Majšperk včeraj, danes, jutri GLASILO TOZD VOLNENI IZDELKI MAJŠPERK ŠT. 7. MAREC 1979 V soboto, 10. februarja 1979, so v boli zatrepetala srca vseh Jugoslovanov ob pretresljivi novici Tanjuga po radiu in TV, da je ob 14,35 v ljubljanskem kliničnem centru umrl EDVARD KARDELJ, član predsedstva SFRJ, član predsedstva CK ZKJ, narodni heroj in dvakratni junak socialističnega dela. Kmalu po tem sporočilu se je v Beogradu sestalo predsedstvo CK ZKJ in predsedstvo SFRJ. Na skupni seji so počastili spomin na tovariša Edvarda Kardelja, velikega revolucionarja in državnika, graditelja naše samoupravne socialistične skupnosti. »Socialistična federativna republika Jugoslavija, Zveza komunistov Jugoslavije, delavski razred, delovni ljudje, narodi in narodnosti naše države so izgubili svojega velikega sina ■— tovariša Edvarda Kardelja, člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, državnika, revolucionarja, narodnega heroja, junaka socialističnega dela, znanstvenika in misleca. Neizprosna smrt je iztrgala iz naših vrst velikana socialistične revolucio- narne misli in prakse, katerega delo bo za vselej ostalo ena od najdragocenejših dediščin našega boja za socializem in socialistično samoupravljanje, osvetljujoč kot neugasljiva bakla nadaljnje poti do dokončne osvoboditve dela, delavskega razreda, narodov in človeka. Tovariš Edvard Kardelj je bil član KPJ in ZKJ več kot pet desetletij, prvi soborec tovariša Tita že od leta 1934, član CK KPJ od leta 1937 in je v največji možni meri poosebljal lik komunista in revolucionarja v zgodovini naše partije na čelu s tovarišem Titom, izpolnjenimi z nenehnimi težavnimi bit-boju za nacionalno in človeško svobodo in neodvisnost, za stvar revolucije kami, a tudi z odločilnimi zmagami v in socializma, za mir in družbeni napredek v svetu. Tem plemenitim ciljem je tovariš Kardelj daroval sebe celega in vse svoje življenje do zadnjega diha — neo-majnost in neutrudno garanje revolucionarja, globoko razumevanje notranjih zakonitosti in gibalnih sil družbenega gibanja, bleščeč in prodoren um velike- ga marksističnega teoretika, vizionarsko moč in pogum stratega revolucije, ki je proti predsodkom o vsemogočnosti državne postavljal širino in moč zavestnih, organiziranih, samouprav-Ijalskih ljudskih množic kot odločilnega nosilca družbenega napredka. Smrt tovariša Kardelja pomeni eno od najhujših izgub, kar jih je naša partija občutila v vseh šestdesetih letih svojega obstoja in revolucionarnega dela. Zato je vest ob njegovem odhodu iz naših borbenih vrst tako globoko in boleče odjeknila v srcih inzavesti vseh naših ljudi v njegovi rodni Ljubljani in Sloveniji, pa po vsej Jugoslaviji, pri vseh naših narodih in narodnostih. Tovariš Edvard Kardelj je s svojim življenjem in delom desetletja oboro-ževal naše revolucionarno gibanje in njegove borce s tistimi izkušnjami in spoznanji, ki so jim pomagali pronicati v objektivne zakonitosti razvoja družbe in v njih iskati izhodišče za svoje akcije, usmerjene v revolucionarne družbene spremembe. Njegova teoretična dela so oblikovala temeljne idejnopolitičnega programa zveze komunistov in vseh organiziranih sil socialistične zavesti in ustvarjanje v njihovem vsakdanjem boju za socializem. Več kot pet desetletij je tovariš Edvard Kardelj predano in ustvarjalno potrjeval revolucionarno in humanistično osebnost borca za socializem in človeško srečo, stal v prvih vrstah revolucionarnih bojev, s katerimi so delavski razred, narodi in narodnosti Jugoslavije pod vodstvom KPJ s tovarišem Titom na č elu izbojevali oboroženo revolucijo in uvedli resnično ljudsko oblast, zgradili novo socialistično in demokratično družbo neodvisno in samoupravno skupnost svobodnih ljudi in pobratenih narodov. V tem veličastnem boju našega revolucionarnega gibanja je tovariš Kardelj dajal od zgodnje mladosti vse svoje umske moči, vso svojo neizčrpno ustvarjalno energijo. Dajal je neprecenljiv delež k ustvarjanju politike in sprejemanju vseh bistvenih odločitev naše partije odkar jo vodi tovariš Tito, od pete državne konference KPJ in petega kongresa KPJ pa do sprejetja programa ZKJ, vse do 11. kongresa ZKJ. Nqegova ustvarjalnost je oblikovala vse bistvene opredelitve delavskega razreda, narodov in narodnosti naše države, od usodnega leta 1941 in med herojsko osvobodilno epopejo, od odločitev osvobodilne fronte in AVNOJ, od prve naše ustave leta 1946 do ustave SFRJ leta 1974 in zakona o združenem delu. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G DELAJTE PREDANO - BODITE VZTRAJNI »Delajte predano, bodite vztrajni pri izvrševanju svojih obveznosti, hoditi smelo po poti, za katero so se trdno odločili naši narodi in narodnosti. Tu tedaj rezultati ne bodo izostali. Interesi delavskega razreda, naših narodov in narodnosti so to, kar vam bo najbolj pomagalo, da boste tudi v najbolj zapletenih položajih našli dobre rešitve, da boste razlikovali prave vrednosti od navideznih, resnico od zablode, pravico od PROGRAM DELA SINDIKATA Prav tako moramo v sindikatih skrbe-tih za drubežnopolitično izobraževanje članov sindikata, da bodo kos vedno večjim nalogam pri prevzemanju vloge v našem samoupravnem družbenem sistemu. ODBOR ZA TEKSTILNO IN USNJARSKO PREDELOVALNO INDUSTRIJO ZA OBDOBJE 1978—1982 OBČINE PTUJ 1. Stopnja samoupravne organiziranosti delavca, ki smo jo dosegli v TOZD še ni dokončna, zato se moramo z množično aktivnostjo svojih članov zavzemati za njeno nadaljne uresničevanje. 2. Kot v preteklem obdobju, tako ostaja še naprej ena stalnih nalog uresničevanje in izvajanje Ustave, Zakona o združenem delu, uveljavljanje novih dohodkovnih in delitvenih odnosov v združenem delu ter razvijanje svobodne menjave dela. 3. Uveljavljanje vloge TOZD kot začetne in končne celice ustvarjanja nove vrednosti pridobivanja dohodka z uveljavljanjem vloge, položaja in odgovornostjo delavca. Osnovna organizacija sindikata in sindikalne skupine v TOZD pa usposobiti za oblikovanje političnih stališč in zaključkov. 4. V sindikatu si bomo prizadevali za stalni razvoj samoupravnih odnosov, za boljše gospodarjenje, rast proizvodnje in sprejemanje takih samoupravnih aktov, da bo dohodek vsakega delavca odvisen od dohodka in čistega dohodka TOZD, obenem pa tudi od njegovega osebnega prizadevanja, vloženega dela in ekonomskega učinka dela — nagrajevanje po delu in učinku. 5. Družbeno planiranje mora zajemati poleg proizvodnih planov še: zaposlovanje, kadrovsko politiko, stanovanjsko politiko, izobraževanje, pogoji dela, -družbeno prehrano, prduktivnost, inovacije in razvojne usmeritve. 6. Uveljavljati moramo politično vlogo sindikata na vpliv delavcev pri sprejemanju in oblikovanju planov na vseh področjih planiranja. Ob tem moramo povdariti še poseben pomen razvojnim programom, ki naj bodo vedno ekonomsko upravičeni in usklajeni ne le na ravni TOZD, temveč tudi v občini, republiki in na širšem jugoslovanskem prostoru. 7. V bodoče moramo v sindikatu več sodelovati s socialistično zvezo kot frontno družbenopolitično organizacijo, saj je naša skupna skrb delovanje delegatskega sistema v družbenopolitični skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih, da bi s tem preprečevali glasovanje delegatov brez stališč delavcev v TOZD. 8. Sindikati bomo skrbeli za uveljavitev samoupravne delavske kontrole kot osnovne samoupravne pravice delavcev in podvzeli vse za njeno uspešno delo. 9. Vspostaviti moramo tesnejšo povezavo KS s TOZD, kar nam bo le to omogočalo hitrejše reševanje problemov krajanov — delavcev, saj mora KS postati enakopravni nosilec socialističnega samoupravnega razvoja. 10. Mnogo več kot doslej moramo napraviti na področju šolanja in izobraževanja kadrov, saj čutimo precejšnje vrzeli, zato bomo morali s srednjeročnim in dolgoročnim planiranjem spremljati, s štipendiranjem pa zagotavljati potrebe po njih. 11. Vzpodbujali bomo inventivno dejavnost v naših TOZD tako strokovnjakov kot delavcev ob strojih. S tem, da bomo omogočali stalno izobraževanje ter vzpodbujali, da bi vsak na svojem delovnem mestu razmišljal in iskal nove — boljše rešitve, ki bi imele za izhodišče večjo, lažjo in ekonomičnej-šo produktivnost. Ob tem bi bilo potrebno sprejeti merila, ki urejajo nagrajevanje na področju inventivne dejavnosti. 12. Skrbeli bomo tudi za razvoj družbenega in osebnega standarda delavcev: a) Da bomo dobro politiko zaposlovanja in nagrajevanja po delu omejevali prevelike socialne razlike delavcev b) S predlogi vplivali na izboljšavo delovnih pogojev delavcev na delovnih mestih in skrbeli za učinkovito varstvo pri delu c) Ugotavljali vzroke velikega odstotka invalidnosti d) Trudili se bomo za ukinitev nočnega dela žena e) Skrbeli za kvalitetno družbeno prehrano, ki naj bo omogočena vsem delavcem f) Prizadevali si bomo za zmanjšanje stanovanjskega primanjkljaja, ki je temeljna potreba in bistvena sestavina življenjskega standarda delavca g) Skrbeli bomo, da bo vsem otrokom omogočeno varstvo v vrtcih in jaslih, tako v dopoldanskem kakor tudi v popoldanskem času h) Z dobro kadrovsko politiko in štipendijsko politiko omogočiti vsem otrokom enake pogoje študija, po njem pa zagotoviti ustrezno delovno mesto, delavcem na delovnih mestih pa omogočiti dopolnilno izobraževanje. Za reševanje problemov grupacije v okviru širše jugoslovanske skupnosti bo treba urediti: oaDnnannDmnDnnnDDDDDnnDDDnooDDaDnnnnnffiODDDDmncn nepravice.« To so bile besede tov. Tita delegatov 10. kongresa ZSH Jugoslaviji. Titove besede so bile vodilo delegatov za njihovo delo na kongresu in za nadaljne delo jugoslovanske mladine. 10. kongres ZSMJ je bil predvsem kongres akcije in dogovora na podlagi sprejetih opredelitev. Kongres mladine nikakor ne predstavlja nekih bistvenih novosti v organizacijskem smislu in vlogi mladi ne v naši družbi. Pozornost so posvetili predvsem vprašanjem in problemom, ki so trenutno najaktualnejši. Na mladih je, da dosledno izvajajo vse naloge, ki si jih zastavijo, da delajo tako, da izboljšajo svoje življenje in utrdijo naš samoupravni socialistični sistem. Veličina tistega, kar je bilo doslej ustvarjeno, mora biti mladim spod- buda, da s svojim ustvarjalnim de-lotn lom presežejo dosežke prejšnjih bitke, ki je pred nami, katere cilj je generacij. Mladina mora biti nosilec dvig kvalitete življenja v vseh njegovih oblikah. Mladi morajo biti dejavni subjekt graditve naše prihodnosti, prevzeti morajo svoj del obveznosti in odgovornosti za razvoj naše družbe. Mladi rodovi prispevajo k temu, da se revolucionarni zanos vroča in ohranja v našem družbenem življenju. Mladi ljudje danes ne izražajo svoje revolucionarne zavesti z gesli, temveč s svojimi mišicami, pametjo in ljubeznijo. Prostovoljne mladinske delovne akcije so postale tradicija in iz leta v leto združujejo stotisoče mladih ljudi, ki gradijo proge, ceste, nasipe, jezove, mostove. Bojan Kovač —■ Preskrbo s surovinami — Cene industrijskih proizvodov —• Neugodne uvozno-izvozne tendence — Nerazčiščene dohodkovne odnose med grupacijami — Neplansko razvijanje industrije in veliko izrabljenost strojev Z ozirom na to, da se na splošno tekstilna in usnjarsko predelovalna industrija v zadnjem času srečuje s tako velikimi problemi, je velike važnosti, da se z največjo zavestjo in aktivnostjo pristopi k reševanju programske usmeritve zanaslednje srednjeročno obdobje. Sindikat pa mora pri sprejemanju plaha zahtevati informiranost glede planov, realizacijo planov in imeti vpliv na vsebino planov. Rozina Markovič Poslovanje v TOZD volneni izdelki Majšperk Poslovanje v 9 mesecih leta 1978 Poslovanje v 9 mesecih leta 1978 izkazuje zelo pozitivne finančne rezultate. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1977 in planom za leto 1978 je doseženo v 000 din: 30. 9. 1977 Plan za 9 mes. 1978 30. 9. 1978 Indeks 30. 9. 1978 30. 9. 1977 30. 9. 1978 plan Celotni pdihodek 116,718 133,789 144,485 124 108 Porabljena sredstva 82,318 96,416 102,070 124 106 Dohodek 34,400 37,373 42,415 123 113 Čisti dohodek 23,451 27,323 30,525 130 112 Razlika med prihodki in odhodki (ostanek dohodka) 5,949 1,548 3,639 61 235 Zaključni račun V drugi polovici meseca februarja so se vršile razprave o rezultatih poslovanja v letu 1978, in sicer na nivoju: 1. v sindikalnih skupinah 2. na zborih delavcev po obratih 2. Rezultat poslovanja v kratkem je naslednji: Doseženi celotni 1977 1978 Ind. prihodek 171,403 213,954 125 Dohodek 44,620 58,687 132 Čisti dohodek 35,204 41,522 118 Od tega: osebni dohodki 28.951 34,659 120 1. Količinski pokazatelji: t preje 493 503 102 t preje volnice 356 476 134 gotovih m tkanin (000 m) 763 871 102 Dosežen je bil ugoden finančni rezultat, katerega pa bo potrebno še izboljšati v tem in naslednjih letih. Velika sredstva, ki jih vlagamo v nove investicije morajo doprinesti k še boljšim uspehom. B. DIMIČ Nove poti mladinske organiziranost Tudi mladinska organizacija, kakor iz navade in včasih razumljive težnje po jedrnatosti imenujemo Zvezo socialistične mladine Jugoslavije, je izpostavljena družbenozgodovinskim procesom. Ena stvar je razvoj same organizacije, menjavanje njenega mesta v družbi glede na vsakokratne obstoječe pogoje, druga plat tega pa je vsakokratno notranje oblikovanje same organizacije. Med obema tokovoma — med tokom naše stvarnosti in tokom razvoja družbene zavesti — poteka aktivno (zdaj bolj zdaj manj) odnos vzajemnega pre-žemanja, kar se kaže zdaj v (samojkri-tičnem pogledu na prehojeno, zdaj v vnetem iskanju novih poti, novih oblik ... dela, ki naj bi ga ta organizacija prekrivala. Do. X. kongresa ZSMJ je spričo dinamičnih premikov v celotni družbeno- politični strukturi razvajanja samoupravnih odnosov dozorela iniciativa za spremembo v organiziranosti organizacije, za katero je pričakovati, da bo močno vplivala na oblikovanje kadrovske politike v vseh segmentih ZSMJ, predvsem pa je pričakovati, da bo prinesla drugačno, kvalitetnejšo ..., in konec koncev bolj mladinsko atmosfero v ZSMJ. Tendenco, ki je dozorela v dejanskih, razmerjih znotraj organizacije, pa tudi v razmerjih z vso družbeno stvarnostjo pri nas, je izoblikoval v iniciativo tovariš Tito. Osnovna ideja te iniciative, ki je v času priprav na deseti kongres vse bolj postajala razvidna in utemeljena, je okrepitev vloge kolektivnih vodstev v ZSMJ, vse od ravni osnovne organizacije do zvezne ravni. Na zunaj to pomeni ukinitev dosedanjih predsedniških funkcij, namesto katerih vstopa uvedba večje kolektivne odgovornosti, pri čemer bomo v okvirih delegatskih odnosov postavljali predsedujočega za določen krajši čas (po vsej verjetnosti do enega leta). Ta reorganizacija sproža proces deprofe-sionalizacije. Kongres je torej to iniciativo sprejel v svoj akcijski program in sčasoma bo potrebno temu prilagoditi takšne temeljne dokumente, kakršni so statuti itd., kar konec koncev v tem trenutku rti najosnovnejšega pomena. Tisto, kar pa je še kako osnovni pomen, je proces, ki ga bo na kongresu sprejeta obveza nedvomno sprožila. Če rečemo, da gre v tem okviru za temelj-nejše uveljavljanje delegatskih odnosov in principov kolektivnega vodenja znotraj ZSMJ, smo obenem izrekli v tem vsebovano kritiko nekaterih tudi zaskrbljujočih pojavov znotraj ZSMJ. Lastnost utemeljene kritike je namreč lahko že sama ideja o novem, potrebam bolj ustrezajočem. Gre namreč za pojave, t. im. karierizma in z njim povezane pojave birokratizma, »liderstva« itn. Vllasi, je na tiskovni konferenci dan pred začetkom kongresa opozoril, da Dosedanji predsednik ZSMJ, Azem je del tiska tej iniciativi posvetil nenavadno veliko pozornost (kar je po njegovem sicer normalno), vendar pa bi (Nadaljevanje na 5. strani) Kulturna dejavnost v Majšperku “□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o Prav bi bilo, da vam v tej številki glasila predstavimo predsednika delavsko prosvetnega društva »Svoboda« Majšperk tov. Alfreda Pelcla. Sam pa vam bo predstavil obširen program de- Moški pevski zbor DPD Svobode Majšperk la, katerega so realizirali v 1978. letu, in kakšnega so si zastavili za leto 1979. Po občnem zboru v januarju 1978 je upravni odbor društva na s voji seji sestavil plan dela za leto 1978. Čeprav je bil ta plan zelo obsežen, sedaj ugotavljamo, da smo istega krepko presegli. Do sedaj smo imeli dva samostojna koncerta pevskih zborov in ansambla in to ob proslavi 30-letnice dru- □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ (Nadaljevanje s 4. strani naj pazili, da bi zaradi globokosežnosti te novosti ne spregledali njene prave vsebine in težnje. Ta pa je v poglabljanju samoupravljanja, ki se bo moralo odraziti v večji samoiniciativnosti znotraj organizacije. Dejstvo je, da marsikje profesionalno vodstvo (tudi po občinah ali predvsem tam) ne le da ni zagotavljalo dejavnosti ZSM, ampak je ob družbeno nezaželenih že omenjenih pojavih celo dušilo iniciativo članstva in ukvarjanje s konkretnimi in vsakdanjimi problemi različnih slojev mladih ljudi. Na desetem kongresu ZSM J pa je bila najdena tudi pot razreševanja, pri čemer pa so mnogi opozarjali, da bo spremembo potrebno uvajati s čim večjo mero sistematičnosti in priprav. štva, na katerem so člani moškega zbora prejeli Gallusova priznanja za dolgoletno delo v zboru. Drugi koncert smo imeli 8. 4. v Ribnici na Pohorju. Predvidena sta bila še dva koncerta vendar smo morali le-ta iz terminskih razlogov odpovedati. Sredi meseca marca smo ustanovili tamburaški zbor in v istega vključili mladino osnovne šole. Ta zbor je imel 16. 4. svoj krstni nastop na reviji tam-buraških zborov občine Ptuj v Markovcih, kjer je bil zelo prisrčno sprejet. Drugi tamburaški nastop je bil na proslavi 30-letnice. Posebna hvala gre dekliškemu zboru, kateri je v tem kratkem času obstoja dosegel vidne uspehe. Posebno bi poudaril uvrstitev na reviji mladinskih zborov Socialistične republike Slovenije v Zagorju ob Savi. Tako bo ta zbor prihodnje leto sodeloval na reviji mladinskih zborov SFRJ v Celju. Ne bo odveč, če trdim, da naš dekliški zbor ne za stopa samo Majšperka, temveč je reprezentativni zbor za celo ptujsko občino. Tudi moški zbor je v tem letu bil zelo aktiven. Uspelo nam je, da smo pridobili nekaj novih članov, tako naš sedaj zbor šteje 25 članov. V tem letu smo imeli 26 nastopov, od tega moški zbor devet, dekliški sedem, skupnih pet in tamburaških pet. Tako lahko s ponosom gledamo na rezultate dela v tem letu. V mesecu januarju nameravamo ustanoviti zbor godbe na pihala. Društvo premore tudi petnajst inštrumentov, sicer so stari, vendar bo za začetek kar dobro. Med zaposlenimi v Tovarni volnenih izdelkov je precej interesentov, zato upamo, da nam bo uspelo ponovno zbuditi to zvrst glasbe. Vsepovsod se sicer srečujemo s finančnimi problemi, rabimo denar za honorar dirigenta, nabavo stojal, not ter samih inštrumentov, vendar računam, da bomo to zmogli. Ob tej priliki vabim člane kolektiva ter zunanje, da se čimpreje javijo za sodelovanje pri godbi na pihala. Istočasno bi se kolektivu DO Me-rinka v imenu DPD SVOBODE za izkazano razumevanje in pomoč iskreno zahvalil, ter zaželel vsem delovnim ljudem mnoge sreče in delovnih uspehov v letu 1979. Naš koncert, ki ga prirejamo ob 30-letnici našega društva, je tudi manifestacija kulturne dejavnosti v našem kraju. Zato smo ga vključili v praznovanje prvega praznika naše krajevne skupnosti. Dovolite mi, da vam v kratkem orisu prikažem nastanek in delo našega društva. Brvi zarodki segajo v leto 1945. Na raznih mitingih so se zbrali ljubitelji petja, katerih vodja je bil tov. ing. Šegula. Po njegovem odhodu je pevski zbor vodi! takratni delegat tovarne Strojil tov. Janko GRUDEN. Ustanovilo se je sindikalno umetniško društvo »ANTON INGOLIČ«, katerega prvi predsednik je bil tovariš Zmago RAFOLT. Poleg pevskega zbora se je ustanovila dramska sekcija in uredila knjižnica za katero je takrat vladalo veliko zanimanje. Dramska sekcija je pod vodstvom tov. RAFOLTA uprizorila igro »DOM«, »MATIČEK SE ŽENI«, razne prevzel tovariš ČAMPA Anton. Spom-manjše igre za otroke in skeče. Po odhodu tov. RAFOLTA je delo v društvu nim se burne seje ob priliki ustanovitve »SVOBODE«, Ker sta v tem času v Majšperku bili dve tovarni, volnenka in taninka, katerih sindikati so takrat imeli vsak svoja osnovna sredstva. Volnenka je gradila »DOM SVOBODE«, taninka pa kinodvorano. Tov. Čampa je takrat predlagal, da se vse osnovna sredstva združijo v eno društvo in to v delavsko prosvetno društvo »SVOBODA« Majšperk. To je pravzaprav bil rojstni dan našega društva. Moški pevski zbor je prevzel tov. KOSI Franc, kot dirigent, glasbenemu pa je pomagala učiteljica tov. CENCIČ Tatjana. Tov. Čampa je vodil dramsko sekcijo, imeli smo bogato knjižnico, katero je dolga leta vzorno vodila tov. OBREHT Marija. Ustanovili smo godalni ansambel, godba na pihala je že obstojala. S tem se je pričela doba naglega (Nadaljevanje na 6. strani) '□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Podelitev Gallusovih priznanj zboru □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n vzpona našega društva. Iz moškega zbora je nastal močan mešani zbor. V začetku nam je pri pevskem zboru z nasveti pomagal tov. profesor Jože GREGORC, kateri je bil tako rekoč naš mentor. Leta 1952 je naš zbor prevzel prof. tov. RAJŠTER Branko, in tako je zbor na kvaliteti toliko pridobil, da smo lahko nastopali na vseh prireditvah takratnega okraja Ptuj. Tov. ČAMPA je zrežiral več iger: Miklovo Zalo, Desetega brata, Divjega lovca in druge. S temi igrami je naša dramska skupina nastopila v Ptuju, Mariboru in širši okolici Majšperka. Posebni uspeh je dramska skupina imela z igro »DIVJI LOVEC« v Varaždinu, kjer smo gostovali skupaj s pevskim zborom. Višek kulturne dejavnosti našega društva pa smo dosegli z uprizoritvijo operet »PLANINSKA ROŽA« in »PRI BELEM KONJIČKU«, saj je tu tako rekoč sodelovalo celo društvo, bodisi kot akteri pevci v zboru ali igralci v orkestru. Tako je šlo do leta 1956. Takrat je zaradi menjave službe odšlo nekaj članov dramske sekcije, začela se je doba televizije in motorizacije in s tem je morala dramska sekcija prenehati z delom. Ista usoda je prizadela tudi godalni ansambel. Žal je tudi tov. profesor RAJŠTER zaradi nastopa novega službenega mesta moral opustiti vodstvo pevskega zbora. Na našo srečo je takrat nastopil službo, kot računovodja v TVI tov. KREUTZ Rudolf. Ustanovili smo spet moški pevski zbor. Pod vodstvom tov. KREUTZA je zbor, ki je bil številčno močan, dosegel dobro kvaliteto in tako smo nastopali vsa leta na vseh prireditvah na samem kraju, imeli več samostojnih koncertov v občini, nastopali na vseh občinskih revijah pevskih zborov, kakor tudi na revijah pevskih zborov Severovzhodne Slovenije v Radgoni in Ormožu, sodelovali smo vsako leto v tednu bratstva in enotnosti in za naše nastope dobili večje število priznanj in pohval. Po odhodu tov. KREUTZA je zbor vodil tov. KRAJNČAN Alojz, za njim pa tov. PULKO Ladislav. Od leta 1977 vodi naš zbor tov. VOLMAJER Ivan. V sklopu našega društva dela tudi dekliški zbor pod vodstvom tov. VOL-MAJERA in to od leta 1976. Ta zbor je v kratkem času svojega obstoja dosegel tako kvaliteto, da je nastopil na vseh prireditvah v krajevni skupnosti, imel samostojen koncert, nastopil je na občinskem festivalu pevskih zborov v Ptuju in je sedaj povebljen za nastop na Revijo mladinskih pevskih zborov v Zagorju in na revijo pevskih zborov severovzhodne Slovenije v Ormožu. V okviru našega društva je delovala tamburaška sekcija, katero je vodil tov. MESARIČ Ciril, pozneje pa tov. KOSI Franc. V tej dolgi dobi našega obstoja nas je pestilo dobro in slabo. Spomnimo se, kolikokrat smo stali pred dejstvom, kako naprej. Z likvidacijo tovarne Strojil je tudi godba na pihala prenehala s svojim delom, dramske sekcije ni bilo, nekdanje prostore za našo dejavnost je tovarna spremenila v pisarniške prostore, oder v dvorani je služil kot skladišče, knjižnico smo morali preseliti v šolo, katera je sama v stiski s prostori odstopila en prostor za knjige, tamburaška sekcija je prenehala z delom, edino moški pevski zbor je še delal, čeprav tudi pevcem ni bilo lahko. Velik je problem vedno bil kje dobiti pevovodje. Bilo je kratko obdobje, ko nismo imeli pevovodje, a vendar smo redno prihajali na vaje, ker smo se zavedali, če popustimo, bo še pevski zbor razpadel. V veliko pomoč nam je bil, pred leti ustanovljen amsambel »TORNADO«, tako da smo kljub vsem težavam lahko nastopali. Danes lahko ugotavljamo, da se nam je naša vztrajnost izplačala. Na našem občnem zboru januarja letos smo izbrali odbor v katerem so sami aktivni člani naših sekcij. Na pobudo tajnika ZKO tov. Dušana KOZARJA smo ponovno ustanovili tamburaško sekcijo katero vodi tov. MESARIČ, a kot strokovnega vodjo smo si pridobili tov. ŠVAGAN Antona, kateri je bil dolgoletni član našega društva. To tamburaško sekcijo vam lahko danes predstavljam. V tej sekciji sodeluje šolska mladina od 2. do 5. razreda, ker le s tem lahko računamo na daljši obstoj sekcije. Tov. ŠVAGAN je v kratkem času dveh mesecev zbor usposobil, da je doživil svoj ognjeni krst na reviji tam-buraških zborov občine Ptuj 16. aprila v Markovcih. Zanimanje pri šolski mladini za ta zbor je bilo veliko, vendar zaradi omejenega števila inštrumentov nismo mogli upoštevati vseh zainteresiranih. Nameravamo pa ustanoviti še eno skupino, saj se zavedamo vpliva glasbene vzgoje na mladino. Ravno tako so se prijavili interesenti za godbo na pihala in to iz vrst tovarniških delavcev, vendar so tu problemi večji. Sicer imamo nekaj starih inštrumentov, katere bomo skušali usposobiti, mogoče nam uspe, da nam kdo odstopi kak inštrument. Prosimo pa našo krajevno skupnost in vodstvo tovarne, da nam pomaga pri ustanavljanju godbe, tako, da bi nam za prihodnji prvi maj zaigrala budnico naša lostna godba. Ob tej priliki bi se celotnemu kolektivu Mariborske tekstilne tovarne za izdatno pomoč iskreno zahvalil. Koristi! bi priliko in apeliral na mladino ter jo vabil k sodelovanju v naših vrstah, bodisi kot pevce ali v dramski skupini. Prepričan sem, da je med našo mladino dosti skritih talentov, manjka jim samo dobra volja. Da pri pevskem zboru vlada zdrav odnos med starejšimi in mladimi pevci, dokazuje marljivo sodelovanje mladih v vaših vrstah. Ob zaključku bi se še zahvalil vsem našim bivšim članom za dolgoletno delo v društvu. Hvala tudi vsem aktivnim članom za sodelovanje, posebno članom obeh pevskih zborov. onnnnmDnnüDnEEaDDDDnoüDnQaonnnDnnnnonnDDODOonncinD Oopisiigte v naše glasilo □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□mo. Naši sosedje V prihodnji številki bomo obširneje pogledali v delovanje 00 ZSMS Majšperk — vas, in upam, da je tudi njihov program tako pester in obširen kot program 00 ZSMS STOPERCE. Mi si vsekahor želimo še tesnejšega sodelovanja. Člani OOZSMS Stoperce, ene izmed aktivnejših v občini, smo se na enem izmed sestankov sklenili, da bomo svojo dejavnost popestrili z delom v Klubu mladih. Najprej je bilo potrebno urediti vprašanje prostora, kar v naši Krajevni skupnosti ne predstavlja malega problema, ampak skoraj ovira za katerokoli dejavnost, ki je pogojena z uporabo prostorov. Rešitev se nam je pokazala, ko nam je tov. Ignac Vrabič ponudil prostore svoje nekdanje gostilne v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Vsi smo ta predlog z veseljem sprejeli in že začeli načrtovati, kako bomo taprostor kar se da koristneje izrabili. Najprej je prišlo seveda na vrsto urejanje dveh sob, ki smo jih dobili na voljo. S skromnimi denarnimi sredstvi, z veliko elana in z mnogo prostovoljnega dela članov, nam je uspelo v kratkem času prostore urediti tako, da je postalo bivanje v njih prijetno. S tem smo seveda pripravili podlago, oz. osnovo za izvajanje prostih aktivnosti članov naše osnovne organizacije. Klub mladih Stoperce ni samostojna organizacija, ampak njegova dejavnost izira iz dejavnosti OOZSMS Stoperce. Prav tako pa je Klub mladih Stoperce vključen v Mladinsko klubsko skupnost Ptuj, v katero je dosedaj vključenih le malo klubov v občini. V okviru te skupnosti klubi mladih sprejmejo okvirne programe za svojo dejavnost, katere pa si vsak klub potem razčleni in prilagodit interesom svojih članov in pa seveda po svojih možnostih. Na sestanku OOZSMS Stoperce smo izbrali deset-članski programski svet kluba mladih Stoperce. Njegova naloga je, oziroma naj bi bila pripravljati in prilagajati program dela željam, potrebam, mogočnostim članov naše osnovne organizacije. Moram pripomniti, da delo programskega sveta še ni zaživelo tako, kot se to od njega zahteva in pričakuje. Kakor vemo, je pač vsak začetek težaven. Naj naštejem dejavnosti, ki so se do zdaj v klubu že izvajale: Prva innajpogostejša je plesna dejavnost. Za to vrsto razvedrila je zainteresiranih največ članov. Prostore kluba v večini uporabljamo za sestan- ke 00, včasih pa dobimo prostor tudi v osnovni šoli. Druga dejavnost je šah. Organizirali smo turnir za domače člane, ki pa zaradi številčnosti prijavljenih še ni končan, iz tega je razvidno, da je za to kraljevsko igro med mladimi veliko zanimanja in bi bilo potrebno temu posvetiti več pozornosti. Pred kratkim smo dobili od osnovne šole na posodo mizo za tenis in se bo ta športna panoga lahko razvijala v prostorih kluba. Do zdaj smo seveda namizni tenis igrali lahko le v šoli. vsi zainteresirani člani in članice. Na Ustanovili bomo tudi strelsko sekcijo v katero se bodo lahko vključili vsi. Sestanku programskega sveta bo potrebno temeljito razmisliti in izvoliti vodje posameznih sekcij. Važno je, da je postavljen »pravi« človek na »pravo« mesto, kajti nekomu, ki sam nima veselja, prepustiti in voditi neko sekcijo bi bilo nesmiselno. Če bomo ob pravem času pravilno razmislili in se pravilno odločili, bomo tudi potem želi pričakujoče uspehe. V klubu pa naj nebi gojili samo športnih ampak tudi nekatere druge interesne sfere kot so novinarstvo (dopisovanje), spoznavanje okolja v obliki prirodoslovnih predavanj, družboslovja in podobno. Program bo treba seveda prilagoditi interesom mladih, kakor je bilo to že prej nakazano. Obtosj kluba in celoten smisel njegove dejavnosti bi naj bil v tem, da bi vsakdo od mladih Stoperčanov našel v njem delček sebe, delček svojega konjička in razvedrila. Ko bomo dosegli vse tako, bo glavni namen ustanovitve kluba dosežen. Do tega pa pot ni lahka, kajti izvesti takšno akcijo, pomeni precejšno angažiranost posameznikov, kakor tudi celote. Vse to pa ni nemogoče, če bo v naši 00 zavladalo nesebično sodelovanje in pripravljenost posameznikov, da se izpeljejo zadane naloge. A. K. PROGRAM DELA 00 ZSMS TOZD MAJŠPERK ZA LETO 1979 Program dela osnovne organizacije zveze socia. mladine TOZ ... 1. Uveljavljanje zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih. 2. Vsestranska zavzetost pri krepitvi odnosov in dela družbenopolitičnih or-notranjih demokratičnih samoupravnih ganizacij v TOZD. 3. Uveljavljanje družbenoekomske in samoupravne vloge v TOZD in samoupravnega sporazumevanja med TOZD in delovnimi skupnostmi skupnih služb. 4. Še konkretnejše sodelovanje med 00 ZSMS Merinka in MTT in Majšperk. 5. Razvijanje procesa svobodne menjave dela med delavci v materialni in nematerialni proizvodnji. 6. Aktivnost pri uresničevanju delitve po delu kot enega izmed osnovnih kriterijev oblik produktivnosti. 7. Vzpodbujanje tekmovanja »Najboljša osnovna organizacija ZSMS v združenem delu. 8. Organiziranje in vzpodbujanje idejnopolitičnega usposabljanja in izobraževanja članov ZSMS v združenem delu. 9. Aktivnost pri uveljavljanju sistema usmerjenega izobraževanja. 10. Vzpodbujanje dejavnosti mladih v združenem delu na področju kulture — telesne kulture 11. Uveljavljanje koncepta ljudske obrambe in družbeno samozaščite ter razvijanje revolucionarnih tradici, 12. Še naprej opremljati mladinsko sobo (nov gramofon, plošče, kuhinjska omarica, šahi, hiteratura mladincev, mladina, komunist Itd.). 13. Obisk v eni izmed tekstilnih to varn v Jugoslaviji. 14. Priprave na mladinske delovne akcije, občinske, republiške. 15. Utrjevanje organiziranosti ZSMS v združenem delu in usmerjanje ter vzpodbujanje za delovanje mladih delavcev v krajevni skupnosti. 16. In kot končno — študija Edvarda Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« . 17. Razne dejavnosti. Dopisujte v naše glasilo Ob 8. marcu-dnevu žena Nuša jala in jokala si z menoj, svojo bolečino pa skrivala pred vsemi, tudi Drobne kaplje dežja so vzdramile pred mano.« Nušo iz razmišljanja. Z dlanjo je zakrila pisani šopek pomladnega cvetja in stekla proti domu. Z nestrpnostjo je pričakovala mamo. Prišla je z u-trujenim korakom, izmučenega obraza, toda njene oči so žarele. Nuša ji je planila v objem, položila šopek v njeno naročje in resno dejala: »Zate mami, za tvoj praznik, za praznik vseh mater in žena sveta.« Mama je bila srečna, vendar v globini njenega dobrega srca je tlelo vprašanje, pomislila je na vse tiste matere in žene, ki bodo danes, 8. marca same, katerim bo ta dan minil brez stiska roke ali šopka cvetja namenjenega njihovemu prazniku. B. P. Utrinek Luna po nebu plava, in tisoče zved s seboj privablja. A čričkov celi zbor odmeva v mirno noč, da zaspat mi ni mogoč’. Ko veter izza gozdov zapihlja, klopotec pesem veselo zaigra pesem poje o jeseni, ko vsi kmetje so veseli ker trgatev bodo imeli. I. J. Nuša je bila nezakonski otrok, zato so jo venomer zapostavljali in žalili. Mnogokrat je iskala tolažbe v solzah in boleči samoti, daleč proč od veselega smeha in igre razposajenih otrok. Minevala so leta otroštva, spoznala je dosti stvari, predvsem krivico, ki se je godila njeni mami in njej ter sklenila, da bo nekoč vsem tem ljudem dokazala kako nezakonski otrok lahko odraste v dobrega in razumnega človeka. Občudovala je svojo mamo, ki z njo pod srcem ni klonila pod težkimi obsojajočimi pogledi, pred žaljivkami ljudi katerih morala je bila po njihovem mnenju neoporečna. Prav od svoje matere se je Nuša zgodaj naučila realno stati na nogah, bila ji je vzor, trajen ideal v katerega ni izgubila zaupanja. »Kolikim stvarem si se odpovedala mami, koliko noči prebedela ob moji postelji in potem proti jutru zaprla utrujene veke od prečute noči. Vedela si za vse moje velike in male skrivnosti, bolečine in radosti. Sme- Zopet se sliši pesem klopotca Ko pride jesen, se po vinogradih sliši vesela pesem (trgačev in še z močnejšim glasom pesem klopotca, ki dan in noč naznanja, da se grozdje še mehča. Ljudje se posebej pripravljajo na dan, ko bodo trgali grozdje. Vedo, da ne bo manjkalo ne pijače in ne jedače in tudi ne veselja in glasnega petja, ki se bo slišalo daleč naokrog. Tako je bilo tudi pri Drnovškovih. Drnovškov Janez je vsako leto prvi postavil klopotce, ki je bil največji v vasi. Njegova pesem se je slišala do samotne koče, v kateri je živela mati z mlado hčerko Julko. Pri Drnovškovih so se dogovorili, da bodo naslednji dan trgali grozdje. Janez je šel na vas prosit ljudi, ki bi mu pomagali pri trgatvi. Grede je stopil k Julki. Tudi ona mu je obljubila, da sigurno pride. Janez se je pozno zvečer vrnil domov. Na mizi ga je čakala večerja, ki mu je zelo teknila, saj je po nekajurni hoji postal lačen in utrujen. Dolgo ni mogel zaspati. V mislih je imel jutrišnji dan. Kako bo nosil trente v stiskalnico, iz katere bo tekel sladek mošt. Najprej ga bo dal pokusit Julki. V teh mislih je zaspal. Zjutraj ga je zbudil glas klopotcev. Okrog osme ure so se zbrali vsi, ki so mu prejšnji večer obljubili, le Julke ni bilo med njtimi. Potolažil se je z mislijo, da pride morda kasneje, saj ima zjutraj precej dela. Z drugimi trgači je odšel v vinograd. Trgači so bili že zjutraj dobre volje. Janez se je skušal z njimi veseliti, toda v srcu je čutil bolečino. Vedno se je spraševal: »Kaj se je zgodilo z Julko?« Molče je nosil trente v stiskalnico, ni se veselil ne mošta, ki je tekel iz stiskalnice, ne veselih trgačev. Trgači so bili zelo dobre volje in niso opazili Janezove žalosti. Ura je bila že dvanajst, toda Julke še ni bilo. Vedno bolj žalosten je postajal. Njegovo žalost je opazila le mati. Vedela je, kaj ga teži. Na zemljo se je začel spuščati mrak. Delo je šlo proti koncu. »Samo eno brento še odnesem«, si je mislil, potem stopim k Julki, da vidim, kaj se ji je zgodilo.« Po vasi se je razlegala pesem Drnovškovih trgačev, toda Janezovo srce je napolnila žalost. Stopil je v klet, vzel dva najlepša grozda ter z naglimi koraki stopil proti vasi. Moral je preko mostu, ki je bil že zelo slab in spolzek. V srcu je občutil vedno hujšo bolečino in vest mu je govorila: »Tvoje dekle je za vedno zaspala. Hladna voda je zagrnila njen lep obraz in na površju vode je ugasnil njen poslednji smehljaj. »Ne, saj to ni mogoče,« si je govoril. Stopil je v kočo k njeni materi, ki mu je povedala le to: »Zjutraj je odšla v mesto in povedala, da se bo hitro vrnila. Do sedaj je še ni. Mislim, da je ostala pri kaki prijateljici.« Naslednji dan je zvedel resnico. Ko je šla v mesto, ji je na mostu spodrsnilo in valovi reke so jo zagrnili za vedno. Šumenje vode ji je pelo pesem ob slovesu. M. L. Ostala je sama Jutro se je prebujalo in počasi je vzhajalo na nebo sonce. Z utrujenimi koraki je stopala po prašni cesti mlada žena. V rokah je nesla culo, kar je bilo njeno edino imetje pred njo pa je stopala dveletna deklica in nesla v naročju punčko iz cunj. Žena jo je pogledala s pogledom, ki je izražal veliko ljubezen in skrbi za dekličino prihodnost. Bili sta utrujeni od dolge poti. Posebej še mati, ki je Alenko velik del poti nosila. Po glavi so ji rojile misli, kaj bo zdaj ko je ostala sama? Moževi starši je niso marali, ne nje, ne njenega otroka. Ni ji ostalo drugo, kakor da se odpravi od hiše, da gre v svet, kjer bo mogoče zaslužila boljši kos kruha zase in za otroka. Hudo ji je bilo, ko je razmišljala o tastovih besedah, ki ji je venomer očital, naj se postavi na svoje noge, kakor se je moral on. Otroka pa, če ga ne more imeti, naj ga da v rejo. Včasih se je je loteval obup. Ko je šla nekega dne preko mostu, je hotela z Alenko planiti v vodo, tedaj pa jo je deklica vprašala, če bi brli mokri, če bi padli v vodo? Mati je presenečena obstala nikoli več ni pomislila na kaj podobnega. Tudi njima se je življenje spremeni- lo. Mati je našla zaposlitev, Alenka pa topel kotiček in dobro staro ženo, ki je imela čas in je skrbela zanjo, ko je mati delala in služila za novo punčko in večji kos kruha. Dan pred šolskim letom Ne trudi se več s svojimi bolečimi rokami, mama. Glej, prinesla ti bom nebo z vsemi zvezdami in sijočo luno. Poslušaj, tiho ti bom zapela tvojo najljubšo pesem. Zadremlji mama in sanjaj. Jutri, ko boš vstala odhajam nazaj v šolo. Mehko zaspi. Jutri, ko boš vstala me boš poljubila na čelo. Lepe sanje mama. Mama Nekoč sem pasla krave in pletla vence z jagod trgala sem dolgo travo in nizala nanj rdeče gozdne jagode. Dolgi, lepi venci so bili, nesla sem jih mami. Sedaj tudi pletem vence. Vsako soboto sklenem travo na njej so nanizani dnevi, ure in minute. Nesem jih mami. Rad orni ra Dan žena 8. marec je dan žena. Ta dan so praznovale vse žene sveta. Našim mamicam smo 8. marca v šoli napisali čestitke in jih okrasili s cvetjem. Čestitko smo sestavili tudi za partizanko tovarišico Ženko Sagadin. V imenu razreda sem napisala čestitko in naslov na pismo. Oddali smo ga na pošto. Po nekaj dneh smo dobili pismo iz Maribora. Naša tovarišica ga je odprla in prebrala. Tovarišica Sagadinova se nam je zahvalila za čestitko. Zaželela nam je mnogo uspeha pri učenju. Vikica Pl S LAK Moja mamica Jaz imam mamico. Je srednje postave. Ima rjave oči in kostanjeve lase. Vedno je lepo oblečena. Stara je 33 let Ime ji je Kristina. Po poklicu je učiteljica. Uči na osnovni šoli Naraplje. Doma opravlja vsa gospodinjska dela. Dela tudi na vrtu. Imam jo zelo rad. Stojan ŽUNKOVIČ Mamica je bila vesela Nekega dne sem prišel iz šole prej kot po navadi. Imel sem čas, zato sem se odločil, da bom pomil posodo namesto mamice. Najprej sem natočil toplo vodo, potem pa vlil v vodo cet. Začel sem pomivati. Posodoje bila hitro pomita. Nato sem jo pobrisal in jo zložil na police. Kmalu je prišel iz šole tudi Igor. Napisala sva nalogo. Čez nekaj časa je prišla mamica. Opazila je, da ni umazane posode. Vprašala je, kdo je to napravil. Odgovoril sem ji, da sem jo pomil jaz. Bila je zelo vesela, saj je tako imela manj dela. Marko RAKOVEC Čestitka ob 8. marcu □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O D " □ □ □ □ □ □ a a □ □ a □ a a □ a a □ □ □ □ D □ □ D O D □ a o □ a a a □ □ □ n a □ □ □ a □ a □ „ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D VSE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE TOZD VOLNENI IZDELKI n. sol. o. MAJŠPERK PROGRAM dela gasilskega društva TVI za leto 1979 1. Posvečati veliko pažnje na preventivne ukrepe na delovnem mestu, kakor tudi povsod drugje opozarjati na napake. 2. Smotrno vzgajati gasilski kader kakor tudi ostale delovne ljudi — tečaj za gasilce —■ predavanja za delovne ljudi kakor tudi zaščitno opremo 3. Uvajati nova gasilna sredstva, 4. Udeleževati se gasilskih akcij v občini 5. Izvajati programe, ki jih sprejema operativni štab občinske zveze 6. Kot delegacija Požane skupnosti razpravljati o gradivu in v okviru centra dajati tudi pripombe na predloge za skupščino požarne skupnosti 7. Navezati stike z gasilci iz Merin-ke in MTT, ter skupno z njimi reševati nastopajoče probleme. 8. Operativni del: 1. Taktična vaja 1+2 desetina — napad na predilnico — Betama 2. Taktična vaja 3 desetine —- napad na upravne prostore (direktor) — preventivni pregled po podjetju 3. I. desetina prva uraUMLHVVČMDG I. desetina 3. Prva ura uporaba gasilnega orodja druga ura — taktični napad na tkalnico 33-52 stroj 4. 2. desetina 3 ure a) preventivni pregled po podjetju b) taktična vaja — napad na skladišče gotovih izdelkov —- tkanin 5. 3 ure I. II. III. taktična vaja napad na česano predilnico 6. 3 ure Šolska vaja — trodelni 7. 2 de. 3 uri a) preventivni pregled po podjetju b) taktični napad — požar kotlarna 8. 1 desetina 3 ure taktična vaja — požar laboratorij, fizikalni del 9. 3 desetina 3 ure — taktični napad na apreturo — adjustiranje 10. 1+2 + 3 desetine — taktični napad na suho apreturo Ob kulturnih prireditvah dvorana postane premajhna Kadrovska struktura Delovno razmerje za nedoločen čas sklenili v letu 1978/79 1. Frangež Kristina, NK delavka, obrat predilnice 2. Korez Terezija, NK delavka, obrat predilnice 3. Vtič Venčeslav, NK delavec, obrat predilnice 4. Petelinšek Branka, NK delavka, obrat predilnice 5. Zdavc Marija, NK delavka, obrat predilnice 6. Letonja Roman, NK delavec, obrat predilnice 7. Korez Marija, NK delavka, obrat predilnice 8. Zakelšek Franc, NK delavka, obrat predilnice 9. Vinkler Milena, KV delavka obrat predilnice 10. Vinkler Jožef, ključavničar — tehnične službe 11. Taciga Anton, avtomehanik, obrat predilnice 12. Karneža Franc, kovač, obrat predilnice 13. Gajzer Alojz, NK delavec, tehnične službe 14. Gorjanc Jože, NK delavec, obrat predilnice 15. Velkovska Milica, NK delavka, obrat predilnice 16. Erbaus Milan, strojni tehnik, tehnične službe 17. Zupanc Anton, NK delavec — komerciala STANOVANJA Trenutno je aktualnih 19 prosilcev za stanovanja. V letih 1978/79 bo predvidoma zgrajen 20 stanovanjski blok v Majšperku, kjerbi se lahko delno rešil stanovanjski problem delavcev zaposlenih v TOZD Volneni izdelki. Z dolgoročnimi krediti za individualno stanovanjsko izgradnjo, se bo prav tako sprostilo nekaj stanovanj, Krajevna skupnost Majšperk pa planira v bližnji prihodnosti zgraditi še en stanovanjski blok. Omenimo lahko samo še to, da so stanovanjske razmere v Majšperku izredno slabe, saj do sedaj še ne poznamo trosobnega kaj šele štirisobnega stanovanja. Še enkrat naj poudarim to, da stanovanj primanjkuje v Majšperku. Vemo tudi, da bo novi blok, ki bo zgrajen v prihodnjem letu prvi, ki bo imel centralno ogrevanje, kdaj pa bodo vsa stara stanovanja imela svoje sanitarije, vodo in kopalnico pa je vprašanje, ki si ga jz dneva v dan zastavljajo prizadeti stanovalci. Delovno razmerje za določen čas sklenili 1. Mohorko Anton- NK delavec, obrat tkalnice 2. Kodrič Anton, ključavničar, obrat tkalnice 3. Lampret Anton, NK delavec- komerciala 4. Brezočnik Marija, NK delavka, obrat predilnice 5. Kopše Vera, NK delavka, obrat predilnice '6. Egartner Terezija, NK delavka, obrat predilnice 7. Kajzovar Andreja, NK delavka, obrat predilnice 8. Mohorko Ana, NK delavka, obrat predilnice 9. Lampret Katarina, NK delavka, obrat predilnice 10. Vinkler Zdenka, N Kd elavka, obrat predlinice 11. Dajnko Irena, NK delavka, obrat predilnice 12. Zver Irena, NK delavka, obrat predilnice 13. Valant Ana, NK delavka, obrat predilnice 14. Samastur Nada, NK delavka, obrat predilnice 15. Fideršek Veronika, NK delavka, obrat predilnice 16. Fideršek Štefka, NK delavka v obratu predilnice Prenehanje delovnega razmerja v letu 1978/79 1. Letonja Regina, 17. 4. 1978 upokojitev 2. Dvoršak Terezija, 15. 5. 1978, upokojitev 3. Purg Ivan, 15. 10. 1978, smrt 4. Jeza Maks, 14. 5. 1978 inv. upokojitev 5. Mohorko Ana, 6. 10. 1978, za določen čas 6. Korez Leopold, 14/10. 1978, sporazumno 7. Karneža Leopold, 30. 9. 1978, sporazumno 8. Korže Elizabeta, 21. 8. 1978, sporazumno 9. Lešnik Albin, 25. 8. 1978, JLA 10. Planec Ana, 31. 7. 1978, upokojitev 11. Purg Adolf, 28. 7. 1978, upokojitev 12. Žolger Marija, 18. 7. 1979, invalidska upok. 13. Pislak Mirko, 30. 6. 1978 iztek učne pogodbe 14. Nahberger Marjeta, 30. 6. 1978 sporazumno 15. Belšak Milan, 10. 11. 1978, za določen čas 16. Šoba Viktor, 8. 11. 1978, za določen čas 17. Galun Miroslav, 23. 5. 1978 zaradi smrti 18. Ribič Anton, 10. 6. 1978, upokojitev 19. Ribič Janez, 21. 4. 1978, upokojitev 20. šošter Marta, 26. 1. 1979, sporazumno 21. Gril Marija, 24. 1. 1979, sporazumno 22. Korže Bernarda, 6. 3. 1979, upokojitev 23. Motaln Pavla, 7. 12. 1978, upokojitev 24. Kacjan Matilda, 16. 2. 1979, upokojitev 25. Žnidar Frančiška, 21. 2. 1979, upokojitev Stanje zaposlenih na dan 12. 2. 1979 287 žensk, 193 moških skupno torej 480 delovnih ljudi. V skladu z določbo 42. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. I. SRS št. 24/77 in v skladu s potrebami po kadrih v letu 1979, je delavski svet SOZD MTT DO Merinka — TOZD Volneni izdelki n. sol. o. Majšperk na svoji 23. redni seji dne 27. februarja 1979 sprejel naslednji načrt sprejemanja pripravnikov v letu 1979. TESTŠ Maribor — tehnik, tkalski 2 Lin II. 1 Šola in smer oz. poklic pripravnika Načrt pripravnikov za leto 1979 štev. obrazložitev Sprejeto pripravnikov v letu 1978 za določ. za ned. čas 1. Dolenc Slava, delavka v opleme-nitilnici in Kos Vladimir, delavec v TGA Kidričevo. 2. Planinc Danica, delavka iz komercialnega oddelka in Černenšek Franc, delavec elektrikar iz TGA Kidričevo. 3. Vrečko Angela, delavka iz predilnice in Kacjan Marjan, delavec avtoličar iz Maribora. 4. Letonja Roman, delavec iz predilnice in Božičko Martina, delavka izši-valka v TOZD Konsu Majšperk. 5. Krosi Vida, delavka iz predilnice in Golob Gvan, delavec iz TGA Kidričevo. Načrt sprejemanja pripravnikov v letu 1979 bomo realizirali s sprejetjem enega štipendista, ki bo v mesecu juniju končal Tehniško elektro, strojno in tekstilno šolo v Mariboru — tkalski oddelek, enega pripravnika s končano tekstilno šolo tkalske smeri pa bomo sprejeli na podlagi prošnje za zaposlitev, ker podjetje ta kader potrebuje. Štipendistka, ki je v letu 1978 končala šolanje na Upravno administrativni šoli v Mariboru, se ni zaposlila v naši TOZD, ampak se je zaposlila v SOZD MTT v Mariboru. Prav tako nismo v no izobrazbo tehnika kemijske ali tek-letu 1978 sprejeli pripravnika s konča-stilnokemijske smeri, ker ni bilo ustreznih prošenj. Sprejeli pa smo pripravnika z visoko izobrazbo kemijske smeri, kateremu je pripravniški staž že potekel. S. šaše SNAČRT O SPREJEMANJU PRIPRAVNIKOV Manifestativna oblika sodelovanja Zopet bo poteklo 4-letno mandatno obdobje, in ponovno bomo pregledovali realizirane in nerealizirane sklepe ZSM, oziroma naloge, ki smo si jih zadali. Obenem je to tudi tako dolgo obdobje, da lahko dokaj zanesljivo ocenimo rezultate, povprašati koliko se je idejnopolitično in organizacijsko okrepila mladinska organizacija. Koliko in kako so se uresničili sklepi in dogovori samega kongresa, pa seveda kako zavestno je mladinska organizacija krenila po začrtani poti 3. konference ZKJ. Čeprav bomo dogovore vseh republiških in pokrajinskih, pa seveda tudi zvezne organizacije ZSM strnili v enotno oceno šele konec prihodnjega tedna, pa vendarle lahko na osnovi poznavanja razmer in dognanj med mladimi po kongresih zapišemo nekaj vzpodbudnih, pa tudi kritičnih besed. Zagotovo se je zveza socialistične mladine že v celoti oblikovala za zastavljenih osnovah tako 3. konference ZKJ, kot potem samih kongresnih dogovorov. Z izredno širino svojega delovanja, razširjanjem mladinskih delovnih akcij, temeljitim delom ZSMJ v enotah JLA, delom v šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, pa seveda s svojo vsakodnevno prisotnostjo v sleherni dejavnosti in procesu družbenega odločanja je pravzaprav ne le dokazala svojo pripravljenost da sodeluje in soustvarja, ampak je prav s tem razgibala nove in nove množice mladih, ki jim je delo v mladinski organizaciji postalo ne le vsakodnevna aktivnost ampak tudi način, kako uresničiti in doseči svoje potrebe: pa naj je šlo pri tem za politiko štipendiranja, za dijaške domove, mladinski tisk, za stanovanjsko problematiko, in ne nazadnje za ponovno oživitev mladinskih delovnih akcij, ki so prav v zadnjih dveh, treh letih tudi v jugoslovanskem merilu spet postale ena od osnovnih dejavnosti mladih v sleherni sredini. Tako bi za tri in pol milijonsko organizacijo mladih lahko, vsaj v teh temeljnih usmeritvah, podali neskaljeno oceno ali menje. Prav tako pa bi ob rob vsem uspehom pripisali tudi marsikatero slabost. Poglejmo morda samo eno: Če smo uspeli zliti in poenotiti delovanje nekdanje zveze mladine, študentov, kmečke mladine, pa bi težko enako ocenili vključevanje dejavnosti družbenih organizacij in društev v mladinsko organizacijo kot celoto. Seveda so izjeme, a v poprečju še zmeraj nismo presegli zgolj manifesta-tivnih oblik sodelovanja. Poseči pa bo treba tudi v vsebino in jo skupno oblikovati. R. K. Francelj, a veš, da danes že v vsakodnevnem časopisju objavljajo točno imena in priimke, tistih, ki ne smejo več v tujino. No ja, ta je pa lepa. Še lepši pa je naš socializem. Dobro! Jaka, zdaj mi pa povej kako in kje lahko preberem to tudi jaz, ker me namreč skrbi, če nisem tudi jaz med njimi. Nisi, preberi si zadnjo ali predzadnjo stran časopisa in poglej koliko jih je napisanih v tistih črnih okvirjih, se pravi, da tisti ne smejo v tujino. Ti pa bodi rad, da imaš še potni list, kajti drugače bitudi tebe našli napisanega med njimi. DOPISUJTE V NAŠE GLASILO Po mnenju sekretariata za informacije pri Inzvršnem svetu skupščine SRS Ljubljana, št. 421-1 je glasilo oproščeno prometnega davka. Glasilo MAJŠPERK VČERAJ, DANES, JUTRI., izdaja TOZD Volneni izdelki Majšperk. Uredniški odbor: Albin Lešnik, Milan Erbus, Sonja Pislak. Odgovorni urednik Radomira Karneža. Naklada 600 izvodov. Tiska Ptujska tiskarna Ptuj.