4 1.S + klima.reo.mafM/04.srebrna 02 4.199.000.00 KIASEPH1A1.5I SLX.srebma 97 698.000.00 DAEWOO NlIBIRA 1.6 S 5/v. nje&.rriet. 97 698.000.00 mmm *KREDm * LEASING * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA* *VOZILA IMAJO VEUAVEN TEHNIČNI PREGLED* *NA ZALOGI TUDI TESTNA VOZILA* *OQLED VDZIL 00 6. D017. URE * MOŽEN GOTOVINSKI POPUST* Rnodba na iirtemstu tittpv7www.avto-cel]e.sl. e-mall: r3bl)6naQavto>cd|84 ZAHVALA v 69. Iclu starosti nits je zapustil nas dragi oče in dedi Tišina le obdaja, med nami to več ni: na nekem dni^^ein svetu 7.(1(1 j Uvja dušo spi. EDO MEDVED 5.12.1935 - 23.1.2004 Za veliko oporo in píínioč se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, Še posebej družinam: Stropnik, Lcmpl, Krajne, Golob, Sevšek, Pergovnik,'rurinck. ialujovi: hči Hrigita ter vmdca Damijan in Mateja Odiiel si tiho. nemo, /vez i^sed iu hnr/. smehljaja, brez solza in vzdiha, laka xvfíňer ugasne zarja Uiui... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, oCeta in dedija SREČKA KURNIKÁ 21.10.1930-19.1.2004 se zahvaljujemo vsem sorodnikom» dragim sosedom, prijateljem ter znaneem za darovane sveče, i/rečeno soî^alje in spremstvo na njegovi zadnji pol i. Posebna hvala podjetju TEŠ, sodelaveem 1er Lidijinim in Sreckovim sodelaveem. Prisrčna hvala Našemu času, gospiiJu Pirlo\^ku, dr. med., Bolnišniei Ibpolšiea za izkazano pomoč 1er ^ispodu dekanu za lepo opravljen obred in sveto ma^o. Še enkrat hvala vsakemu in vsem skupaj. '/mIujíkí: zem I.idiia, sin .Vm^Aw in hčerka Lidija z druzifto ier I i se Trpljenja mnogo, cvetja maio. ta ti je ÂivJjonje dalo. Ihvsod prciznbia, a vsrcil} naših Í)olečina. ZAHVALA Ob boleči in nenadomeslljivi izgubi našega ljubega moža, atija, sina in brata TONU A TRATNIKA L 1.1954-18. L 2004 iskreno zahvaljujemo vsem sor