Uredniški odbor: Rački Viktor — predsednik, Kapelar Albert, Gornik Slavko, Baurheim Pavle, Zaletel Adi, dipl. ing. Dakonovič Ivan, Bez-govšek Anton, Kobal Milica, Ger-hard Jože. — Odbor ;za 'informiranje: Zaletel Adi predsednik, Petrič Vili, Greben Krista, Zorc Miro II., Cigler Janez, Habjan Gize-ggg Kirhmajer Rudi, Rački Viktor, Bezgovšek Anton. — Odgovorni urednik: Gerhard Jože^r- Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v. mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO, kemična, grafična in papirna, industrija Celje. Leto XV. Hrastnik, 14. 5. 1979 Št. 5 DORA GODICEIJ - PRVOMAJSKA NAGRAJENKA Ko sem obiskala Doro Godicelj, sem pravzaprav stopila na konec vrste tistih, ki so jo že obiskali, spregovorili z njo, jo povprašali z namenom, da jo spoznajo in predstavijo. Člani naše delovne organizacije večinoma poznamo pregledalko stekla v TOZD 1, v mesecu maju pa smo lahko tudi ponosni, da je med nami sodelavka, ki je Haa za svoje delo nagrajena s prvomajsko nagrado dela Zveze sindikatov Jugoslavije. Ko sem jo povprašala po njenih funkcijah, se je nasmejala in družno sva sestavili kar lep se-znamček njenih dolžnosti, od njenih mladih dni do danes, ki jim je poleg svojega odgovornega dela posvečala tudi svoj: prosti čas in energijo. * Že kot mladinka in prostovoljka je bila aktivna na kulturnem področju (v dramski sekciji, pevskem zboru), kot vaditeljica je delovala v TVD Partizan na Dolu, delovala je v mladinski organizaciji, tudi v šoli je. bila vedno v vodstvu razreda. To so bili tisti mladinski začetki^ toda smislu in njihovemu bistvu je vseskozi ostala zvesta — kot aktivna družbenopolitična delavka. Sama pravi, da to človeku pride v kri, čuti se odgovornega. In ko sva preleteli še njeno prvo vključevanje v družbenopolitično delo v delovni organizaciji (kot članice delavskega sveta in sindikalne' delavke), sva ustvarili tisti seznam. Tovarišica Dora je sedaj predsednica odbora za varstvo žena in mladine v TOZD 1, članica izvršnega odbora osnovnih organizacij sindikata v TOZD 1, članica delegacije TOZD 1 za SIS otroškega varstva, aktivna .je tudi v krajevni skupnosti, kjer je predsednica odbora za družbenopolitično aktivnost žena, je sodriik-porotnik, član komisije za ugotavljanje družbenega premoženja, članica komisije za družbenopolitično aktivnost žena v občini Hrastnik, delegat za družbe-' nopolitični zbor skupščine občine Hrastnik. Prav tako je .članica občinskega Sindikalnega sveta in medobčinskega sindikalnega sveta, bila je delegat Hrastnika za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Na tem kongresu je bila imenovana za delegata SRS za 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Je članica zveznega sveta Zvezd sindikatov Jugoslavije in Se tako udeležuje tudi vseh sej republiškega sveta ZSS. Ko takole našteva, vprašam o prostem ča- su. Odgovori, da ga je malo, a se ne pritožuje. Vsekakor je to obremenitev, posledica njenih funkcij je bila zaenkrat ta, da se je odpovedala svoji, rekreaciji — kegljanju, izvem. Tudi z gospodinjstvom je treba večkrat kar na hitro. K temu na rob je pristavila, da ji položaj olajšujejo dobri družinski odnosi in razumevanje za njeno delo. Spet vpletem vprašanje. Kaj pa ostale žene? Govorimo vendar o enakopravnosti, kje smo po njenem mnenju žene na družbenopolitičnem področju in pri, udejstvovanju? Vidi se, da je tov. Dora o tem že precej razmišljala, saj takoj pojasni, da se preveč izmikajo. »Prav- je poudarjati svoje probleme, ni pa dovolj govoriti o tem le med sabo, ampak je treba širše | spregovoriti o njih, za kar pa niso dovolj-le posameznice, nastopati bi bilo potrebno družneje,« mi je zaupala. »Za uresničitev cilja je potrebna angažiranost.« Ko svojo misel razpleta naprej, ne pozabi opozoriti na še vedno zastarele družinske odnose, ki so'nevzdržni za našo samoupravno prakso — odnos mož, ki marsikje nočejo Razumeti, da se tudi žene aktivneje vključujejo v samoupravne odnose, hodijo na sestanke. »Ta miselnost je še prisotna in ni še pravilna delitev vlog v družini,« poudari tov. Dora. Izkušnje za to izjavo ima tov. Dora že v krajevni skupnosti, kjer je s pridobivanjem aktivnih članic kar težko in se delo največkrat omejuje le na posamez- ne članice odbora za DP aktivnost žena, ki mu predseduje. ' »Še teže'je odnos in zadržanost pri prevzemanju raznih funkcij razumeti pri uslužbenkah,« pravi. »Le-te niso obremenjene s fizičnim delom, čeprav ne podcenjujem njihovega dela in napora ■pri tem, a vendar bi bila lahko njihova aktivnost večja in mno-žičnejša kot je dosedaj.« Najin pogovor se je ustavil tudi pri nočnem delu. O tem je tov. Dora razpravljala na predhodni problemski konferenci ' »Zeha v združenem delu« v Jutranjki, ter pozneje na republiški problemski konferenci na to temo; ki jo je organiziral republiški sindikat v Ljubljani. »Res je, da je treba pritrditi u-gatovitvam o negativnih plateh nočnega dela za žene,« še razgovori tvo. Dora, »a škoda je pričakovati, da ga bomo kar tako u-kinili. Pred očmi moramo, imeti vendar tudi naše gospodarstvo in v Steklarni vemo, na kateri stopnici smo. In kje zaposliti žene, ki bi jih ž ukinitvijo nočne izmene ne potrebovali? Zaposlene pa so zato, da dopolnjujejo družinski -proračun, saj vemo, kakšni so o-sebni dohodki delavcev Steklarne, pa tudi v Hrastniku. Je pa pomembno, da so se izboljšali delovni pogoji in tako tudi nočno delo olajšali. Tu pa še nismo zadovoljni, Naporno je namreč 4-izmensko delo, zlasti pa temu ob rob neurejen prevoz delavk in delavcev ob nedeljah in praznikih. Tudi z malicami še ni vedno, kot bi bilo treba v avtomatski kontroli.«: Najin pogovor še spleta, za izbiro teme nimava problema, tov. Dori se utrne misel, ki jo pred mano kritično, a vendar tudi objektivno razpreda. Večkrat slišim v razgovoru z drugimi, ’ da je vestna delavka, z odgovornim odnosom do delovnih sredstev in predmetov, s katerimi ravna pri delu, zato ji temeljito prisluhnem. Spregovoriva o njenem delokrogu. Prejšnje delo natikalke je zapustila iz zdravstvenih razlogov, sedaj pa pregleduje steklene izdelke. »Organizacijsko smo mnogokrat tako površni,« mi pojasni, ) »res so včasih to majhne zadeve, a dalo bi se tudi brez takih težav.« Tako spregovori o težavah z vozički, pa o ravnanju s kartoni. Vidim, da jo boli ravnanje delavcev — posameznikov in njihov neodgovoren odnos. »Vsak izdelek je rezultat našega dela, znoja, skozi roke vseh nas gre in boli me takšna neodgovornost, ki jo opažam pri nekaterih. Kdor nima občutka pripadnosti temu našemu kolektivu, tudi nima občutka do njegovega dela, do družbene last- (Nadaljevanje na 2. strani) Ob 27. aprilu - prazniku ustanovitve OF, 1. maju - prazniku dela ter 9. maju -prazniku zmage nad fašizmom ČESTITAMO vsem članom kolektiva ter delovnim organizacijam Hrastnika z željo, da bi praznike preživeli čim lepše. Uredništvo Proslava ob dnevu OF Tudi v letošnjem letu je ob pomembnem pomniku iz naše revolucije — dnevu Ustanovitve O-svobodilne fronte, stekla v Hrast- — tov. Anton Kaše, upokojeni rudar, za aktivno delo v organizaciji Zveze združenja borcev NOV in v društvu upokojencev; ¡ im ■ ytí m S 1 ■Be asi 111 J m: . ■ j »IMl PI IS ft |1¡¡I i ||BKS Hi 1 ^ tok Jtto mBMHi S "• v gl 1 ■ 1 1 Nastopajoči so se razvrstili v izvajanju kulturnega programa ob dnevu OF -niku proslava. Zbranim občanom v dvorani delavskega doma je spregovoril najprej predsednik občinske konference SZDL tov. Franjo Krsnik. Nastopajoči: ¡združena moška pevska zbora Svobode I in II, godba na pihala, otroški pevski —- tov. Franc Kršlin, delovodja v KOP, za aktivno družbenopolitično delo in delo v samoupravnih organih .DO in terena, za. dosežene uspehe pri predvojaški vzgoji mladine; — tov. Vilko Pust, kmet, za aktivno delo v mladinski organiza- Ob tem slovenskem prazniku so se na proslavi zbrali občani Hrastnika IZVRŠNEMU SVETU SOCIALISTIČNE REPUBLIKE ČRNE GORE TITOGRAD 1700-članski kolektiv Steklarne Hrastnik vam sporoča, da globoko sočustvujemo s prebivalci črne gore ob hudih človeških in materialnih izgubah, ki vam jih je prizadejal katastrofalni potres dne 15. 4. 1979. Prepričani ste lahko, da vam bomo nudili ustrezno pomoč in da bomo z njo obnovili to kar ste izgubili ob potresu. Enako smo prepričani, da bo tudi to pot prišla do izraza že večkrat izkazana solidarnost vseh jugoslovanskih delavcev in občanov. Še enkrat vam sporočamo, da vam stojimo ob strani in da vam bomo zagotovili potrebno pomoč. Hrastnik, 16. 4. 1979 Delavci Steklarne Hrastnik KONFERENCI OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA STEKLARNE HRASTNIK Spoštovani tovariši! Zvedeli smo, da je vašo krasno domovino zadela okrutna naravna katastrofa. Iskreno čutimo z .vami in želimo vašim narodom mnogo moči ,pid obnovitvi porušenega dela domovine. S tovariškimi pozdravi. Sindikat Žiar nad Hrenom CSSR POMOČ PRIZADETIM Delavci Steklarne Hrastnik so prizadetim na potresno območje v Cmi gori poslali prvo pomoč v obliki šotora in odej, v skupni vrednosti 20.000 din. Kolektiv se bo z vso solidarnostjo vključil v pomoč prizadetemu prebivalstvu in . mu po svojih močeh pomagal premostiti hudo naravno katastrofo. Dora Godicelj - prvomajska nagrajenka zbor OŠ in recitatorji so se v;kulturnem nrogramu s svojim izvajanjem prepletali z utrinki iz tistih revolucionarnih in odločujočih dni naše preteklosti. Ob tem dnevu, ki mu vsako leto velja vsa naša pozornost, so bila podeljena tudi občinska priznanja OF slovenskega naroda. V letošnjem letu so ta priznanja prejeli: — tov. Brane Milinovič, pravnik — za aktivno družbenopolitično delo v DPO na nivoju občine, posebno .pa za razvoj krajevne samouprave, skupščinskega in delegatskega sistema; . — .tov. Robert Halzer, VK steklar — za aktivno družbenopolitično delo v DPO, kjer je v različnih obdobjih opravljal funkcije, ža aktivno delo V samoupravnih organih DO in aktivno delo pri uresničevanju delegatskega sistema; prav tako pa še: — tov. Alojz Gabrič, upokojeni rudar, za aktivno delo v planinskem društvu in za delo z mladimi; ciji, v kmetijski zadrugi, uspešno vodenje zbora kooperantov; — tov. Ivanka Šerbah-Medved, glasbena šola Hrastnik, za dosežene uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, za. aktivno delo pri razvoju taborniške organizacije, za aktivno delo na kulturnem področju. Jasna Kosih ZAHVALA Svojim (sodelavkam in sodelavcem v TOZD 1 se iskreno zahvaljujem za prelepa darila ob mojem odhodu v pokoj. Krasna darila me bodo spominjala na vse vas, drage sodelavke in sodelavci. Posebno se. zahvaljujem Še Reziki Šun-ta, Adiju Perclu in Dolfiju Haberlu. . • : želim vam -še mnoigo -uspehov pri vašem nadaljnjem delu. ■hvalenža Avgusta Beršnjak (Nadaljevanje s 1. strani) nine in taki so med nami. Odgovornost nas vseh je, da jih onemogočimo pri takem površnem ravnanju in odnosu do dela.« Tovarišica Dora je globoko v sindikalnem delu, od temeljne organizacije pa tja do zveznega sindikata. Omejiva se znova le na našo delovno organizacijo in na sindikalno delo v njej. Zame ima odgovor. »Še vedno smo prepočasni. Res je področje dela obširno, dela ogromno, ‘a to si moramo priznati, da nas večkrat čas prehiti. Dostikrat je premalo časa, da bi nek akt čisto zares o-bravnavali in se mu posvetili. Preganjajo nas roki. In potem smo že na zborih.:.« (Tu se mi potrdi misel o njeni objektivno^ sti: vsaki strani pove svoje stališče) »... ne iščimo pa za to, kar Sem dejala, krivde samo pri sindikalni organizacij j, tudi delavci se včasih obnašajo v razpravah in na zborih delavčev neodgovorno, temu pa bi lahko dodali še dejstvo, da je sedanja jedilnica ža zbore delavcev neprimerna in otežuje normalen potek. . In za prejmajhho resnost vseh je potem krivdo mnogokrat pač najlaže opredeliti le na sindikat ali partijo.« Počasi sklepava najin klepet. Na koncu ji postavim tisto tradicionalno vprašanje o njenih občutkih, ko je v Beogradu iz rok tov. Fadila Hodže sprejemala tako Visoko družbeno priznanje: prvomajsko nagrado dela. Odgovor dobim v stilu njene osebnosti, njenega .nesebičnega udejstvovanja in aktivnosti, ko mi pojasni: »Ponosna sem na to nagrado. Plaketa je izjemno priznanje zame kot delavko — neposredno proizvajalko in čutim 'odgovornost, da jo še nadalje potrjujem s svojim delom.« Tovarišica Dora, čestitamo ti tudi mi. IZ DELA OBČI Predsedniki zborov Skupščine občine Hrastnik so sklicali 9, zasedanje zborov, občinske skupščine dne 26. oz. 27. marca 1979. Delegati vseh treh zborov so na ločenih. zasedanjih enakopravno odločali o naslednjih zadevah:' — o pregledu rezultatov poslovanja za čas od; 1. 1. do 31. 12. 1978 in primerjavi z letom 1977;. — o analizi izvajanja srednjeročnega plana: razvoja občine Hrastnik za obdobje 1976—1980 in. izvajanju resolucije za leto 1978; — o informaciji, izvršnega sveta k predlogu za odobritev sredstev solidarnosti SR Slovenije občini Hrastnik za delno odpravo posledic naravnih nesreč (plazov-ja) ter — v-okviru vprašanj, odgovorov im-informacij, o zaključnem poročilu o zbiranju sredstev samoprispevka za sofinanciranje izgradnje II. j faze zdravstvenega doma v Hrastniku, o informaciji o poračunu »viškov« SIS ter odgovorih na delegatska vprašanja. Delegati-vs'eh treh zborov so sprejeli analizo uspehov gospo-?” darjenja za čas od 1. 1. do 31. 12. 1978 š primerjavo z letom 1977 z vsemi ugotovitvami .dn predlogi izvršnega sveta, ki. so bili prilo--ženi gradivu za zasedanja zborov, o katerih so. bile že obveščene vse OZD, TOZD oz. druge delovne skupnosti, krajevne in in-, teresne . skupnosti V občini z za-r pisnikoni skupščine. Pri tem so delegati družbenopolitičnega zbora sprejeli nekatere ugotovitve oziroma zaključke, in sicer: ,-;r Delegati DPZ so menili, da priporočila!' stališča in 'predlogi izvršnega sveta sicer nakazujejo glavne vzroke, ki so vplivali na poslovanje OZD oz. TOZD, da pa so sklepi premalo akcijska, kar je. ugotovila tudi komisija , za družbenoekonomske odnose pri komiteju občinske konference ŽK Hrastnik. Ob teh ugotovitvah. je. umestno preveriti ys.e, dosedanje sprejete,.orientacije, in usmeritve-za. izboljšanje. ..gospodarjenja,- v. občini, - ki, 'so.. bile predmet pogovorov. na različnih zborih političnih aktivov v občini (let.o 1967) ter ob tem ugotoviti oz, analizirati vzroke ter zlasti odgovorne nosilce dogovorjenih akcij: zakaj največkrat sprejete pobude ali predlogi ostajajo le na papirju inče je potrebno do le-teh, še zlasti če gre za člane ZK, zastaviti vprašanje večje? odgovornosti.. - Tako je v analizi-in zaključkih sicer nakazano, da hrastniško- gospodarstvo leto 1978 ni zaključilo z izgubo,-niso pa nakazane , konkretne akcije - tako izvršnega . sveta,-, kot združenega dela delegatske .baze predvsem v prestruk-tuiranje gospodarstva in uvajanju novih. gospodarskih, dejavnosti, ki bi bile bolj. akumulativne, od- sedanje pretežno . bazične*' in- . dustrije. Zato je potrebno vztrajati, da sc pričeta akcija investicij v TKI' in Steklarni- (orodjarna, SGP) realizira. Dogovorjene naloge izpolnjevanja srednj eroč- > nih programov zavezujejo predvsem, ; člane. ZK in. indi vidualne j poslovodne-organe, ter druge odgovorne nosilce planiranja. Delegati so nadalje menih; da bi bilo potrebno v podobnih analizah natačneje analizirati kazalce gospodarjenja kot: rentabilnost, ekonomičnost, uvoz. in izvoz. Delegati so v razpravi nadalje menili, da bi bilo potrebno ugotovitev izvršnega sveta, kako TOZD upoštevajo določila družbenega dogovora o pogoj ib* za zaposlovanje ter o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju nove delovne sile, te ugotovitve razširiti na vse OZD oz, TOZD na območju občine Hrastnik in vztrajati, da se določila v praksi tudi dosledno izvajajo. Delegati So ugotovili,, da so bila v združenem delu prekoračena izplačila osebnih dohodkov, glede na dogovorjena sredstva po panožnih sporazumih ter da višina OD raste hitreje od produktivnosti dela, čeprav je njihova .višina . še vedno izpod slovenskega povprečja, predvsem v bazični industriji; Delegati so nadalje ugotovili, da sd se v analiziranem obdobju povečale zaloge z indeksom 102,4, kar pomeni pozitivne tendence v tem smislu,- da se zaloge kljub povečanju vrednosti niso bistveno povišale, da pa so zaloge v I. trimesečju t. 1. začele občutno naraščati,? kar lahko občutno vpliva na likvidnost gospodarskih organizacij, zato -bo potrebna takojšnja akcija vseh odgovornih v združenem delu in drugih, v prizadevanju zmanjšanja zalog. O navedeni, problematiki ho tekla razprava tudi na. občinski konferenci ZK Hrastnik. Konkretnejše usmeritve in ’ priporočila združenemu delu za izboljšanje gospodarskih rezultatov v občini, bo izvršni svet: ob sodelovanju tudi drugih dejavnikov. v občini posredoval posameznim TOZD in OZD, .pri čemer, pa gre,na prvo» mesto 'postaviti vprašanje odgovornosti'In učinkovitosti; doslednega izvajanja v TOZD» in OZD iz sprejetih zelo konkretnih, akcijskih stabilizacijskih, sanacijskih in drugih'programov in sklepov, s ciljem doseganja kvalitetnejših rezultatov in efektov. Delegati zbora krajevnih skupnosti pa so ob obravnavi analize uspehom gospodarjenja menili, da. bi bilo gospodarsko stanje posameznih DQ boljše, če bi imele lete zaposlene ustrezne, kadre, predvsem kadre z visoko .in višjo šolsko izobrazbo,'saj je znano, da je Občina Hrastnik ena izmed slovenskih 'občin- kjer je zaposleno najmanjše število navedenih kadrov. Ti kadri naj bi v delovnih organizacijah bili zadolženi- predvsem na področju iskanja novih gospodarskih dejavnosti,. Takšno stanje pogojuje; tudi dejstvo, • da investicija v TKI zaostaja kar za 3- leta in pol. Glede, na investicije v. TKI sp nadalje tudi. menili, ,da hi morala .hiti, v to akcijo vključena širša- družbena skupnost, .tako na področju regije kot v okviru republike. -Tudi analizo izvajanja srednjeročnega plana razvoja občine Hrastnik za obdobje 1976—1980 in izvajanje resolucije „za leto 1978 so delegati vseh treh zborov sprejeli .z vsemi ugotovitvami izvršnega- sveta k analizi, o katerih so bile prav tako že obveščene vse Q?X), TOZD oz. druge delovne skupnosti, krajevne in interesne skupnosti v občina z zapisnikom, skupščine. Pri tem so delegati družbenopolitičnega zbora ugotovili, da je iz ocene izvajanja srednjeročnega plana razvoja občine Hrastnik za. obdobje 1976—1980 razvidno, da se. na posameznih področjih odstopa. .od dogovorjenih ciljev, predvsem na. področju investicijskih vlaganj in stanovanjske graditve.. Delegati tega zbora so nadalje, ponovno opozarjali na ugotovitev, <|a. se sprejeti. Samoupravni sporazumi oziroma družbeni dogovori ne izvajajo in menili, da bi; morali o. nadevi, razpravljati, v združenem, delu in izpostaviti predvsem vprašanje, kdo in v čigavem imenu ima pravico omejevati izvajanje sporazumov oziro-,ma dogovorov, sprejetih na. referendumih. Pri tem so posebej izpostavili vprašanje neizpolnjevanja samoupravnega sporazuma za. financiranje programov krajevnih skupnosti. Delegati so s fem v. zvezi sprejeli, ponovni a-pel — opozorilo, da. odgovorni delavci v TOZD ih OZD, ki so podpisniki, . omenjenega., sporazuma, dosledneje in z. večjo disciplino izločajo po S8 dogovorjena sredstva za realizacijo sprejetih programov posameznih KS. . Gfede . neizpolnjevanja obveznosti' po sprejetih SS so razpravljali tudi delegati zbora krajevnih skupnosti in. sprejeli priporočilo, naj. pristojni' organ, skupščine ob,čin,e' opozori na- navede-, ho vse ; računovodske službe, v OZD. Predlagali so nadalje, da:je potrebno večje' prizadevanje, da se stanje na tem področju izboljša, da se podpisnice, ki •nedosled-no plačujejo prispevke po SS in DD na primeren način objavi. . Delegati--., družbenopolitičnega, zbora, so glede na ugotovitev, da sc sredstva za stanovanjsko izgradnjo prenašajo, kot neporabljena iz -leta v leio, ter da se zaostaja v preteklih, treh- letih pri. izgradnji stanovanj, sklenili, da izvršni svet zahteva Od skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti odgovor na to, kje so vzroki, da .razpoložljiva sredstva nago, angažirana?'' Delegati .so. v zveži s tem sprejeli še priporočilo organom SSS, da storijo vse; da bodo navedena sredstva oplemenitena -s krediti, dala- načrtovani efekt stanovanjske gradnje. Enako priporočili!, je. bilo sprejeto tudi ha; zboru združenega dela. in zboru krajevnih skupnosti.. „ SSSS Hrastnik, je. v. Zvezi .s tem priporočilom /že. posredovala pojasnilo, ki, je. bilo skupaj z zapis,-nikom skupščine posredovano vsem OZD, ‘TOZD oz-, drugim delovnim skupnostim ,fer krajevnim in interesnim skupnostim v občini. . Delegati zbora združenega dela so ob obravnavi -te' analize spre- . jeli še nekatera stališča oziroma priporočila, in sicer: ■ Izvršnemu svetu se ■ priporoča,., naj da ustrezno pobudo samoupravnim organom SSS, da sc v. Skladu z rastjo cen dvignejo zneski. odobrenih kreditov občanom občine, namenjenih za individualno stanovanjsko izgradnjo. Iz- vršni svet naj..v tem smislu pred-, laga SSS, da prične postopek za spremembo o z, dopolnitev aktov, ki urejajo to področje. Delegat, ZZD je nadalje menil, da Poslovna skupnost Hrastnik Jugpmetal še vedno ni dala pričakovanih rezultatov, na kar je predsednik skupščine povedal, da skupnost kot taka, pa naj gre še za tako idealno organizacijo, ne more biti garant dobrega poslovanja, pač pa poslovanje posameznih DO, članic poslovne skupnosti. plenil je tudi, da je eden izmed takšnih vzrokov dejstvo, da še vedno ni, ustanovljen marketing,' kar je bil glavni namen z ustanovitvijo' poslovne skupnosti. Delegati zbora so pri ugotovit-vij da so bila v združenem delu prekoračena izplačila osebnih dohodkov, glede na rast produktivnosti dela v združenem delu, zadolžili izvršni, svet, da posreduje, na prihodnjem zasedanju zbora tudi analizo rasti OD v zdravstvu, še zlasti iz razloga, ker občani niso povsem zadovoljni z njihovimi storitvami. ■ Delegati ZZD so'nadalje menili, da bi' se gospodarjenje posameznih. OZD laHko izboljšalo, če bi se na prvo mesto postavilo vprašanje odgovornosti in učinkovitosti doslednega izvajanja v TOZD ih OZD 'iz sprejetih zelo konkretnih akcijskih, stabilizacijskih, sanacijskih in drugih programov ih sklepov, s ciljem doseganja »kvalitetnejših rezultatov in efektov. ' Delegati vseh treh zborov so sprejeli tudi sklep, naj skupščina občine. Hrastnik kot sopodpisnik družbenega dogovora o uporabi sredstev solidarnosti za ■ odpravljanje posledic' naravnih nesreč v~ SRSlo-veni j i po š t j e vlogo, ki jo je pripravil IS SO Hrastnik, z manjšimi dopolnitvami oziroma spremembami na republiške ' organe,da /se..- občini Hrastnik iz združenih sredstev pomaga .pri. 'odpravi posledic škode po pia-zdvju, nastale v letih 1977 in 1978. V- vlogi se apelira in prosi izvršbi svet skupščine SR Slovenije in vse podpisnike navedenega dogovora, da se: a) Občini Hrastnik na podlagi: 3. odstavka 3. člena družbenega dogovora izjemama dovoli, da v letih 1979,. 198.0 dn 1981 v občini Hrastnik zbrana sredstva solidarnosti uporabi za delno kritje škode, posledic elementarnih, nesreč. (zemeljski plazovi), povzročenih: vzletu 1977 in 1978; ' (Ta sredstva se za tri leta ocenjujejo- na 3,650.000 din.) b) ' Iz združenih sredstev solidarnosti v SRS občini Hrastnik v letu 1979 in-1980 izjemoma dodeli 12,420.000 din ža delno odpravo posledic elementarnih, nesreč (zemeljski plazovi), povzročenih v letu 1977 in 1978. c) O uporabi vseh združenih , sredstev solidarnosti mora skup-, 5 : spina- občine Hrastnik ob koncu, leta 1979, 1980 in ob zaključku del . dostaviti odboru ož. vsem podpisnikom dogovora poročilo o izkoriščanju sredstev. in rezulta- j tjh, opravljenih del. V vlogi, naj s.e navedejo tudi drugi možni, načini pridobitve sredstev -kot: dodelitev »sredstev: (Nadaljevanje na 4. strani) Iz dela občinske skupčšine V nesreči nisi sam (Nadaljevanje s 3. strani) iz rezervnega sklada republiškega izvršnega sveta ali pomoč republiškega izvršnega sveta pri najetju ustreznega dolgoročnega nizko obrestnega kredita. Delegati vseh treh zborov so nadalje v predloženem besedilu Sprejeli tudi zaključno poročilo o zbiranju sredstev samoprispevka za Sofinanciranje II. faze zdravstvenega doma v Hrastniku, iz katerega je razvidno, da je bilo v času uvedbe in zbiranja samoprispevka zbranega 8,003.378,65 din od planiranih 8,315.000 din ali 311.621,35 din manj sredstev, informacijo o poračunu »viškov« SIS ter • odgovore na delegatska vprašanja, postavljena na zadnjih zasedanjih zborov. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so enakopravno odločali še o: — osnutku proračuna občine Hrastnik za leto 1979; — predlogu družbenega dogovora u usklajevanju davčne politike v, letu 1979; — predlogu odloka o spremembi odloka o davkih občanov; — osnutku odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ter — predlogu sklepa o soglasju k združitvi revirske veterinarske postaje s sedežem v Zagorju ob Savi, z Veterinarskim zavodom Celje. Delegati obeh zborov so brez pripomb sprejeli proračun občine Hrastnik za leto 1979 ter odlok o proračunu občine Hrastnik za leto 1979, v besedilu, kot ga je predložil izvršni svet skupščine občine Hrastnik. Predlog začasnega proračuna občine za leto 1979 je pripravljen po enotnih republiških izhodiščih za oblikovanje sredstev splošne porabe za to leto, upoštevajoč tudi resolucij sko načelo, da mora ta poraba rasti poačas-neje od rasti družbenega proizvoda v občini. Za občine, ki so dopolnjevane iz republiškega proračuna pa je še posebej pogoj, da v celoti izpolni določbe dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1979 in predpiše davek iz osebnega dohodka v višini najmanj 0,5 °/o. Prihodki proračuna občine za leto 1979 so predvideni v višini 29.209.000 dih ali 54 % več nasproti letu 1978. Od tega je predvidenih 14,4.J5.900 diiri dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna, kar je za 105 % več nasproti realizaciji leta 1978. Lastnih sredstev pa se predvideva 14.774.000 din, kar je za 24% več kot v letu poprej. Proračunski odhodki so predvideni v višini 29,209.900 din ali s porastom 57 % nasproti realizaciji za leto 1978. Brez upoštevanja novih in povečanih obveznosti pa bi se ti odhodki povečali le za 16 odstotkov (povečane obveznosti za pravosodne organe, oblikovanje blagovnih rezerv, odplačilo anuitet od kreditov za sanacijo plazov, odkup zgradb REK, sofinanciranje stanovanj za delavce PM, izdelava prostorskega plana itd.). Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so brez pripomb sprejeli tudi družbeni dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1979 ter odlok o spremembi odloka o davkih občanov, v besedilih, kot ju je predložil izvršni svet skupščine občine .Hrastnik. Delegati obeh zborov so sprejeli tudi odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, v besedilu kot ga je predlagal izvršni svet. Primerjava višine prispevka med občinami v Zasavju je naslednja: , Stanov, cona Hrastnik Trbovlje Zagorje I. kategorija din 0,50 0,50 0,40 II. kategorija din 0,25 0,30 0,30 HI. kategorija din 0,15 — nezazidano zemljišče — 0,20 0,20 Poslovna cona: I. kategorija din 1,00 1,50 0,40 II. kategorija din 0,70 1,00 0,40 Doslej se je v občini zbralo letno iz tega naslova ca. 2,000.000 din, ki je dohodek stavbne skupnosti. Osnova za izračun prispevka je m2 zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča, ki se s ZAHVALA -Ob mojem odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem svojim sodelavcem in izmeni tovariša Staneta Drameta v TOZD 1 za prelepa darila, ki sem jih prejel. Vaša pozornost me je zelo ganila, darila pa me (bodo vedno spominjala na vas, med katerimi sem preživel toliko delovnih let. Želim vam še veliko sreče in obilo uspehov pri nadaljnjem delu. Milan Čadež tem predlogom povišuje v posameznih kategorijah od 20 do 33 odstotkov. Izvršni svet je upošteval tudi predlog delegatov zbora občinske skupščine, da je treba sproti u-poštevati spremembe v osnovah za odmero tega. prispevka (novogradnje, adaptacije). V ta namen je uvedena evidenca, po . kateri bo ob izdaji uporabnega dovoljenja in končnih adaptacijskih delih istočasno izdana tudi ; nova odločba o odmeri prispevka za u-porabo mestnega zemljišča. Delegati obeh zborov so nadalje brez • pripomb sprejeli tudi sklep o soglasju k združitvi Revirske veterinarske postaje s sedežem v Zagorju ob Savi, Izlake 100, z Veterinarskim zavodom Celje. Sekretariat skupnih služb skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik Ob poplavi, ko je narasla voda vdrla tudi v stanovanje zakoncev Volavšek ih jima tako povzročila škodo, Smo jima na pobudo izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata z denarno pomočjo priskočili na pomoč. TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 TOZD 4 TOZD 5 DSSS Skupaj je din. 8.4,15 din 6.085 din ' 1.180 din 790 din 1.200 din , 3.770 din bilo zbranih 21.440 Potrdilo o nakazilu zbranih sredstev je tov. Volavšku izročila tov. Jasna Kosm Ko so se zbrala sredstva iz vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti, smo sredstva nakazali, na hranilno knjižico zakoncev Volavšek, potrdilo o sredstvih te pomoči pa je članoma našega kolektiva — zakoncema Volavšek izročila tajnica IOK OOS DO tov. Jasna Kosm, v petek 4. 5. 1979. Po temeljnih organizacijah in delovni skupnosti so zbrali sredstva v naslednji višini: ZAHVALA Vsem članom delovne organizacije Steklarne Hrastnik se najiskreneje zahvaljujeva za dodeljeno denarno pomoč ob materialni izgubi in stiski, ki naju je doletela ob poplavi V Hrastniku. Vašo solidarno pomoč bova obdržala v spominu s hvaležnostjo. Rozalija in Jože Volavšek Seja medobčinskega sveta ZRVS V mesecu aprilu je bila v Hrastniku seja medobčinskega sveta ZRVS, ki so se ga udeležili predstavniki občinskih konferenc ZRVS iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, prisotna pa sta bila tudi tovariša Kraševec, predsednik komisije za strokovno, vojaško in idejno-politično usposabljanje pri republiški konferenci ZRVS in . predsednik medobčinskega sveta SZDL Dragó Sotlar. To je bila 5. seja sveta, ki je bil ustanovljen na pobudo republiškega predsedstva ZRVS, z namenom medsebojne izmenjave izkušenj, koordinacije in skupnega izvajanja nekaterih, nalog. Predstavniki občinskih konferenc so na kratko orisali delo v okviru posameznih organizacij v preteklem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da delo ustrezno poteka v Hrastniku in v Trbovljah, medtem ko imajo v Zagorju še določene težave, V Hrastniku 'in Trbovljah So že bile delovne konference, vse 3 organizacije so se polno vključile v priprave in izvedbo tekmovanj ob 30-letnici organizirane vzgoje mladine za SLO, organizirana so bila predavanja zá rezervne starešine itd. . Na tem sestanku so se posebej dotaknili vprašanja usposablja« nja članstva. Ugotovljeno je bilo, da bi na tem področju lahko stekla skupna akcija vseh 3 občinskih konferenc, česar se bodo lotili v prihodnjem obdobju. Razpravljali so tudi o vlogi članstva in organizacije ZRVS v letošnji akciji »Nič nas ne sme presenetiti«. Posebna pozornost je bila na sestanku namenjena tudi informacij sko-propagandni dejavnosti, ki so jo prisotni, posebno v Trbovljah in Hrastniku ocenili kot zadovoljujočo, kljub temu da še vedno niso izkoriščene vse možnosti. Podan je bil predlog o skupnem izdajanju biltena za članstvo, o čemer se bodo temeljiteje pogovorili na naslednji seji, prav tako pa bi se lahko več prispevkov pojavljalo tudi na radiu Trbovljei Vsi prisotni so poudarili pomembnost medobčinskega sodelovanja v tej obliki, ki je stekla sedaj. Ob koncu so se dotaknili tudi kadrovskih in organizacijskih vprašanj, predvsem organiziranja in pojačanja aktivov ali osnovnih organizacij ZRVS v nekaterih krajevnih skupnostih in šolah. Iz dela organov upravljanja Sklepi, ki so bili sprejeti na VIII. litiko dne 5. 4. 1979 ti Pod prvo točko dnevnega reda je odbor pregledal sklepe zadnje seje in ugotovil, da so bila vsa realizirana. Pod drugo točko dnevnega reda je odbor obravnaval poročila o o-pravljenih službenih potovanjih ter sprjel naslednji SKLEP: 1. Odbor za poslovno politiko je potrdil opravljena službena potovanja, in sicer: V a) Službeno potovanje v Varšavo na Poljskem, ki so ga opravili dipl. pravnik Brane Milino-vič — direktor DO, ing. Jože Tušar — vodja komercialnega sek-troja, ing. Anton Žagar — vodja TOZD II v zvezi z razgovori s firmo. »Minex« — prodaja in nakup izdelkov ter . rešitev reklamacije. b) Službeno potovanje’v ČSSR k firmi Keramika v Pragi, ki ga je opravil Milan Kožar — vodja nabavne službe, v zvezi z dobavami kremenčevega peska. c) Službeno potovanje v Frankfurt v ZR Nemčijo, ki so ga o-pravili tov. Erih Vovk, obrato-vodja iz TOZD I, Anton Kobal — vodja TOZD III in. Ida Vidovič -—r. vodja izvoza. Izvršili s ogled sejma in sestanek s predstavniki firme Hadeland iz Norveške. £) Obisk firme Rudolf Molecz, Dunaj-Avstrija. Potovanje so o-pravili dipl. ing. Niko Kavšek — vodja TOZD I Ida Vidovič — vodja izvoza in predstavnik firme Tehno-Impex Ljubljana tov. Žnidar -r- dogovor o novih cenah za' leto 1979. d) Ogled sejma obrti v Munch-nu so opravili Ignac Klemen, Ervin Predovnik, Alojz Knez in 'Franc Žerko. . . . . Pod tretjo točko dnevnega.reda je odbor obravnaval rezultate poslovanja in v zvezi s tem predlog za določitev vrednosti točke za' mesec marec 1979. Sprejet je bil naslednji SKLEP: Odbor za poslovno politiko predlaga odborom za gospodarstvo in plan v TOZD in DSSS, da se" za mesec MAREC 1979 potrdL predlagana vrednost točke za izplačilo OD v višini 10,05 din glede na rezultate poslovanja (preseganje plana prodaje, zmanjšanje zalog gotovih izdelkov: 3:500 ton so normalne zaloge, dejanske zaloge 2.400 ton v mesecu marcu 1979). Pod četrto točko dnevnega reda je bil obravnavan predlog za izvršitev službenega potovanja v Hannover. Sprejet je bil SKLEP: Odbor za poslovno politiko je potrdil predlog, da opravijo službeno potovanje v ZR Nemčijo — Hannover na ogled spomladanskega velesejma naslednji: 1. Dipl. pravnik Brane Milino-vič, direktor DO 2. ing. Jože Tušar, vodja komercialnega sektorja 3. Vidovič Ida, vodja izvoza 4. Koritnik Matija, obratovodja iz TOZD II 5. Anton Kobal, vodja TOZD HI 6. ing. Kati Dragar, vodja TOZD IV 7. Kandolf Janez, vodja elektro obrata v TOZD V redni seji odbora za poslovno po- 8. Jože Guzaj, ing., vodja TOZD V 9. Janez Kavzar, ing., vodja razvoja 10. Aleksej Us, dipl. ing., pomočnik direktorja za tehn. vprašanja 11. Maks Mrcina, dipl. ing. — Poslovna skupnost Hrastnik-Ju-gometal 12. Jože Zorčič, ing. — Poslovna skupnost Hrastnik-Jugometal 13. Kavšek Niko, dipl. ing., vodja TOZD I 14. Valentin Potušek, tehnolog iz TOZD I 15. Alojz Marčen, vodja službe za oblikovanje. Za potovanje so odobrili na o-sebo 4 dnevnice in 3 nočnine. Nadalje je 'odbor obravnaval še predloge za izvršitev službenih potovanj, ki jih je potrdil in sprejel naslednje SKLEPE: 1. Ernest Sihur, organizator službe za varstvo pri delu v DO Steklarni Hrastnik opravi službeno potovanje v ZSSR — Moskvo na ogled sejma opreme za varstvo pri delu. Za potovanje se odobri 5 dnevnic in 4 nočnine, 2. Bogo Bizlej, uslužbenec iz-vozno-uvozne firrrie Steklo Ljubljana kot naš zunanji sodelavec, opravi službeno potovanje ha Madžarsko v zvezi z razgovori o možnostih uvoza kremenčevega peška' ter izvoza naših izdelkov. Za potovanje se odobri 3 dnevnice. 3. Aleksander Sivec — organizator službe varstva pri delu o-pravi službeno potovanje v Švico'in Avstrijo, oziroma .-se udeleži strokovne ekskurzije v zvezi s požarnim varstvom ip varstvom okolja. Za potovanje se odobri 2 V2 dnevnice. Pod to točko dnevnega reda je odbor še obravnaval program službenih potovanj v tujino in doma za leto 1979 in sprejel naslednji SKLEP: .' Odbor za poslovilo politiko je potrdil okvirni program službenih potovanj v tujino in doma za letb 1979. Odbor smatra, da bi ta potovanja, ki šo zajeta v programu, bila stalna oblika spremljanja dosežkov na področju steklarske tehnologije in oblikovanja izdelkov. Program bodo po potrebi še dopolnjevali glede na nujnost posameznih zadev. Program je naslednji: JANUAR: Göteborg — ogled sejma svetil FEBRUAR: Benetke — steklo, keramika in porcelan MAREC: Frankfurt — spomladanski sejem, München — sejem obrti, Leipzig — spomladanski sejem' APRIL: Hannover — velesejem SEPTEMBER: Frankfurt — jesenski sejem, Milano — euroluc OKTOBER: Italija — EMU obdelovalni, stroji, Poznanj — embalaža, Zürich — pnevmatika in hidravlika, Švedska — Firma. Emhardt, seminar o IS strojih — 10 dni, Švedska — firma Emhardt — seminar o elektronskem usmerjanju strojev — 4 dni, Zürich — seminar za konstruktorje steklarskega orodja — 10 dni, Nemčija, Italija — vzpostavitev stikov z nekaterimi steklarnami, ki bi jih obiskala večja skupina steklarjev, Zagreb — spomladanski sejem — 10 do 20 udeležencev, Zagreb— jesenski sejem m ca. 20 udeležencev* konferenca jugoslovanskih steklarjev, občasna posvetovanja, na katerih se o-bravnavajo specialne teme, v organizaciji nemškega steklarskega, združenja (DGG). Pod peto točko dnevnega reda je odbor obravnaval predlog nabavne službe glede poravnave stroškov firmi Jugger — g. Seg-lu. Sprejet je bil SKLEP: Odbor za poslovno politiko je potrdil predlog, da poravnamo stroške, firmi JUGGER — konkretno g. Seglu, našemu zastopniku na konvertibilnem 'področju zahodne Evrope, kar je razvidno iz priloge. Poravnava stroškov se izvrši iz žiro računov TOZD I in TOZD V. Pri krepitvi obrambno-varnost-nega sistema, pod geslom »Nič nas ne sme - presenetiti«; katere pobudnik in nosilec je svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu republiške konference' SZDL Slovenije, se aktivno vključujejo tudi vsi dejavniki v posameznih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti delovne organizacije Steklarne Hrastnik. Akcija »Nič nas ne sme presenetiti« mora biti množična, zajeti mora kar največ delovnih ljudi in občanov ter vse dejavnike družbenih organov in organizacij, ki so'odgovorni za obrambne zadeve v okviru temeljnih organizacij združenega dela. Za pripravo, organizacijo in u-sklajevanje ter izvajanje nalog v temeljnih organizacijah so odgovorni odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Le-ti so na svojih zadnjih sestankih razpravljali in že tudi načrtovali programe dela dejavnosti na vseh ravneh naše organizacije v združenem delu. V tej akciji je predvideno u-smerjanje dela, osveščanje in u-sposabljanje vseh članov kolektiva z nalogami podružbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vso skrb se bo posvetilo nadaljnjemu razvijanju samozaščitne obrambne aktivnosti,' s tem' da bodo delavci nepo-sredno uresničevali samoupravne odnose in interese tudi na pod-, ročju ljudske obrambe. Temeljne značilnosti akcije »Nič nas ne. sme presenetiti« morajo biti: množična in politična akcija, 'tako da bo zagotovila udeležbo vseh članov kolektiva. Pri načrtovanju programov dela so' odbori 'za SLO izhajali iz dejanskega stanja dosedanje organiziranosti na področju SLO in Nadalje je bil .obravnavan predlog službe varstva pri delu o izvedbi izobraževanja delavcev s področja požarne varnosti. Sprejet je bil SKLEP: V. d. vodje splošno-kadrovskega sektorja Franc VIDOVIČ;'se zadolži, da uredi vse potrebno glede izvedbe izobraževanja o požarni varnosti (korekcija višine predloženega predračuna programa izobraževanja). Predlaga se, da se izobraževanje o požarni varnosti izvede v okviru delovne organizacije in ne preko Revirske delavske univerze Trbovlje. Obravnavan je bil še predlog za nabavo in premestitev alarmne naprave -^ sirene ter sprejet naslednji SKLEP: Odbor za poslovno politiko je potrdil predlog za nabavo in premestitev alarmne naprave, ker je obstoječa naprava že dotrajana. Stroški nabave in premestitve alarmne naprave naj se poračunajo po ključu za vsak TOZD. Prcdsednk odbora Adi Zaletel, 1. r. planirali vse potrebne ukrepe ža popolnjevanje obstoječih pomanjkljivosti. Osnovni smoter akcije je, da delo poteka programsko organizirano na vseh. področjih, tako pri izdelavi in popolnjeva-nju vojnih planov, kot tudi pri vključevanju vseh dejavnikov za izvajanje /načrtov-Akcija bo potekala kontinuirano v,se do 29. in 30. septembra, ko se bo zaključila s planirano množično vajo, ki bo vključevala vse strukture in dejavnike za u-resničevanje nalog v vojnih razmerah in ob elementarnih nesrečah. Akcija bo potekala povezano in usklajeno z dejavniki v krajevni skupnosti in dosedanjimi delovnimi organizacijami v okviru občine. ZAHVALA Zahvaljujem se svojim Sodelavcem iz zidarsko-šamoiter-ske delavnice za njihovo iskreno 1pozornost Ob mojem odhodu v pokoj. Podano darilo me bo vedno spominjalo na čase, ki smo jih1 skupaj preživeli. Iskrena hvala' tovariši! Roman Špacapan ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se uslužbenkam o/bratovnega knjigovodstva zahvaljujem za prelepo darilo in šopek, s katerim so me zelo ganile in tudi presenetile, Pri nadaljnjem delu vam želim še veliko uspeha in medsebojnega razumevanja. Silva Malgaj Vič nas ne sme presenetiti KREPITEV OBRAMBNO-VARNOSTNEGA SISTEMA POD GESLOM »NIČ NAS NE SME PRESENETITI«' 125 let rudarske godbe Hrastnik V LETOŠNJEM LETU PRAZNUJE RUDARSKA GODBA HRASTNIKA VISOK JUBILEJ — 125-LETNICO SVOJEGA OBSTOJA. V POČASTITEV TEGA JUBILEJA JE BIL ORGANIZIRAN KONCERT, KI JE PRIVABIL PRECEJŠNJE ŠTEVILO OBČANOV HRASTNIKA, DA SO NAPOLNILI DVORANO NAŠEGA DELAVSKEGA DOMA. Za svoje kvalitetno delo, za letih obstoja in vsak s svojimi kulturno poslanstvo, ki so ga ta- sposobnostmi ob vztrajnosti čla-ko plodno izpolnjevali, je bila Ru- novjgodbe vgradili svoj del v to darska godba odlikovana v letu skupino, ki že dolga desetletja 1968 z Ordenom zaslug za narod, tako uspešno deluje na kultur- Hrastniški rudarji so imeli svojo godbo že leta 1849, vendar je takrat štela le 5 godbenikov. 2e leta 1853 je število godbenikov naraslo na 12, imeli so svojega kapelnika in dobili ime Rudarska godba. V prvih letih svoje ustanovitve so igrali v glavnem koračnice na raznih slovesnostih. Leta 1868 so se udeležili slovenskega - narodnega tabora v Žalcu. Z ustanovitvijo društva Svoboda leta 1922 so njeni člani, postali tudi rudarski godbeniki. Vseskozi je v tej skupini obstajala napredna delavska miselnost, ki ji je dajala posebno trdnost in obstoj med delavskimi množicami, ki so jo sprejele za svojo. Pojavljala se je na delavskih shodih in praznovanjih 1. maja. Leta 1935 so se udeležili znanega zleta Svobod v Celju. Svojo predvojno revolucionarno usmeritev so godbeniki rudarske godbe v Hrastniku potrdili tudi med vojno, vrhunec pa je bil leta 1944, ko so godbeniki kolek- tivno odšli v partizane. Seveda na svoje inštrumente niso pozabili in s kulturnim poslanstvom so nadaljevali tudi kot borci. 12 članov godbe je dalo svoje življenje za svobodo. Živo in plodno so svoje delo nadaljevali tudi po vojni. Organizirali so precejšnje število samostojnih koncertov,' nastopili na proslavah, udeležili so se tekmovanj, revij in festivalov. Med pomembne nastope je vsekakor treba šteti sodelovanje na prvomajski paradi leta 1950 v Beogradu. Pot jih je pri nastopih zanesla tudi v številne kraje Slovenije, tako npr. v 'Velenje, Postojno, Ravne, Novo Gorico, pa tudi v Srbijo itd. Omeniti je potrebno izreden uspeh, ki ga je godba dosegla v tekmovanju v prvi jakostni skupini pihalnih orkestrov Slovenije v Artičah leta 1977 in tam dosegla 1. mesto, v finalu V Rogaški Slatini pa so hrastniški godbeniki osvojili 2. mesto in s tem srebrno odličje. Rudarska godba Je ob svojem visokem jubileju nastopila pod vodstvom tov. Franca Grebenska leta 1974 je prejela zlato Gallusovo odličje in še istega leta tudi priznanje občinske skupščine Hrastnik Zaslužni občan. Godbo je od njene ustanovitve pa do danes vodilo nekaj kapelnikov, ki šo še zvrstili v dolgih Stanovanja v letu 1979 Ko opazujemo, ‘kako raste nov stolpič na Logu, se prav gotovo obenem vprašamo, kako ¡bo s stanovanji za našo delovno organizacijo v ¡letošnjem letu. V letošnjem letu je bila že zelo kmalu znana razdelitev stanovanj v novem stolpiču po delovnih organizacijah. Razdeljevala so se glede na vložena sredstva in tako je naša BO v .tem stolpiču pridobila 4 nova stanovanja. Da bi odbori za družb eni ¡stan- dard in stanovanjske zadeve v temeljnih organizacijah lahko pra-vanj, smo imeli tudi skupen sestanek predstavnikov odobrov TOZD in DSSS, ki je bil dne 24. 4. 1979. ¡Pregledali smo vložena sredstva za prvo .trimesečje v letu 1979 za stanovanjsko izgradnjo pri ' samoupravni stanovanjski skupnosti in na podlagi odstotka udeležbe je bil izdelan koeficient za razdelitev stanovanj. Vložena sredstva din % udeležbe Koeficient za razdelitev stanovanj TOZD 1 563.545,45 45,09 1,64 TOZD 2 296.89,1,05 21,65 0,87 TOZD 3 47.711,20 3,48 0,14 TOZD 4 96.686,95 7,05 0,28 TOZD 5 141.700,15 10,33 0,41 DSSS 224.906,05 16,40 0,66 S ¡gll 2 St!» Stanovanjski stolpič na Logu, v katerega se bodo še letos vselili štirje naši delavci z družinami Sprejet je bil sklep, da se na podlagi- gornjih podatkov 4 stanovanj a razdelijo takole: TOZD 1 — 2 stanovanji ■ TOZD 2 — 1 stanovanje DSSS — 1 stanovanje Ostale temeljne organizacije .glede na sredstva sedaj nimajo pogojev, da bi se dogovarjali o drugačni razdelitvi stanovanj. Da bi lahko rešili iše nekaj dodatnih pprimerov, so predstavniki temeljnih organizacij podali predloge za sofinanciranje stanovanj delavcem, katerih zakonec dela v drugi DO. Ker smo pridobili le 4 stanovanja; lahko na tak način, le s sofinanciranjem in prispevanjem, sredstev za polovico -(ali manj) vrednosti stanovanja, rešili stanovanjski problem/ Ta sredstva se bodo izdvajala postopoma med ¡letom, kar pomeni,- da se bodo še nabrala in jih bodo TOZD tako zmožne izdvojiti. TOZD 1: Sofinanciranje za 1 . stanovanje 50' %; vrednosti-stanovanja; 1- stanovanje 30 % vredno-, siti stanovanja, 1 stanovanje plačilo 20,5 m2. TOZD 2: Sofinanciranje za 1 stanovanje 50 % vrednosti stanovanja, za 1 stanovanje 25 % vrednosti stanovanja. TOZD 4: .Sofinanciranje za 1 stanovanje" 50 °/o' 'vrednosti stanovanja. ■ TOZD 5: Sofinanciranje za 1 stanovanje 25^°/o -vrednosti stanovanj at- DSSS: Sofinanciranje za 2 stanovanji 50 % vrednosti Stanovanja, za 1 stanovanje 200.000 db . 250.000 din. Število prosilcev -za: stanovanja po temeljnih organizacijah in de- ■ lovni skupnosti z- odstotki glede na število zaposlenih: nem področju. Od leta 1974 dalje jo vodi tov. Franc Grebenšek. Rudarska godba se tesneje povezuje tudi s steklarskimi godbeniki, kar je vsekakor pozitiven in pomemben korak. Ob tej priliki so bila podeljena trem članom godbe priznanja za njihovo 25-letno delo na tem področju: Rudito Maicnuj, Ton;etu Šketaku in Vladu Španu. Predstavnik ZKO SR Slovenije je nekaterim godbenikom podelil Gallusova odličja: Mitji' Udov-ču, Alojzu Drobežu, Alojzu Potu-šku, Francu Šuntajsu, Dragu Kožarju, Viliju Kušarju in Stanku Potočanu. Ob visokem jubileju šo rudarski godbi izrekli vse čestitke z željami za nadaljnje bodoče plodno delo: predstavniki Zasavskih premogovnikov ■— temeljnih organizacij Hrastnika, predstavniki koordinacijskega odbora OOS TOZD Zasavskih premogovnikov Hrastnik, predstavnik ZKO Hrastnik, DPD Svoboda I, steklarska godba, godbe iz Obers-dprfa iz Avstrije, kulturne skupnosti- Hrastnik ter delavske godbe iz Trbovelj. \ Z izvajanjem programa koncerta so godbeniki gledalce povsem pritegnili. V prvi resnejši del so uvrstili: koračnico Huldigungs-marš, -uverturo Marinčrella, rapsodijo Zumberška in koračnico Budnica. Izvajanje je zaslužilo pozornost in priznanje tako nepoznavalca te zvrsti, poznavalci pa so. tudi v tem koncertu razbrali potrditev kvalitete te godbe, s katero- Si je utrla pomembno mesto med delavskimi--godbami Slovenije. Hažveseljivo je, da je v njihovih; vrstah precej L.mladih, ki. se ’ prav tako uspešno' vključujejo' v delo in uspehe rudarske godbe.' V drugem delu koncerta So izvajali še Igrive trobente, firazil-sambo in skladbo Piccadilly. Svoj nastop, ki je bil vseskozi na prijetnem, predvsem pa kvalitetnem nivoju, in So mu gledalci pozorno Sledili, so zaključili s Štruclovp koračnico Encijan. Letni obračun dela zveze ribiških družin Zasavje Zbor delegatov zveze ribiških družin Zasavje je bil V soboto, dne 14. 4. 1979 v Litiji. Dnevni red zbora delegatov je bil zelo obširen, sam pa želim povedati le nekaj bistvenih stvari za delo ri- . biških družin. Ribiška organizacija je prešla na delo po delegatskem - sistemu, ki daje boljše rezultate, na vseh področjih dela, predvsem pa pri obveščanju članstva. Precej pozornosti je bilo posvečeno onesnaževanju voda, še posebej potokov in drugih pritokov reke Save. Na teh področjih ne obratuje nobena čistilna naprava, kar pomeni, da bo morala Zasavska zveza ribiških družin s pomočjo vseh ribiških družin ob celotnem toku reke Save skupno ukrepati, ker Sicer grozi še Večja nevarnost "za ribji živelj v reki Savi.; V ilustracije naj navedem podatek, da je od prvotnega možnega staleža v reki Savi samo še 30— 50 % rib. Predvsem so skoraj izumrle: sulec,!'lipan in platnica. Na območju Zveze ribiških družin Zasavja imamo 4 vališča potočnih postrvi, s skupno vzrejno kapaciteto 1,000.000 zaroda^ letno, kar omogoča, da z vlaganjem teh rib v naše potoke obdržimo ravnotežje staleža te plemenite salmo-nidne ribe. Vso skrb smo posvetili enemu " naj večjih drstišč podusti na izlivu reke Mirne. Tudi markiranje rib — podusti Smo delno izvedli, vendar pa nismo dobili želj enih rezultatov,' ker uplenjenih markiranih podusti-ribiči nišo prijavili v ribiški družini. Ena najvažnejših nalog vseh ribiških družin ob celotnem toku reke Save bo v naslednjih letih skrb ob gradnji hidroelektrarn, ki jih bo do leta 1985 zgrajenih' pet. Do leta 1985 je'planirana ena HE na območju ribiške družine Stanovanja (Nadaljevanje s 6. strani) TOZD p 5h O cšS • /fsT’ mm >05 jjjjj oj 3