ŽALEC ■i/o ■o -r<"> im ■in ;© ■r- Velesila ni Slovenija, temveč Sankaku! str. 18-19 Ogorčeni zaradi cene komunalnega priključka 90,6 95,1 95,5 100,3 Zaupate nam že 68 let mm Mto Št. 22 / Leto 68 / Celje, 3. maj 2013 / Cena 2,30 EUR Bomo zmogli? Takole so skupaj poprijeli močni možje v Pristavi pri Mestinju, ko so pred prazniki postavljali mlaj. Če lahko Slovenci združimo moči, ko gre za ohranjanje tradicije, bi jih gotovo lahko tudi pri premagovanju zdajšnjih težav, menijo naši politiki, ki zagotavljajo, da bomo zmogli brez pomoči Evrope. Na prvomajskih shodih je bilo mogoče videti le redke, so se jih pa zato bolj množično udeležili vsi, ki se jim ta praznik zdi vse bolj pomemben. str. 2-3, 44-45 cafte* I (IZITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARM: 03/713-2666 S JELOVICA JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si Varčna okna EKOLIGHT HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA Mladi diplomanti na Celjskem brez možnosti zaposlitve str. 16 France Arhar: »Pri denarju ohranite hladno glavo in mirno roko!« str. 35 Žalost je ni zlomila, čeprav je izgubila moža in dva otroka str. 33 Gerbičeva nagrajenca Miran Majcen in Ema Zapušek str. 14 Montessori vrtec nastaja tudi na Celjskem str. 39 CELJE Združitev dveh srednjih šol ni prinesla prihrankov str. 8 Potrebujete računovodski nasvet? Ne zaupate bodočemu poslovnemu partnerju? Vaše podjetje potrebuje finančna sredstva? Pošljite sms na 4246 s ključno besedo NASVET ODGOVOR PREJMETE TAKOJ Splošni pogoji storitve na www.4egenus.com. Cena SMS-sporočila 1,49 evra R.F.H., d.o.o.. Obrtniška ulica 1,2250 Ptuj Trajnostni razvoj Savinjske regije Danes v Novem tedniku! ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih. Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon: 03 620 97 60 0b nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo. Do polnega vozička brez mošnjička 75T T5T if 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Zgolj preživetje ali tudi veselje? Novinarstvo je po eni od mednarodnih raziskav najhujši poklic leta. Za nami so drvarji, smetarji, vojaki... Verjetno gre pri tako katastrofalni uvrstitvi za kombinacijo pogojev za delo in s tem povezanih stresnih razmer, slabe plače in vse manjšega ugleda v družbi. V Sloveniji lahko k temu dodamo še pomanjkanje strateških lastnikov z vizijo, ki bi segala dlje od zgolj preračunavanja možnih dobičkov. Slednjih je zadnje čase vse manj ali jih sploh ni. Razmere so zlasti za tiskane medije vse težje, saj je bralcev, ki bi si lahko privoščili strošek za redni nakup časopisov, vse manj, ob poplavi informacij pa mnogi niti ne potrebujejo več zgodb na papirju. Ob tem se kaže vsesplošna kriza tudi v oglaševalskem delu, ki prinaša časopisom pomemben del prihodkov. Napovedi o kadrovskih rezih zato ne presenečajo. Socialni položaj zaposlenih novinarjev in zlasti »svobodnjakov« je iz dneva v dan težji. Na vse to je stanovsko društvo opozorilo ob 3. maju, svetovnem dnevu svobode medijev. Nič novega, bo marsikdo pripomnil. In nič posebej drugače kot v drugih panogah, ki se prav tako srečujejo z vsakodnevnim bojem za preživetje. Minuli dnevi nekoč brezskrbnega praznovanja delavskega praznika so bili letos prežeti z grenkobo, s strahovi, z obupom, da se razmere le še slabšajo in da luči na koncu predora sploh ni več niti slutiti. Več kot 120 tisoč brezposelnih je uradno v državi, zanje pa je na strani zavoda za zaposlovanje trenutno na voljo dobrih 700 delovnih mest! Kje najti delo, če si mlad in izobražen? Na našem območju takih del ni in jih vsaj zaenkrat ne bo, so lahko slišali vsi, ki so se pred prazniki udeležili okrogle mize v Celju. Rešitev je morda v katerem od drugih večjih mest ali v tujini, čeprav so tudi tam razmere podobne. V tolažbo je lahko le to, da menda tisti mladi, ki so se za študij odločili glede na svoje resnične želje, lažje najdejo delo, saj znajo delodajalce tudi bolj prepričati s svojimi zamislimi. Ce se ti seveda ne bojijo, da bi jih nov veter lahko ogrozil... Da se zato še zaposleni oklepajo svojih služb za vsako ceno, je jasno. Tudi na račun šikaniranja, podaljšanega dela brez plačila, brez ustreznih pogojev za varnost in zdravje. In vse to po možnosti za minimalne plače. Ceprav ni zagotovil, da te nazadnje res dobijo. Število kršitev, s katerimi se ukvarja inšpektor za delo, je vsako leto več, posebej problematični so gradbeništvo, gostinstvo in trgovina. Na delavce običajno pozabijo tudi, če gre podjetje v stečaj, in zanje pač zmanjka denarja iz stečajne mase. Pred dnevi je zato znanka upravičeno pripomnila, da se bo veselila službe, dokler jo ima, s problemom brezposelnosti pa se bo ukvarjala, če bo do tega res prišlo. Vse negativne novice jo spravljajo v slabo voljo in ji jemljejo energijo. »Vi, mediji...« je rekla in me postrani pogledala. Protestirala sem, da vsi nismo za v isti koš in da bi z veseljem pisali same pozitivne zgodbe, če bi se le dalo. Tako pa so v tej »zjamrani« Sloveniji redke kot prsti na eni roki. Ceprav se trudimo, da jih najdemo in zapišemo. So pa tiste bolj dragocene in včasih tudi tako pretresljive, da ti orosijo vsega vajeno novinarsko oko: o prostovoljstvu, nesebični pomoči sočloveku, pogumu, neuklonljivosti ali optimizmu, ki ga nič ne ubije. In v takšnih trenutkih je lepo opravljati ta »najhujši poklic leta«. Ker se ti zdi, da si s takšno zgodbo morda še komu polepšal dan, se koga dotaknil in morda kakšno stvar celo spremenil. In tako je verjetno pri vseh poklicih. Občutki, da si koristen in da dobro delaš, da rad greš v službo in se razumeš s sodelavci, s katerimi preživiš večino dneva, so najpomembnejši. Ce teh ni, je vsak dan trpljenje. Tega pa si nihče ne želi, še najmanj na delovnem mestu, kjer se že en tak neuspešen dan neznosno vleče, kaj šele 40 let do upokojitve! simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve * vzdrževanje vrtov * načrtovanje in svetovanje < Ä*/ Množica na Graški gori Različni okusi prvega maja Bili smo na Graški gori in pokukali k Šmiglovi zidanici S slovensko himno, z Internacionalo, vzklikoma »Živel 1. maj« in »Živel 2. maj, ki so nam ga pohlepni politiki hoteli vzeti,« so na Graški gori proslavili praznik dela. Lepo toplo vreme, pomlad v vsem svojem razkošju in nenazadnje brezplačen golaž, ki ga je »častil« Premogovnik Velenje, so bili dovolj močni motivi, da so na goro jurišev znova zvabili množico, ki še vedno čuti, da je treba praznični dan dostojno obeležiti. Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 CeLje I Mob.: +386 (0] 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvoßsimbio.si I www.simbio.si tk Letos je bilo na Graški gori presenetljivo veliko mladih, večina se je na goro podala peš iz različnih koncev Šaleške doline. »Tale praznični dan je le treba drugače preživeti. Sicer pa, kaj nam manjka: hrana je, pijačo bomo kupili, za glasbo je poskrbljeno,« je razlagala manjša skupina Šoštanjčanov. Poleg mladih je bilo tudi izjemno veliko upokojencev, ki so obujali spomine na stare čase ter pripovedovali, da je bilo nekdaj le mogoče čutiti več zanosa. Slavnostni govornik Aleš Vodovnik iz Skei Gorenje Notranja oprema je obudil spomin na partizanske boje na Graški gori, v katerih je med stotinami mladih življenje izgubil tudi pesnik Karel Destovnik - Kajuh. »Kajuhov duh že 27 let na Graški gori poskrbi, da se ljudje družijo kot tovariši, si stisnejo roke in pogledajo v oči.« Sicer je Vodovnik izpostavil današnji čas, ko so v nekaterih podjetjih kršene osnovne pravice delavcev, predvsem je najhuje za mlade, ki ostajajo brez dela in brez priložnosti, tako da niti za 1. maja ne morejo biti ponosni na svojo dnino. Vprašal se je tudi, kako je mogoče, da je samostojna Slovenija v dobrih dveh desetletjih prišla do vrst pred Rdečim križem in Karitas. »Če bo šlo tako naprej, bomo potrebovali še varne hiše za ponižane in zatirane delavce.« Ko sem povpraševala naokoli, kdo bi vedel povedati kaj o delavskih pravicah, morebiti celo zarobantil in udaril po mizi, so sogovorniki pojasnili, da teh ni prisotnih. Da tisti najbolj ponižani in razžaljeni ostajajo doma in ne hodijo na prvomajska srečanja, saj nimajo česa slaviti. Prej jih je sram, ker trpijo in ker nimajo niti za pivo. Če smo omenjali udeležbo, na proslavi, ki so jo oblikovali pevci in pihalni orkester Premogovnika Velenje, v prvih vrstah ni bilo nikogar od politikov, direktorjev ali drugih znanih Šalečanov. Šele ob bolj podrobnem pregledu prizorišča je bilo mogoče videti, da so se zlili z množico v zadnjih vrstah. Po obutvi in obleki sodeč, sta tudi poslanec Srečko Meh in župan Bojan Kontič pešačila na Graško goro. Vsaj od parkirišča. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Ob brezplačnem golažu so bili v gostinski ponudbi tudi čevapčiči (5 evrov), da o pivu za 2 evra ne govorimo. Drago? V primerjavi z Ljubljano menda ne. tam» PETEK SOBOTA NEDELJA ::: f Jfe m ts [El ES 13 | 19 [El EE AKTUALNO 3 di druženja. Zaposlen sem v Termoelektrarni Šoštanj, torej podjetju, kjer so delavske pravice precej upoštevane, lahko bi rekel močne. Upam, da bo še dolgo tako, vendar se tudi v Tešu bojimo sprememb na globalnem trgu - če nič drugega, zaradi vseh slabih obetov, ki jih dnevno slišimo. Bi pa rekel, da če že v družini ne čutimo kršenja delavskih pravic, pa čutimo, da je vse manj denarja. Žena je zaposlena v frizerstvu, kjer še kako občutijo padec prometa in to, da ljudje po nepotrebnem ne zapravljajo več.« Maša Pečovnik iz Velenja: »Čeprav sem srednješolka, spoštujem ta praznik, ki ga v družini že od nekdaj proslavljamo. Glede prihodnosti me še ne skrbi. Moj cilj je, da v šoli naredim vse potrebno, da grem naprej in čim dlje pri pridobivanju izobrazbe - potem pa mislim, da bo šlo. Da bi doma čutili kakšne kršitve pravic, ne bi rekla, vendar se zavedam, da je ponekod stanje zelo resno in zaskrbljujoče.« Denar gre delodajalcem težko iz rok V Sloveniji so od leta 2009 najpogosteje ugotovljene kršitve delavskih pravic glede plačila za delo, med pogostejšimi pa so še kršitve v zvezi s pogodbami o zaposlitvi, z zaposlovanjem na črno, evidencami na področju dela in socialne varnosti ter delovnim časom. Največ vseh kršitev s področja delovnih razmerij v zadnjih letih so inšpektorji za delo ugotovili v gradbeništvu, gostinstvu in trgovini. Tako v Inšpektoratu RS za delo pojasnjujejo, da so obravnavali več primerov, ko delodajalci tudi po več mesecev niso izplačevali plač oziroma so jih izplačevali z zamudo. Precejšen je bil porast prijav kršitev v zvezi z izplačilom plače ter prošenj za strokovno pomoč, zlasti v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavca. Na inšpektorje so se obračali delavci, ki jim je delodajalec vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo. Prav tako je bilo tudi več prošenj za pomoč, ko je bila takšna kršitev storjena trikrat zaporedoma ali pa delavci v polletnem obdobju niso prejeli plač ob zakonsko ali pogodbeno dogovorjenem roku. Inšpektorji so obravnavali tudi več hujših kršitev, ki so imele vse znake kaznivega dejanja, in so zato vložili kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo. Samo lani so prijavili 65 kaznivih dejanj s področja delovnih razmerij. Le redki »neupravičeni« nadzori Inšpektorji so na področju delovnih razmerij lani opravili 9.027 nadzorov, pri čemer so prevladovali izredni inšpekcijski nadzori, ki so bili pretežno opravljeni po uradni dolžnosti na podlagi Število ugotovljenih kršitev s področja nadzora delovnih razmerij se iz leta v leto povečuje. Glavni inšpektor za delo Franc Rančigaj opozarja, da se je število prejetih prijav z gospodarsko krizo zelo povečalo. Tako so na Inšpektoratu RS za delo za vsa področja skupaj prejeli v lanskem letu skoraj 5 tisoč prijav delavcev, v prvih štirih mesecih letos pa 1.540 prijav. Inšpektorji prejemajo tudi bistveno več prošenj za strokovno pomoč. prijav ter drugih informacij o kršitvah delovnopravne zakonodaje. Pri teh nadzorih so ugotovili kar 8.323 kršitev, od tega 3.488 zaradi nespo-štovanja določil o plačilu za delo in drugih prejemkih iz delovnega razmerja. Po številu kršitev sledijo kršitve v zvezi z zaposlovanjem v najširšem smislu, saj so upoštevane kršitve po več zakonih (o delovnih razmerjih, preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, zaposlovanju in delu tujcev ter urejanju trga dela, op. p.) ter nepravilnosti v zvezi z evidencami na področju dela in socialne varnosti. Po posameznih gospodarskih dejavnostih je bilo največ, 1.588 kršitev ugotovljenih v gradbeništvu, 918 v gostinskih nastanitvenih dejavnostih s strežbo jedi in pijač ter 753 v dejavnosti trgovine. IVANA STAMEJČIČ Nada Pritržnik, sekretarka Šaleško-savinjskih sindikatov: »Vse bolj se nam zdi, da je prvomajska prireditev nujna, če ne drugega, nas vsaj ta dan poenoti. Glede delavskih pravic se mi zdi, da je stanje vse slabše. V našem sindikatu nas opozarjajo na kršitve pri odpovedih delovnega razmerja, pri podjetniških pogodbah, nadomestilih in drugih malenkostih, ki so pomembne za posameznega delavca. Problem je, ker si ljudje ne upajo povedati svojih težav, še huje je to, da skrivajo tudi članstvo v sindikatu. Problem je še večji v manjših zasebnih podjetjih, imamo tudi primer, da se sploh ne upajo sindikalno povezati. Prepričana sem, da je ta strah pretiran in da lahko v posameznih primerih predstavniki sindikata v normalnem dialogu z delodajalcem marsikaj dosežemo.« Najpogostejše kršitve s področja nadzora delovnih razmerij I Leto 2009 2010 2011 2012 plačilo (1.522) plačilo (2.596) plačilo (2.643) plačilo (3.488) pogodba (1.212) pogodba (942) pogodba (938) evidenca (1.250) evidenca (715) evidenca (606) zap. na črno (582) pogodba (1.326) delovni čas (589) delovni čas (517) evidence (513) zap. na črno (670) Št. vseh kršitev 6.013 6.456 5.986 8.323 Zadnja štiri dela je med vsemi obravnavami kršitvami delavskih pravic prednjačilo nespoštovanje določil o plačilu za opravljeno delo, sledile so kršitve pogodb o zaposlitvi in evidenc, prav tako pa sta bila v vrhu še kršitve delovnega časa ter zaposlovanje na črno. Vir: Inšpektorat RS za delo Gasilci za delavce Trume pohodnikov, romarjev in planincev so se ob prazniku zgrinjale na Goro Oljko in k Šmiglovi zidanici (na sliki), kjer se že dolga leta srečujejo spodnjesavinj-ski delavci. Vendar je pri legendarni Šmiglovi zidanici celjska območna sindikalna organizacija že pred časom dvignila roke od organizacije, lani je sodeloval Skei, letos pa so gasilci PGD Grajska vas ostali sami. Kot so prepričani v PGD, je na tak način sindikat (ki je sicer sodeloval pri organizaciji srečanj na Celjski koči, Resevni in Šmohorju) obrnil hrbet svojemu članstvu. »Pozdravil bi tudi predstavnike sindikata, a so se odpovedali neposrednemu stiku z ljudmi, torej delavci, ki jih zastopajo,« je omenil tudi govornik, braslovški podžupan Anton Repnik, ki je poudaril, da podjetja dnevno propadajo, delavci že pred tem ostajajo več mesecev brez plač, otroci brez malic, kosil ali šole v naravi. Da so delavci samo še nujen strošek in izgubljajo svoje dostojanstvo, je omenil Repnik in opozoril: »Mlade matere so v hudih psihičnih stiskah, ker ne vedo, kaj bi dale v lonec, starostniki ne morejo v dom, ker ga ne zmorejo plačati. Otroci nočejo v šolo, ker jih tam bogatejši šikanirajo in se po praznikih z zadnjo različico mobitela v rokah v šoli hvalijo, da so bili na Kanarskih otokih. Njihovi vrstniki pa so bili doma, kar mogoče ni najhujše - nekateri so bili na praznik celo lačni.« Foto: TT Tomaž Lednik iz Velenja: »Na Graško goro prihajam z družino, 1. maj pa je zame pomemben predvsem zara- Jožica Švajgl iz Velenja: »Kakšen praznik je to bil nekdaj! Kako drugače smo ga praznovali in kako smo uživali! Danes pa ... Sama sem na srečo upokojenka in nekdaj kakšnih večjih kršitev nismo zaznavali. Pa saj kakšnih večjih krivic sploh ne more biti, ker ni dela, mladi nimajo služb. Imam vnukinjo, ki je magistrirala, pa je že šest let brezposelna. To je danes hudo, veste.« 4 GOSPODARSTVO Banka Celje: glede na razmere skoraj solidno Banka Celje bo več pozornosti namenjala tudi področju nepremičninskega premoženja dolžnikov banke. Zato se je odločila za sodelovanje z nepremičninsko agencijo Re/Max Slovenija, ki bo pomagala pri prodaji nepremičnin v lasti in pod hipoteko banke. Na fotografiji je prizor z odprtja prostorov. »Če je bilo včasih poslovanje Banke Celje odlično, je danes solidno, kar se tiče večine kazalnikov, razen finančnega rezultata,« je ocenil predsednik uprave Dušan Drofenik. Banka Celje je lani pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij ustvarila 36,1 milijona evrov dobička, torej višjega kot v letu 2011. Po zmanjšanju za dodatno oblikovane oslabitve in rezervacije sta bili realizirani izguba pred obdavčitvijo v višini 27,5 milijona evrov in čista izguba v višini 25 milijonov evrov, ki jo je banka pokrila iz drugih rezerv iz dobička. Na negativni poslovni izid je pomembno vplivalo poslabšanje gospodarskih razmer, ki so zahtevale oblikovanje za skoraj četrtino višjih rezervacij kot leto prej. Kljub trenutnim oteženim razmeram Banka Celje ostaja trdna in uspešna banka, saj količnik kapitalske ustreznosti znaša 13,01 odstotka, količnik temeljnega kapitala pa 9,33 odstotka. »V okolju je situacija žal takšna, da se zamude pri plačevanju kreditov povečujejo, povečuje se število stečajev in tudi potreba po vedno večjem številu rezervacij,« pravi Drofenik. Čeprav bančnemu sektorju razmere tudi letos niso naklonjene, v Banki Celje načrtujejo pozitiven finančni rezultat, seveda samo ob ustreznih sistemskih ukrepih in stabilizaciji razmer. »Ne gre samo za stabilizacijo v bankah, temveč v celotni ekonomiji. Da nam bodo tuji trgi začeli zaupati, da bodo prihajala nova naročila. Vede- ti je treba, da se pogovarjamo o petini problematičnega por-tfelja, ostalih 80 odstotkov pa posluje normalno, nekateri od teh celo odlično. V banki Lani je Banka Celje odobrila reprograme 22 družbam, nad 18 družbami je pričela ali nadaljevala izvršilne postopke, stečaj je bil uveden za 11 družb, pri 7 družbah pa banka sodeluje v sindikatih glede finančne sanacije. »Pri reševanju podjetij bi morali sodelovati tudi lastniki. Upniki in regulatorji pa ne morejo biti krivi za to, kar so z najemanjem kreditov ustvarili dolžniki,« opozarja Drofenik. smo poslovanje razširili na mariborsko in koprsko območje, kjer beležimo lepe uspehe. Tudi tradicija nekaj pomeni in za prihodnje leto, ko bomo praznovali 150 let, bomo naredili vse, da bomo poslovali brez izgube.« Ključni cilji za leto 2013 so krepitev tržnega deleža pri poslovanju z majhnimi in s srednje velikimi podjetji, razvoj in trženje storitev s čim višjo dodano vrednostjo in čim manjšo porabo kapitala ... Z namenom pravočasne identifikacije slabih naložb in vzpostavitve mehanizmov za njihovo učinkovito reševanje je Banka Celje ustanovila skupino za intenzivno spremljanje slabih naložb in izterjavo. Njena naloga je pozorno zbirati informacije o dogajanju v poslovnem okolju, spremljati postopke izvršb in pripravljati predloge v zvezi s sanacijo poslovanja družb. US, foto: GrupA Bo Heledi's rešil nekdanji direktor? je podjetje Drius z Vranske- mandatno pogodbo, po kateri Zgodba o dogajanju v celjskem podjetju Heledi's je v teh dneh dobila nov preobrat. Podjetje naj bi namreč za 50 tisoč evrov odkupil nekdanji direktor Miran Farčnik in po prvomajskih praznikih ponovno »zagnal« proizvodnjo. Vendar brez pogojev ne bo Edvard Flis javno opraviči za šlo: Farčnik namreč zahteva, trditve, ki jih je pred dnevi da se mu lastnik Heledi'sa izrekel pred novinarji, češ da ga privedlo podjetje v propad oziroma da je Heledi's poskušal prodati, a je Farčnik, ki »ga je vzel v najem, namesto dokapitalizacije pustil samo dolgove«. Tako je pripovedoval Flis, nasprotno pa Farčnik trdi, da nikoli nista govorila o najemu, temveč je šlo za Kot je znano, je v začetku aprila malo manj kot polovica zaposlenih podalo odpoved, ker niso prejemali plač, druga polovica je na čakanju. Denarja za poplačilo stroškov za uvedbo stečajnega postopka niso imeli niti zaposleni niti lastnik Flis. Minuli teden pa je Flis Farčnika prosil, naj se vrne na čelo Heledi'sa. Ceno 50 tisoč evrov je Farčnik obrazložil s podatkom, da ima podjetje 800 tisoč evrov dolgov, na internetu pa ga prodajajo za 850 tisoč evrov. Bodo prostori v Heledi'su še kdaj polni? naj bi Farčnik Flisu plačeval po 5 tisoč evrov mesečno. Sicer Farčnik trdi, da je po prihodu v podjetje hitro ugotovil, da ima Heledi's ne 175 tisoč, temveč 600 tisoč evrov dolgov. Prav tako naj bi na Flisovo pobudo odpovedali delovno razmerje takratnemu direktorju oziroma več članom uprave, ki da naj bi si izplačevali previsoke plače in stimulacije ... Skratka, Farčnik trdi, da so mnogi vpleteni vrsto let podjetje samo izkoriščali. Kot pravi Farčnik, so v času njegovega vodenja delali transparentno in pošteno ter poravnavali vse obveznosti do delavcev, države in bank. Sicer je imel Farčnik v Heledi'su več načrtov, med drugim je želel uveljaviti tudi novo blagovno znamko. Po njegovih navedbah naj bi dolg zmanjšal za sto tisoč evrov, v podjetje je vlagal tudi svoj denar. Farčnik je tik pred tem, preden ga je lastnik lani novembra odslovil, Flisu ponudil, da prenese 51 odstotkov družbe na svoje potomce ali na družbo Drius, ki bi potem Flisu dosmrtno plačevala 2 tisoč evrov mesečne rente. Vendar se je Flis odločil za novo možnost, in sicer je za direktorico imenoval Tamaro Kokol. Od takrat menda zaposleni plač niso več prejemali. US Foto: SHERPA Mali delničarji kličejo na pomoč vlado Društvo malih delničarjev Pivovarne Laško opozarja na težave, ki nastajajo zaradi pasivnosti slovenske vlade pri reševanju položaja, v katerem se je zaradi visoke zadolženosti v zadnjih letih znašla Skupina Laško. Kot pravijo mali delničarji, je visoka zadolženost skupine znana širši javnosti. »Znano je tudi to, da je v preteklosti odprodajo ključnega premoženja, kot so delnice Mercatorja, s katero bi družbe lahko znižale dolg do bank upnic na obvladljivo raven, preprečevala prav politika. Hkrati banke upnice, ki so obenem tudi lastnice, med katerimi so najpomembnejše prav banke v javni lasti, z nenehnimi kratkoročnimi reprogrami posojil aktivno izčrpavajo družbe, ki sicer še vedno uspevajo ustvariti visoke dobičke iz tekočega poslovanja,« opozarjajo v društvu. Po njihovih podatkih je Skupina Laško bankam upnicam od leta 2010 plačala samo za stroške kratkoročnih reprogramov posojil 2,2 milijona evrov. V istem obdobju jim je odplačala za 80 milijonov evrov glavnic in še 60 milijonov obresti. V državni proračun je v tem času nakazala več kot 330 milijonov evrov različnih dajatev. Ob tem je redno poravnavala tudi obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih. Vse to iz tekočega poslovanja, prostega denarnega toka ter dobičkov. Delničarji dividend kljub tekočim dobičkom niso dobili že dolga leta. Da banke upnice stopnjujejo pritiske za razkosanje in odprodajo po delih skupine, trdijo mali delničarji in dodajajo, da se pritiski stopnjujejo že do mere, da bi lahko celo špekulirali, da smo na pragu nove bankir-sko-tajkunske zgodbe. V društvu pozivajo odgovorne k aktivnemu reševanju razmer, saj dosedanja pasivnost in prepuščanje podjetij skupine neprestanemu izčrpavanju ogrožata vsaj tisoč delovnih mest. Od vlade pričakujejo, da se bo aktivno vključila v proces strateškega in dolgoročno stabilnega razvoja Skupine Laško ter zagotovila dolgoročni reprogram odplačila dolgov in obresti, seveda vključujoč 5- do 10-letni moratorij odplačil. US GOSPODARSTVO 5 Odpustki za delovna mesta so pesek v oči Farma Ihan je Občini Šentjur dolžna že približno četrt milijona evrov Zgodba šentjurske klavnice bi se po besedah poznavalcev brala kot napet triler. V njem je izginilo na milijone takratnih tolarjev in še danes se krešejo mnenja, kdo je pil in kdo plačal. Čisti računi pa očitno niso odlika niti sedanjih lastnikov. Občina tako že več let poskuša dolg komunalne ureditve izterjati tudi po sodni poti. Doslej neuspešno. A pritožna pravna sredstva so za Ihan zdaj izčrpana. Farma Ihan je pred desetletjem v Šentjurju prevzela kapacitete propadlega Mesarstva Šentjur. Klavne linije za govedo je prilagodila klanju prašičev. Za ta poseg je pred izdajo ustreznih dovoljenj Agencija RS za okolje zahtevala sanacijski program izliva odplak iz obrata in tehnološko rešitev čiščenja voda. V podjetju so takrat z Občino Šentjur sklenili urbanistično pogodbo, po kateri je lokalna skupnost primerno povečala kapacitete centralne čistilne naprave, klavnica pa naj bi se nanjo priključila z internim kanalizacijskim omrežjem. Občina je svoj del pogodbe izpolnila, čistilno napravo so povečali za 2000 populacijskih enot, zgradili potrebno kanalizacijsko omrežje in po plačilu prvega obroka Farme Ihan so priključili pogodbene partnerje. S tem je obrat dobil ustrezna okoljska dovoljenja za obratovanje. A tu se je vzorno sodelovanje končalo. Vztrajno ignoriranje dolžniških obveznosti Od skupno 94 milijonov takratnih tolarjev je Farma Ihan v prvem obroku poplačala 47 milijonov. Potem je začela oporekati tako višini plačila kot vsebini pogodbe, zaradi česar dolga po zapadlem datumu konec leta 2008 ni poplačala. Ker niso zalegli ne opomini ne pozivi, je občina dve leti kasneje vložila zahtevo za izvršbo. A pripravljenost dolžnika, da bi poiskali dogovorno rešitev, zato ni bila nič večja. V korist občine je maja lani razsodilo okrožno sodišče, po pritožbi Ihana pa enako še Višje sodišče v Celju. A podjetje je interes za dogovor izkazalo šele po ponovni vložitvi zahteve za izvršbo. Da je živilska predelovalna industrija v Sloveniji v zelo težkem položaju, se strinjajo mnogi. Tudi to je eden od razlogov, da šentjurski klavnici v 20 letih različnih lastnikov ne uspe imeti čistih računov. Če bi občina zahtevala takojšnje izplačilo dolga, bi menda tvegala celo stečaj podjetja, vsekakor pa številna delovna mesta v šentjurskem obratu. Svetniki so ob tem opozorili na že znane zgodbe, ko je občina v imenu delovnih mest delila veli- kodušne odpustke podjetju Alpos, a se je zgodba končala le še globlje v propadu. Župan mag. Marko Diaci je ob tem dodal, da so podjetju kot že tolikokrat doslej pripravljeni stopiti naproti, vendar bo moralo odgovornost za poslovanje, plače- vanje dolgov in ohranjanje delovnih mest pripisati sebi. Ker bi bilo v primeru insolvenčnih postopkov poplačilo občine vprašljivo, so svetniki podprli obročno odplačevanje dolga. Farma Ihan bo morala občini do leta 2015 tako nakazovati manj kot deset tisoč evrov mesečno. »To je znesek, ki za nobeno kolikor toliko resno gospodarsko družbo ne bi smel biti problem,« so svetniki sklenili dolgotrajno razpravo na to temo. StO Foto: GrupA Unior v pričakovanju V zahtevnem letu 2012 tudi sporni posli Zreška družba Unior je lani ustvarila skoraj 156 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, vseeno pa beleži več kot so 3 milijone negativnega rezultata iz poslovanja. Tudi drugi podatki niso preveč spodbudni, saj je družba lansko poslovno leto zaključila z več kot 15-milijonsko izgubo, ki je v največji meri povezana s slabitvami premoženja. Glavni izredni vplivi, upoštevani v izkazih poslovanja, so slabitve premoženja za skoraj 11 milijonov evrov. Tudi skupina Unior, ki je lani ustvarila skoraj 202 milijona evrov čistih prihodkov, je leto zaključila z 9-milijonsko izgubo, ki je prav tako v veliki meri povezana s slabitvami premoženja. Celotna bilančna izguba poslovnega leta 2012 dosega skoraj Zreški Unior vodi Darko Hrastnik. 22 milijonov evrov. Uprava je predlagala, da izguba ostane nepokrita in se prenese v naslednje leto. Sicer lansko leto v Uniorju tudi nadzorniki ocenjujejo kot zelo zahtevno, zaznamovali pa so ga dodatna zaostritev gospodarskih razmer, predvsem na področju likvidnosti, nekateri sporni posli, ki so vodili v predčasno razrešitev predsednika uprave, aktivnosti, povezane z začetkom prestrukturiranja in reorganizacije družbe, ter izguba, ki je posledica slabšega poslovanja in slabitev. Glede na zahtevne tržne razmere so v Uniorju uvedli vrsto ukrepov, med katerimi so ustavitev ne-nujnih investicij, pospešitev dezinvestiranja in izkoriščanje notranjih rezerv. V družbi Unior že izvajajo finančno prestrukturiranje. Tako začrtana strategija po mnenju nadzornikov daje trdno osnovo za izboljšanje poslovanja. boljših Podrobnosti o odhodu Korošca Iz poročila nadzornega sveta Uniorja je razvidno tudi nekoliko več podatkov o »spornih poslih«, zaradi katerih so odpoklicali nekdanjega predsednika uprave časov Gorazda Korošca, ki so mu sicer nadzorniki še lani junija ponudili nov mandat. Kot je znano, je mesec dni kasneje precej odmevala zgodba o izsiljevanju Korošca. Ta je podal samoprijavo, nadzornike pa obvestil, da novega mandata ne želi sprejeti. Ugotovitve revizijske komisije, ki je preverjala posle med Uniorjem in podjetjem Rhydcon v zadnjih petih letih, so pokazale, da nekatere dobave niso bile izvedene, vendar ne trdijo, da je šlo za osebno okoriščanje odgovornih oseb. Vseeno pa so Korošca avgusta sporazumno odpoklicali s funkcije predsednika uprave, pooblastila pa je prevzel Darko Hrastnik, ki je novembra postal predsednik uprave Uniorja. Zaradi celotnega dogajanja in ugotovitev iz revizijskih poročil in pravnih mnenj glede poslov med družbama Unior in Rhydcon bo nadzorni svet skupščini delničarjev predlagal, da Gorazdu Korošcu ne podeli razrešnice. US V prvih treh mesecih letošnjega leta je zreška družba Unior poslovala bolje kot lani. V tem obdobju so v Uniorju ustvarili 44 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je več kot 5 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta. V prvih treh mesecih so iz poslovanja dosegli dobre 3 milijone plusa, kar je skoraj 11 odstotkov več kot lani. Preseneča pa številka čistega poslovnega izida. V Uniorju so namreč ustvarili 2 milijona evrov plusa, kar je 81 odstotkov več kot lani in hkrati dobro tretjino bolje, kot so načrtovali. B/S/H/ Skupaj ustvarjamo prihodnost. AHÜt^ Čestitamo vam ob i. maju, prazniku dela. B5H Hišni aparati d.o.o. Nazarje m™, bsh-group.si TRADICIJA KAKOVOST INOVACIJE M A I A R I E Kiv (končno) v stečaju Okrožno sodišče v Celju je po daljšem pričakovanju končno presekalo agonijo in uvedlo stečajni postopek nad podjetjem Kiv Vransko. Za upravitelja je imenovan Matjaž Nanut, zadnji dan roka za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic pa je 30. julij. Kot navaja sodišče, je predlog za začetek stečaja vložil (in tudi plačal stroške) upnik Bee management Limited. Dolžnik, torej vodstvo podjetja Lid, je zaprosil za podaljšanje roka za odločitev glede predloga angleške družbe, saj naj bi še pridobival finančna in druga zagotovila, ki bi odpravila morebitno insolventnost. Sodišče predlogu ni ugodilo. Ker pa v vodstvu Kiva niso imeli ukrepov za takojšnjo odpravo insolventnosti, so predlog za podaljšanje roka v ponedeljek umaknili, v torek pa je sodišče vranski Kiv poslalo v stečaj. US V vi ■ V g I ■ Revščina je začetek in konec Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer opozarja na socialne stiske, ki krojijo življenje »Ogromno je stisk ljudi, prav tako velika pa so pričakovanja za rešitev,« je med obiskom v Velenju omenila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Ljudje so varuhinjo in njene pomočnike opozarjali na socialno stisko, ki je posledica brezposelnosti, na neplačevanje obveznosti, razpad podjetij, neplačevanje prispevkov, dolgotrajne sodne postopke, ki se zaradi različnih pravnih sredstev vlečejo predolgo. »Ljudje pridejo po zadnje upanje, da bi morda še kje uspeli ali se pritožili nad končno odločitvijo. Ali preprosto pridejo in zagotovijo, da so bili ogoljufani, da so prehitro podpisali in prehitro verjeli. Paleta ljudi in težav je res pestra,« je izpostavila Nussdorfer-jeva, dolgoletna tožilka in predsednica društva Beli obroč, ki je bila za varuhinjo človekovih pravic izvoljena februarja. Z večino težav, s katerimi se ljudje obračajo na varuha, se najprej seznanite. Kako lahko potem varuh ukrepa? Ljudje se prijavijo za tovrstna srečanja. Vsaka ekipa se pripravi na pogovor. Pregledamo odprte spise ali jih na novo odpremo. Vsako zadevo temeljito preučimo, imamo specialiste za različna področja. Vsem ljudem poskušamo kar najbolj celovito odgovoriti. Seveda smo pristojni samo za odnos fizične osebe proti državni ustanovi. Včasih nas opozorijo na težavo posameznika do zasebne ustanove, kjer varuh ne more posegati. Takrat povemo, da so naše pristojnosti omejene ali jih ni. Vseeno pa sodelavci napišejo kakšen nasvet, kam se lahko posameznik obrne. Katere so druge pristojne ustanove, da je možno podati kazensko ovadbo ... Seveda svoja spoznanja prenašamo k pristojnim ministrom, sploh čedalje bolj odpiramo socialno problematiko. Sicer predvsem opozarjamo, poskušamo tudi spreminjati zakonodajo. Varuhinja Vlasta Nussdorfer »Žalostijo nas primeri, ko se ljudje pritožujejo, da nimajo plač in plačanih prispevkov. Očitno vzvodi, ki jih imamo, niso zadostni. Zato bomo opozorili pristojno ministrstvo, naj se poslužuje kazenskega pregona.« Rekla bi, da naša opozorila včasih le zaležejo za hitrejši postopek. Ljudje mogoče premalo vedo, da se precej dela in tudi uspe, da pa nekaterih stvari seveda ne moremo spreminjati. Na primer odločbe vrhovnega sodišča. Treba je spoštovati odločitve pravne države, ki deluje, čeprav včasih mislimo, da ne. Izpostavljamo namreč samo takšne primere, ki se slabo končajo, čeprav se večina konča drugače. Zagotovo pri svojem delu spoznavate tudi lokalno skupnost. Velenje ima izjemen posluh za šibke, skrbi za mladino, tudi za to, da ni nestrpnosti. Izjemnega pomena je sklad, kjer se nabira denar za pomoč šibkim. Pravno svetovanje je pomembno, prav tako skrb za starejše ljudi. Mislim, da se MOV približuje vsem generacijam in zagotovo bi se glede na visoko stopnjo brezposelnosti lahko srečevali s številnimi problemi, ki jih ni toliko zaznati tudi zaradi aktivnosti občine. Pobudniki, tudi v Velenju, pogosto prihajajo zaradi osebnih zadev, prizadeti so zaradi različnih postopkov, ki zaradi uporabe različnih pravnih sredstev dolgo trajajo in se ne končajo. Ni pa bilo toliko pritožb, ki bi se nanašala na občino - bolj gre za problematiko, ki je odraz trenutka: da imamo toliko brezposelnih in da je socialna stiska ljudi huda. Socialna stiska - bi že lahko rekli revščina? Revščina je začetek in konec. Ko človek zapade v revščino, se približajo vse težave. Stanovanjska stiska, nezmožnost plačevanja stanovanj in uslug v zdravstvu, problemi izobraževanja otrok, ki ne morejo na šolanje v Ljubljano. Revščina je nepremostljiva ovira. Mnogi pobudniki nas opozarjajo na še eno težavo: da ljudje prepogosto slišijo, da so lahko še srečni, če imajo službo. Vsak ima svojo zgodbo, proble- Na varuha človekovih pravic RS, na štiri namestnike ali strokovne sodelavce se lahko obrnete, če menite, da vam je bila z aktom državnega organa, organa lokalne samouprave ali nosilca javnih pooblastil kršena katera od pravic. Večina ljudi sicer skuša sama rešiti svoje težave, če pa ste izčrpali vse možnosti za rešitev težav ali preprosto ne veste več, kaj storiti, lahko pokličete na brezplačni telefon varuha 08015 30, kjer boste dobili nadaljnja navodila. matika, kot so socialni problemi, dolgotrajnost postopkov in izkoriščanja, pa je skupna. Koliko se vas dotaknejo te zgodbe? Zelo, vendar se s podobnimi zgodbami srečujem že celo življenje. To ni nekaj novega, le področje dela varuha je bolj široko. Srečevala sem se s kazenskim področjem in pomočjo žrtvam nasilja, ukvarjala sem se z dobrodelnostjo, s prostovoljstvom ... Mnoge stiske ljudi poznam, vendar je problematika pri varuhu izjemno široka, od otrok do najstarejših, od okolja do problematike življenja. URŠKA SELIŠNIK Trajnostni razvoj Savinjske regije Ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, so leta 2011 podpisniki, najprej župani in kasneje še gospodarstveniki, z Deklaracijo trajnostnega razvoja Savinjske regije potrdili, da želijo delovati okolju prijazno in ohraniti naravne vire, da se zavedajo svoje družbene odgovornosti in pomembnosti vključevanja človeških virov z različnih področij delovanja. Direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec je ob tem povedal, da pripravljajo regionalni razvojni program Savinjske regije za obdobje do leta 2020 in ob vseh evidentiranih projektih je kar 160 takšnih s poudarjenim trajnostnim razvojnim učinkom. Skrb za odpadke in naravne vire GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, ki jih vodi direktor Ivan Cajzek, so podjetje s približno 150 zaposlenimi, ki ne glede na krizne čase v gradbeništvu ustvarjajo letni promet nad 40 milijoni evrov. Z okoljskimi vidiki se srečujejo od nastanka podjetja, že 25 let. Intenzivneje so se te problematike lotili pred 10 leti, ko so sprejeli vse tri ISO-standarde: 9 001, 14 001 in 18 001. Varovanje okolja so razdelili na tri področja: ravnanje z odpadki, racionalizacijo naravnih virov in nizkoenergij-sko rabo. Zbiranje in sortiranje odpadkov, ločevanje in razvoz v zbirne centre so en del tega, drug del so sodobne reciklirne naprave, kjer skušajo uporabiti ves odpadni material za ponovno vgradnjo. Poleg tega je prisotna ponovna uporaba odpadnih voda, kar pomeni manjši izpust v okolje in manjšo porabo pitne vode. Pri novi opremi in strojih stremijo k tistim, ki so racionalno naravnani, energijsko varčni, pri obstoječi pa s predelavami in z dodelavami skušajo doseči, da postanejo potrošniki energentov okolju prijaznejši in bolj varčni. Trenutno jim izziv predstavlja vstop na tržišče energetskih obnov zgradb, čemur so posvetili precej časa in sredstev za izobraževanje zaposlenih. Usposobljeni so tudi za nove, nizkoenergetske gradnje. Za bolj zeleno Šaleško dolino Zelena dejavnost je po besedah Marka Mavca, direktorja Inštituta za ekološke raziskave Erico iz Velenja, vse tisto, kar počnejo. V osemdesetih letih, ko so ustanovili Erico, je bila Šaleška dolina zaradi izkoriščanja Dve leti zelenega delovanja premoga in pridelave energije praktično uničena. Degradacija vode in onesnažen zrak sta skupino ekologov spodbudila k reševanju te problematike in zato je nastal inštitut, kjer je trenutno zaposlenih 53 oseb. Njihovo delovanje že dolgo ni več usmerjeno le v Šaleško dolino, saj so z okoljskimi, ekološkimi in drugimi projekti ter predvsem rešitvami prisotni v Sloveniji in tujini (Srbija, Črna gora, Makedonija). Okoljske meritve v času gradnje bloka 6, med gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, kvaliteta vode v akumulacijah hidroelektrarn na Dravi in Savi in kvaliteta kopalnih voda v Velenjskem jezeru so le nekateri. Lani so z notranjim nadzorom medu in njegovim ocenjevanjem ugotavljali, kakšna onesnažila so na posameznih območjih prisotna. Sodelovanje z Direkcijo RS za ceste je pripeljalo do zmanjšanja števila trkov vozil z divjadjo, saj so v Ericu v raziskavah ugotovili, da ultrazvočni signal moti divjad. Tako so zdaj na nekoč kritičnih področjih s pomočjo stebričkov (ki se na zunaj ne razlikujejo od klasičnih obcestnih stebričkov) z UZ-signalom dosegli, da ni bila povožena nobena divja žival. J i — Ustvarjalci so tri predstave, kolikor so jih imeli v tednu pred prvomajskimi počitnicami, posvetili svetovnemu dnevu Zemlje z zavedanjem, da je strpen dialog med generacijami in kulturami tisti, ki nas lahko popelje v boljši jutri. BUKVARNA Marušinih trideset božičev Živijo v mestu Iowa, ob reki Iowa in v državi Iowa. Hči Ana hoče na božični večer na sprehod pri minus tridesetih ali štiridesetih stopinjah. Na Vietnam padajo bombe, Maruša peče piškote za božično drevo in za darila. Pesnik je daleč v San Franciscu ... Ob reki Temzi je na sveti večer sama. Otroka sta odletela v Ljubljano, ona dela: »Ali pravzaprav rodiš otroke zato, da čakaš, da bodo kam odšli, da boš lahko spet delal? Ali rodiš otroke, da komaj čakaš, da se bodo spet vrnili? Ali rodiš otroke, da v sebi nosiš njihove strahove? Ali rodiš otroke, da se potem lahko bojuješ za preživetje?« Na božični večer se peljejo iz Berlina v Ljubljano. Poslušajo Sveto noč v vseh mogočih jezikih in izvedbah. S potovanjem se izognejo poljubljanju in objemanju ter iskanju nepotrebnih laži. Ustavijo se na parkirnem prostoru in štejejo zvezde na nebu. To je prvi božič, odkar sta oče in mama mrtva. Utrujena je od vseh teh bolečin in norosti in muke, ampak zares še sploh ni živela. »Še dobro, da nisem postala alkoholik.« Ljubljana je lepa, skromno osvetljena. Polnoč je že minila. Vsakič, ko pride v to mesto, se pelje mimo osnovne šole in gimnazije, kjer je neskončno trpela. Sestra jih pričaka z govejo juho, kot jih je vedno pričakala mama. »Ampak juha od stare mame je bila boljša,« pravi najmlajši. Sestri stopijo solze v oči. »Tako je, če otroci rastejo brez očetov!« ji zabrusi hči. Torej, božič jim ne uide ... Živijo v hiši sredi mesta, kjer jim je pravzaprav lepo. Vrtovi, paradižnik, piškoti. Vedno si zaupajo, razen na božični večer. Takrat nastopi v hiši neverjetna tišina. Marušini starši imajo na ta večer vedno partijski sestanek. Za njihovimi vrati ne diši po božični potici. In ne dobijo daril kot otroci, ki praznujejo božič . Vsi sedijo v sobi v Berlinu: prijatelji iz Ljubljane, sestra, mama, otroci. Pri poročilih so slišali, da so se Slovenci odločili živeti sami. Sedijo in čakajo in skrbi jih usoda domovine . V južnem delu Berlina v avtu čaka sina Davida, da bo končal dializo. Presadili so mu njeno ledvico. Že štirinajst dni ga vsak drugi dan odpelje na dializo in se sprašuje, kaj je zakrivila, da je prišlo do te hude bolezni. Pravijo, da je bila premlada. Pravijo, da je otroke premalo oblačila in jih je velikokrat zeblo. Pravijo, da je bila vzgoja preveč hipijevska. Pravijo, da je preveč delala in da je otroke vedno vlačila s seboj po svetu. Pravijo, da so zjutraj prepozno vstajali in tako ni bilo časa za zajtrk . Marušinih tridesetih božičnih večerov po vsem svetu je žalostnih, tesnobnih, iskreno življenjskih, pretresljivih, daleč od takšnih, kot nam jih slikajo srečne družine na televiziji. URŠKA SELIŠNIK O avtorici: Maruša Krese, hči zavednega partizana in zavedne partizanke, se je rodila leta 1947 v Ljubljani, umrla je 7. januarja letos. Po študiju literarnih ved, umetnostne zgodovine in psihoterapije v Sloveniji, ZDA, Veliki Britaniji in na Nizozemskem je delala kot psihoterapevtka v Ljubljani, Londonu in Tübingenu. Od leta 1981 je živela v Nemčiji, od 1990 pa kot svobodna novinarka in pisateljica z različnimi bivališči v Berlinu, Ljubljani, Sarajevu in Gradcu. V času vojne v Bosni in Hercegovini se je predano posvečala humanitarni dejavnosti, njeno prizadevnost pa je prepoznal tudi nemški predsednik, ki jo je leta 1997 nagradil z zlatim križcem za humanitarno in kulturno posredništvo med Bosno in Nemčijo v času vojne. Avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so Marušo Krese uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Bila je poročena s pesnikom Tomažem Šalamunom, ki ji je med drugim posvetil tudi pesniško zbirko Romanje za Maruško (1971). V skupnem življenju sta se jima rodila dva otroka. Leta 2008 je Maruša Krese za zbirko Vsi moji božiči, v kateri se v tridesetih kratkih zgodbah spominja božičnih večerov iz različnih obdobij svojega življenja, prejela nagrado Dnevnikova fabula. 16 AKTUALNO Mladi diplomanti vse težje do zaposlitve To velja tako za Celje kot za Slovenijo in Evropo - Tisti, ki se za poklic odloči s srcem in po svojih sposobnostih, bo zaposlitev slej ko prej našel Čeprav je bilo na okrogli mizi o zaposlitvenih možnostih za mlade diplomante na celjskem območju večkrat mogoče slišati, da jih primerne zaposlitve ne čakajo ne v Celju, ne v Sloveniji, ne drugod v Evropi - je sklepna ugotovitev vendarle izzvenela optimistično. »Tisti, ki se za študij odločijo s srcem in po svojih najboljših sposobnostih, bodo slej ko prej našli tudi zaposlitev. Najbolj kratko pa že zdaj potegnejo vsi, ki so študijsko pot izbrali >na pamet<, njim tudi diploma, magisterij ali doktorat znanosti v žepu ne morejo pomagati,« je mlade nagovoril direktor podjetja Eko Plus Aleš Gabršček. Klub študentov občine Celje je za okroglo mizo pripravil pregled stanja na trgu dela za zadnjih šest let, s poudarkom na zaposljivosti mladih. Tega so v razpravi dopolnili z zdajšnjimi podatki ter s pogledom v prihodnost. Tako je direktorica Območne službe Celje Zavoda RS za zaposlovanje Alenka Rumbak opozarjala, da zaposlitev za mlade diplomante v celjski Z leve: Špela Kumer, ki je vodila pogovor, Aleš Gabršček, Srečko Gorenjak, Alenka Rumbak in Maša Šolinc regiji ni, a da jih je zelo težko dobiti tudi drugje v Sloveniji in da službe mladih ne čakajo niti drugod po Evropi. Čeprav je na Celjskem v primerjavi s Slovenijo in z Evropo položaj le nekoliko ugodnejši, je na zavodu za zaposlovanje trenutno prijavljenih malo več kot 130 mladih do 30. leta s končano VI. stopnjo izobrazbe ter več kot 350 s končano VII. stopnjo izobrazbe. V Ob rastoči brezposelnosti so mladi med iskalci zaposlitve še posebej ranljiva skupina. Po eni strani so za delodajalce zanimivi, saj so glede na zakonodajo cenejši in hkrati velikokrat tudi bolj učinkoviti in prilagodljivi - po drugi strani pa delodajalci opozarjajo, da iz šol in s fakultet ne prihajajo dovolj konkretno usposobljeni in jim zlasti manjka delovnih izkušenj. A kako priti do njih, se sprašujejo mladi, saj ob že tako redkih razpisih prostih delovnih mest šteje delovna doba in ne tudi delovne izkušnje, pridobljene s študentskim delom. skupni številki 12.600 iskalcev zaposlitve mladi predstavljajo 14-odstotni delež. Število brezposelnih mladih v preteklih letih je bilo manjše kot letos, a delež mladih med vsemi iskalci zaposlitve je na primer pred šestimi leti že presegal četrtino. In razlogi? Vsaj dva sta - zaradi krize se je v zadnjih treh letih na zavod prijavilo nadpovprečno veliko ljudi zaradi stečajev podjetij in delovnih presežkov v njih, število brezposelnih mladih pa upada tudi na račun številčno manjših generacij in podaljševanja časa študija. Delovna mesta se lahko tudi ustvarja Vsem razpravljavcem, tudi mladim v dvorani, je bilo skupno spoznanje, da časov, ki smo jih poznali pred desetletji, ko so mlade izobražence delodajalci čakali s široko odprtimi vrati, ni več. Nasprotno se pa dogaja, da v podjetju, kjer se mlad strokovnjak ob študiju s študentskim delom izkaže kot uspešen, velikokrat zanj »umetno« ustvarijo delovno mesto. Težko je poslušati očitke, da so se mladi diplomanti, ki neuspešno iščejo zaposlitev, odločili za napačen študij, je poudarila ena od diplomantk in dodala, da jih ob vpisu na fakulteto na to ni prav nihče opozoril. Vse bolj pogosto se dogaja tudi to, da v času, ko se mladi izšolajo, na hitro ovenejo prej cvetoče in obetavne panoge. Zadnji tak primer v Slo- Prednosti in slabosti Ena tistih mladih diplomantk, ki je zelo vztrajno iskala delo v domačem mestu, je Celjanka Maša Šolinc. Kot medijska načrtovalka dela v svojem poklicu v Celju ni našla, saj tovrstnih delovnih mest ni. Zato je sprva za določen čas, zdaj pa tudi za nedoločen čas zaposlitev našla v Ljubljani. Kljub temu, da Slovenci veljamo za »zapečkarje«, postaja oddaljenost delovnega mesta od kraja, kjer živiš, vse manj pomembna. Kot ugotavlja Maša Šolinc, se človek na vožnjo hitro navadi in ker se jih vozi po več skupaj, je tudi manj naporna. Težava pa postaja vse daljši delavnik, ki v povprečju v njeni službi že zdaj znaša vsaj deset ur. Še dodatni dve uri dnevno porabi za prevoz, za prav vsak še tako kratek opravek v domačem mestu pa si mora vzeti dopust. »A po drugi strani je v našem podjetju drugačna miselnost, bolj odprt način dela je velika prednost, ki marsikaj odtehta,« pravi Maša Šolinc, ki v svojem delu uživa in velja za eno tistih mladih diplomantk, ki je svoj poklic izbrala s srcem in v njem vendarle našla tudi zaposlitev. veniji je gradbeništvo, ki je na cesto oziroma zavod za zaposlovanje pripeljal vsaj dve generaciji diplomiranih inženirjev. Zato tudi priporočilo področnega direktorja v celjskem Cetisu Srečka Gorenjaka, da mladi ne smejo izgubiti volje, saj jih bodo vztrajno iskanje, preizkušanje različnih del in nabiranje izkušenj tudi v prostovoljnih dejavnostih slej ko prej pripeljali do zaposlitve in bodo našli svoj prostor pod soncem. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Na splošno lahko delodajalce in mlade iskalce zaposlitve delimo v dve skupini. Za mlade diplomante velja, da eni iščejo le zaposlitev in jih niti ne zanima, kaj in kako naj bi na sicer močno želenem delovnem mestu delali, drugi pa so polni idej, znanja in s svojo usposobljenostjo pogosto presegajo raven delovnih procesov v sredinah, kjer iščejo zaposlitev. Tako kot pri mladih velja delitev v dve skupini tudi za delodajalce. Eni se sposobnih mladih sodelavcev veselijo in jih željno sprejmejo v svoje vrste, drugi pa se jih dobesedno bojijo, saj s svojo zagnanostjo in znanjem pomenijo »nevarnost« za obstoječe razmere v podjetju. Delovno področje z vizijo Podjetje Eko Plus s sedežem v Štorah, ki je nastalo že pred 20 leti in v zdajšnji sestavi deluje zadnjih sedem let, velja za primer, kako se je našla skupina strokovnjakov različnih profilov na delovnem področju z vizijo. Kot pravi direktor podjetja Aleš Gabršček, so vsi v Eko Plusu že z izkušnjami »od prej«. So namreč že generacija, ki ji ni bilo več samoumevno, da te po diplomi čaka služba, v kateri boš ostal do upokojitve, in so pred zdajšnjim delom zamenjali po štiri ali pet zaposlitev. »Našli smo delovno področje z vizijo oziroma s poslanstvom, kar ekologija zagotovo je. Zato vsega ne delamo le za denar, ampak smo tudi prostovoljci v zanimivejših ekoloških projektih,« pravi in dodaja, da jih je takšna pot, podprta s podjetniškim pristopom, pripeljala do tega, da so zdaj tik pred tem, da sežejo čez mejo. Sprva so sicer računali na države bivše Jugoslavije, Aleš Gabršček a so se te prepočasi razvijale in namenjale premalo skrbi okoljevarstvenem področju, zato gredo zdaj v »razviti svet«. V podjetju imajo delo izrazito projektno zasnovano in zato lahko tudi zaposlujejo le za določen čas, za obdobje, dokler posamezen projekt ni končan. Konja, ki vleče, ne menjaš! Miselnost in usmerjenost mladih se je v zadnjem desetletju zelo spremenila, prav tako gospodarstvo in tudi druga delovna področja zahtevajo povsem drugačna znanja kot nekoč. V ospredju je računalništvo in kot ugotavlja Gabršček, fakultete trenutno morda ne sledijo več znanju študentov, ki so velikokrat že boljši od svojih profesorjev in kasneje delodajalcev. Samo izkušeni lahko te potenciale mladih prepoznajo in izkoristijo. Poudarja, da so tudi delodajalci, ki se bojijo mladih sposobnih sodelavcev, ki jim drugi ne bi uspeli slediti. »To se je zgodilo tudi nam, a smo kolega seveda obdržali, saj konja, ki vleče, ne smeš zamenjati zato, ker je hitrejši od vseh ostalih.« Tega pravila bi se morali držati vsi delodajalci, ki želijo biti uspešni, saj jim to, da so odprti za novosti in drugačne pristope, narekuje tudi konkurenca. »Če ne greš v korak s časom, ne moreš uspeti na trgu, tisti, ki sposobnih ne bodo spustili v svoje vrste, ne bodo preživeli.« Prava odločitev Uspešna poklicna pot se pri posamezniku začne s poklicnim usmerjanjem konec osnovne šole. Če se mladi napačno odločijo že za srednjo šolo in šele potem ko doštudirajo, ugotovijo, da imajo formalno izobrazbo za nekaj, njihovo srce pa je čisto drugje, se je treba znova odločiti. »Šele ko veš, kaj bi res rad delal, boš prepričal delodajalca. Takrat boš tudi dobil delo in zaposlitev. In v njej boš uspešen. Če pa trmasto vztrajaš pri prvotni odločitvi, ti bo v žepu ostal papir, ki sicer nekaj pomeni, a ti uspeha in dela ne zagotavlja,« spodbuja mlade Gabršček in dodaja, da je zdajšnja kriza morda celo pozitivna. Glede na to, da ni več zaposlitev na želenih, morda celo vodilnih delovnih mestih, so mladi prisiljeni, da v svoji panogi začnejo na dnu. Vendar tako spoznajo celoten delovni proces in ko se povzpnejo do vrha, so vrhunski strokovnjaki. Dodatna znanja Formalno izobraženih iskalcev zaposlitve je veliko več, kot je povpraševanja po njih. Delodajalci tako vse bolj zahtevajo še dodatna specifična znanja in kompetence; veliko štejejo dodatna znanja in veščine, ki jih mladi lahko pridobijo tudi v okviru programov, ki jim jih ponuja zavod za zaposlovanje. Celjska družba Cetis velja za eno tistih, kjer so pri izboru tega, koga bodo zaposlili, vse pomembnejša dodatna znanja kandidatov. Srečko Gorenjak, ki vodi tudi pravno-kadrovsko področje v družbi, Srečko Gorenjak opozarja, da Cetis ne potrebuje le diplomantov, ampak tudi poklice z nižjo izobrazbo. V podjetju zato mladim omogočajo dokvalifikacijo in imajo izrazito razvito mentorsko delo, vendar so pri zaposlovanju omejitve, ki jih narekujejo gospodarske razmere. Prav zdaj so v postopku preverjanja možnosti, da pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo za poklic tiskarja oziroma grafika, in te bi šolali tudi za konkurenco. Sicer iščejo zlasti strokovnjake s področja avtomatizacije in informatizacije procesov, za njihov prodor na tuje trge pa je ob fakultetni izobrazbi iskalcev zaposlitve zelo pomembno odlično znanje enega ali več tujih jezikov. »Pri tem ne zadošča formalno potrdilo, temveč že na razgovoru to znanje zelo natančno preverimo.« Cetis z mladimi v času podiplomskega študija sodeluje tudi v razvojnem smislu. Pri tem lahko mladi izkoristijo možnost evropskih razpisov in v mednarodnih projektih razvijajo ideje, ki bi jih bilo mogoče tudi tržno uveljaviti. AKTUALNO 17 Cene komunalnega prispevka so se dvignile v nebo Krajani žalskih KS ogorčeni nad visokimi stroški komunalnega priključka - Na občini zatrjujejo: »Cene so izračunane v skladu z zakonodajo.« V Petrovčah, Arji in Dre-šinji vasi se je v začetku leta končala gradnja kanalizacije. V skladu z odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda, ki so ga lani sprejele vse spodnjesavinjske občine, naj bi se prebivalci na zgrajeno omrežje priključiti v šestih mesecih od prejema poziva. Stvar se je zapletla, ko so občani prejeli odločbe o plačilu komunalnega prispevka. Trdijo, da so zneski nerazumno visoki in neupravičeni, zato tako visokih cen ne mislijo plačati. Krajani, ki so se že povezali v civilno iniciativo, se soglasno strinjajo, da je cena komunalnega priključka previsoka, zato so prejšnji teden sklicali sestanek vseh krajanov, v začetku tega tedna pa na občino poslali tudi skupno pritožbo, v kateri pozivajo občino, naj zmanjša zneske, saj se drugače na kanalizacijo preprosto ne bodo priključili. Ne strinjajo se z dragimi priključki, saj je občina kanalizacijski vod gradila z evropskim denarjem. Prav tako jih moti, da so pred leti sokrajani za priključek plačevali manj, občina pa zdaj po njihovem mnenju dela razlike med enimi in drugimi. Cena tudi do nekaj tisoč evrov Krajani se ne strinjajo z izračunom cene komunalnega prispevka. Moti jih, da se pri stanovanjski hiši upošteva neto tlorisna površina, kar pomeni celotno površino vseh etaž, vključno s kletjo in podstrešjem, kljub temu, da je območje pod stavbo Občina bo zdaj zaradi civilne iniciative predčasno začela pripravljati spremembe programa opremljanja stavbnih zemljišč in tako iskala zakonske možnosti znižanja komunalnega prispevka. Če pri gradnji kanalizacije ni prihajalo do večjih zapletov, je drugače s plačilom komunalnega prispevka. predhodno všteto tudi k površini zemljišča, kar pomeni, da je upoštevano dvakrat. Za primer vzemimo prebivalca Arje vasi, ki ima v lasti zemljišče, ki je razdeljeno na dva dela. Prvi del obsega stanovanjsko stavbo z neto tlorisno površino malo več kot 170 kvadratnih metrov, ki je zgrajena na zemljišču, velikem 953 kvadratnih metrov. Drugi del zavzema poslovno-stanovanjski objekt z neto tlorisno površino 172,30 kvadratnega metra in je na 203 kvadratnih metrih zemljišča. Za prvi del mora občan odšteti malo manj kot 2.500 evrov in za drugi del malo manj kot 2.900 evrov za komunalni priključek, kar pomeni skupno skoraj Na občini zatrjujejo, da je komunalni prispevek za priključitev na kanalizacijo pravilno izračunan, v kolikor so podatki o velikosti parcele in neto tlorisna površina objekta pravilni. 5.300 evrov. Poleg tega to niso edini stroški. Občan bo moral v tem primeru odšteti še vsaj 400 evrov za zasutje greznice, saj mora predložiti pisno izjavo pooblaščenega izvajalca o praznjenju in zasipanju greznice. Pomoč s hipoteko? Na občini zatrjujejo, da so vsi zneski izračunani v skladu z zakonodajo oziroma po formuli, ki jo predpisuje državna zakonodaja. Zavedajo pa se, da so eko-nomsko-socialne razmere v celotni Sloveniji bistveno slabše kot pred leti, kar je po njihovem mnenju tudi razlog za nezadovoljstvo. Ker predvidevajo, da veliko »Vprimerjavi s podobnimi občinami višina komunalnega prispevka v občini Žalec ni tako nerazumljivo in neupravičeno visoka, kot to trdijo občani. Občani se primerjajo le s tistimi občinami, ki imajo nižji znesek, nihče pa ne omenja občin, kjer je ta znesek višji, ponekod tudi bistveno višji kot pri nas,« je jasen župan Janko Kos. prebivalcev ne bo zmoglo plačila, tudi do nekaj tisoč evrov, v enem kosu, so občanom ponudili pri plačilu komunalnega prispevka določene ugodnosti. Plačajo ga lahko s pomočjo posojila, ki bi ga odplačevali največ 36 mesecev, najnižji obrok pa bi znašal 50 evrov. Občina bi vsem zainteresiranim posojilojemalcem pokrila stroške odobritve, zavarovanja in obresti. Za primere, ko v hiši živi le en član oziroma krajani, ki zaradi starosti ali brezposelnosti ne morejo najeti posojila in obenem nimajo prihrankov, je občina omogočila zavarovanje dolga s pogodbo o vpisu hipoteke na nepremičnino. Lastniki večjih zemljišč in stavb plačajo več Občina pojasnjuje, da ne dela razlike med občani, ki so že priključeni na kanalizacijo, in občani, ki se bodo šele priključili. Res pa je, da se je v vmesnem času spremenil način obračunavanja, ki ga je predpisala vlada in ne občine, ki so morale vse svojo občinske akte s tega področja prilagoditi novi zakonodaji. Poudarjajo, da je na območju žalske občine le eno obračunsko območje in da je za dve enaki nepremičnini in z enako vrsto opreme, a v dveh različnih krajih komunalni prispevek enak. Pred leti so občani za priključitev na kanalizacijo plačevali enoten prispevek, in sicer za enogospodinj-ske objekte s povprečno mesečno porabo vode do 16 kubičnih metrov 290 tisoč tolarjev. Če ta znesek preračunamo na današnjo vrednost, bi to pomenilo prispevek za priključitev v znesku 1.549 evrov. Na občini se jim zdi namreč prav, da lastnik nepremičnine, ki stoji na večjem zemljišču in ima večjo neto tlorisno površino, plača višji komunal- ni prispevek kot tisti, ki ima manjše zemljišče in manjši objekt. Po prejšnji zakonodaji sta oba plačala enako. Bo prispevek le nižji? Kot še dodajajo na žalski občini, je občina v postopku sprejemanja novega občinskega prostorskega načrta (OPN). V skladu z veljavno zakonodajo mora v šestih mesecih od sprejema novega OPN sprejeti tudi nov program opremljanja stavbnih zemljišč v občini. Glede na zahteve občanov po znižanju zneskov, ki so jih prejeli, na občini vidijo možnost v prevetritvi programa opremljanja iz leta 2009, ki so ga do zdaj že dvakrat spremenili prav zaradi odbitkov pridobljenih evropskih sredstev. Občina se bo takoj v začetku maja, ko bo oddala OPN v soglasje ustreznim ministrstvom, lotila vzporedne spremembe programa opremljanja stavbnih zemljišč. Ocenjuje namreč, da bi lahko bili stroški opremljanja nižji. V koliko bo res tako, bo predlagala, da to velja tudi za vse že izdane odločbe v letu 2013. ŠPELA OŽIR Foto: TT (arhiv NT) Krajani v civilni pobudi izjavljajo, da so pripravljeni plačati komunalni prispevek za priključitev na kanalizacijsko omrežje, niso pa pripravljeni plačati tako visokega zneska. Kako je s plačilom prispevka drugje? Preverili smo, kako je plačilo komunalnega prispevka urejeno v nekaterih drugih občinah na Celjskem. Ugotovili smo, da so razlike precejšnje. GORNJI GRAD - Krajani Bočne so dosegli bistveno nižje prispevke za priklop na novozgrajeno kanalizacijo oziroma bodo plačali toliko, kot je bila obljubljeno pred začetkom gradnje. Potem ko so v zaselku Bočna dogradili kanalizacijo, je občinska uprava krajane obveščala, da bo pošiljala odločbe o odmeri prispevka za kanalizacijsko omrežje. Ko so krajani izračunali, da bo znesek precej visok, predvsem pa bistveno višji, kot jim je bilo obljubljeno, so ustanovili civilni iniciativo in zahtevali, naj bo višina komunalnega prispevka obračunana pavšalno, po 400 evrov na hišno številko. V Bočni je šlo tako daleč, da so zagrozili, da se na kanalizacijo ne bodo priključili, občina pa bi morala vrniti evropska sredstva. Ker zakonodaja ne dopušča pavšalnih obračunov, so sklenili kompromisni dogovor, ki na splošno prinaša 60-odstotno znižanje komunalnega prispevka. ŠMARJE PRI JELŠAH - V občini komunalnega prispevka za priključitev obstoječih zgradb na javno kanalizacijsko omrežje ni treba plačati. Drugače je z novogradnjami, plačilo prispevka je odvisno od velikosti zemljišča ter objekta. Tako je na primer za priključitev nove stanovanjske hiše, ki stoji na 600 kvadratnih metrov veliki parceli ter ima 300 kvadratnih metrov površine, treba plačati 800 evrov. TABOR - V Ojstriški vasi je plačilo komunalnega prispevka za priključitev obstoječih zgradb na javno kanalizacijsko omrežje odvisno od neto tlorisne površine stavbe in zemljišča. Če vzamemo za primer 600 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem stoji stavba s 150 kvadratnimi metri neto tlorisne površine, znaša cena komunalnega prispevka 1.300 evrov. ŠENTJUR - Čistilno napravo so odprli jeseni 2009. S kanalizacijskim sistemom bo nanjo priključenih 11 tisoč populacijskih enot, skupna zmogljivost naprave pa je 13 tisoč enot. Naprava je stala skoraj 7 milijonov evrov, od tega je občina zagotovila le 2,3 milijona proračunskega denarja. Strah občanov, da bodo za priključke morali odšteti več tisoč evrov, se je ob tem izkazal za neutemeljenega. Za že obstoječe stavbe so namreč sprejeli dogovor, da so investitorji v času pridobivanja gradbenih dovoljenj izpolnili vse takratne zakonske zahteve. Edini strošek, ki ga imajo zdaj s priključitvijo na kanalizacijski sistem, je izgradnja priključka in opustitev lastne greznice. Za gradnjo čistilne naprave in pripadajočega sistema so v največji možni meri izkoristili evropska sredstva, zaradi česar s tem svojih občanov praktično niso obremenjevali. BJ, US, ŠO, StO 18 ŠPORT Lucija Polavder med finalnim bojem Ana Velenšek Tina Trstenjak Ni velesila Slovenija, temveč Sankaku! Zlata Luca in Roki, srebrna Ana, bronasta Tina Borke in borci celjskega judo kluba Z'dežele Sankaku so imeli tri proste dneve! Se pravi, da se je pripetilo nekaj izjemnega. »Generalnemu direktorju« Marjanu Fabjanu je sicer žal, da bera na evropskem prvenstvu ni bila še večja, žlahtnejša. Vselej hoče še več, toda z odpovedjo treningov je dal jasno vedeti, da so se njegovi varovanci imenitno odrezali. Pravzaprav kot še nikoli doslej. Storila bedarijo V Budimpešti je 30. odli-čje za Slovenijo na evropskih prvenstvih osvojila Celjanka Tina Trstenjak, bronasto v kategoriji do 63 kilogramov. Zanjo je to prvo odličje na velikih tekmovanjih med članicami. Izločila je tudi Izraelko Gerbijevo, nato izgubila z Rusinjo Labazino, v repasa-žu pa je ohranila zbranost in ugnala Avstrijko Drexlerjevo: »Vse je lepo potekalo do tretje borbe. Žal sem jo izgubila in nato storila vse, da sem vzela, kar je preostalo. Upam, da bom še napredovala.« Njena medalja je ostala v senci; včasih bi njen dosežek povzdigovali do neba, dandanes pa že rosno mlade posegajo po najvišjih mestih. 21-letna Ana Velenšek (do 78 kg) je bila v resda manj številčni konkurenci finalistka. »Padli« sta znani imeni, Nemka Malzahn in Fanco-zinja Tcheumeo. Tudi rojakinji slednje, Lucie Louette, je vse kazalo tako. Ana iz Šmartnega v Rožni dolini je imela lepo prednost, potem pa jo nespametno zapravila: »Res je, občutki so mešani. Po finalu sem bila zelo razočarana. Storila sem veliko, veliko bedarijo. Izgubila sem dobljeno borbo. Res pa je, da sem nadgradila prej osvojeni bronasti odličji.« Naj si kar žene k srcu. Lahko pa jo tudi potolažimo. Večna Urška je v zadnji sekundi polfinala na OI v Atenah enostavno dopustila, da so jo oškodovali. Ko je bila stara toliko, kot je zdaj Ana. Oddahnil si je Najprej je pretekli konec tedna evropski prvak postal Roki Drakšič. Rušil je vse, tudi Rusa Moguškova, v pol-finalu Francoza Duprateja in v finalu Gruzijca Tatalašvili-ja. »V moji zbirki medalj je zadnja prav gotovo na vrhu. Večkrat sem že dokazal, da znam speljati celoten turnir prav do konca, a mi to ni uspelo na velikem tekmovanju, Prepričan sem bil, da mi enkrat bo. In to se je zgodilo v petek.« Ko je presedlal v kategorijo do 73 kg. »Morda zato ni bilo pritiskov. Bil sem neobremenjen, obenem pa sem pridno vadil. Sicer mi je dobro šlo že na tekmah svetovnega pokala. Zdaj sem si pošteno oddahnil. Sproščeno lahko nadaljujem svojo kariero. Sicer še vedno premlevam, kaj bi bilo, če bi mi takšen dober dan uspel v Londonu. Mi pač ni. A ostaja upanje, da mi bo v prihodnje.« Fabjan je dodal, da se krivica z OI nikoli ne more izprati ... Po tehtnem premisleku V soboto je zlato medaljo osvojila tudi Lucija Polavder. V treh borbah je pometla s konkurenco (Nemka Kuelbs, Turkinja Kaya, Francozinja Andeol). Ni bila evforična. V svoji kolekciji medalj je zadnjo uvrstila na četrto mesto. Več ji pomenijo olimpijska ter odličji s SP in dunajskega EP, ko je bila prvič prvakinja: »Je pa zadnja kolajna zelo pomembna po razočaranju v Londonu. Odličen rezultat se je prav pri-legel. Borbe so bile naporne zaradi novih pravil, toda Fabi je pripravil zelo dobro taktiko. Do potankosti sem se borila po njegovih napotkih. Vsi boji so bili končani predčasno zaradi kazni. Pravila so se precej spremenila, zdaj lahko dolgo držim kimono nasprotnice.« Ni prav veliko manjkalo, da bi končala kariero. »Zdaj mi ni žal. V težkih trenutkih pač razmišljaš negativno. Zdaj sem seveda zelo vesela, da sem se po tehtnem premisleku in dolgotrajnem pogovoru s Fabijem odločila za nadaljevanje kariere. Trdo sem trenirala, obrestovalo se je.« To je njena osma medalja z EP! »Ne zmorem oprostiti« Čeprav je na EP nastopilo kar ducat predstavnikov celjskega Sankakuja (lahko bi kot 13. še Urška) in čeprav so se vrnili s štirimi medaljami, je bil Marjan Fabjan v nedeljo zvečer mrk. »V moštvenem tekmovanju sem si zelo želel, da bi premagali velesilo Rusijo, ki je bila v popolni postavi, toda Ceraj je žal padel v podaljšku. Bili smo razočarani. Dekleta, ki jih je vodila Urška, so se izredno Roki Drakšič je naposled zlomil tudi odpor Gruzijca Tatalašvilija. Sankaku je v madžarski prestolnici osvojil kar štiri medalje. Slovenija ali bolje rečeno klub z Lopate je bil četrti najboljši v posamični konkurenci med evropskimi reprezentancami na EP. Država bi morala premisliti, nato pa odkupiti sosednji travnik na Lopati in Fabjanu zgraditi primerno dvorano z nekaterimi priboljški: s fitnesom, sobo za masažo, počivališči in prenočišči, tudi z jedilnico, morebiti bazenom in tako dalje, da se Japonci, Rusi, Francozi in ostali ne bi tako čudili, ko se pripeljejo in preverjajo, kako izgleda kovnica medalj v Celju. Ko jo zagledajo, seveda ne verjamejo in mislijo, da gre za pretvezo. evropske prvake.« Kdaj jo je najbolj zamikalo, da bi stopila na blazino? »Že zjutraj, ko sem se ogrevala z Nino Milo-ševič, ki je bila prva na vrsti. Zdelo se mi je, kot da se bom tudi sama borila tisti dan.« Je bil občutek dober, bi uspešno tekmovala? »Pol ure se mi je zdelo, da bi lahko storila marsikaj. Toda pustimo to. Anka Pogačnik je bila v uvodnih dveh borbah odlična, nato pa je dvakrat izgubila. Tina je poslušala moje napotke. Žal je izgubila z Rusinjo, ki jo je v preteklosti dvakrat že ugnala. Za bron jo je čakala Avstrijka, s katero je februarja v Nemčiji izgubila. Tina je nižja, a ji je uspelo osvojiti tretje mesto.« Konec avgusta bo SP v Riu de Janeiru, tri mesece kasneje, na veliki nagradi Abu Dhabi-ja, pa naj bi se Urška vrnila v areno. Fabjan se zaveda, da bo Urška še tri leta, kjerkoli se bo pojavila, v očeh tekmic predvsem aktualna olimpijska zmagovalka. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, EJU borila, z močnim kolektivnim duhom, in dokazala, da so konkurenčna vsem reprezentancam. Žal sta bila usodna Rusija in poraz Polav-derjeve v zadnjih sekundah. Ne morem pojasniti, kako hudo mi je bilo.« A vendar je kar dvakrat igrala Zdravljica v čast njegovima varovancema v veličastni dvorani La-szlo Papp. »Lahko bi trikrat! Ana je storila usodno napako, česar ji kar ne zmorem oprostiti. V finalu je krepko vodila in ni bilo potrebe, da bi v finišu še karkoli >delala<. Zlato je odplavalo v Francijo.« Svetovno prvenstvo bo v Braziliji. »Nanj bodo odpotovali le trije, Tina, Ana in Roki. Ne bomo požrešni. Naslednja sezona bo še pomembnejša. Imeli smo tri proste dneve, do ponedeljka treniramo enkrat dnevno, potlej pa nadaljujemo po ustaljenem ritmu.« V to nihče ne dvomi. Je čestital evropskima prvakoma? »Ne, sem ju pa objel ...« Kar pa pri Fabiju šteje še več. Dober občutek V svojem debiju v vlogi trenerke je Urška Žolnir nemudoma osvojila medaljo: »Bilo je zelo naporno. V petih dneh je bil ritem ubijalski. A se je splačalo. Malo je manjkalo do češnje na smetani.« V ekipnih borbah ali pri Ani? »Predvsem ekipno, a tudi pri Ani. Izjemno bi bilo imeti tri Ida Polavder Luka Polavder Franci Drakšič, objet z Matjažem Juterškom, direktorjem Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ŠPORT 19 Griže ob bok Rusiji glede zlatih medalj Najvišje je »špricnilo« Janku Kosu. Sprejem za evropska prvaka je bil na parkirišču Krajevne skupnosti Griže. Igrala je pihalna godba iz Zabukovice, v njej je tudi Luka Polavder, Lucijin oče. Domači gasilci so spet pripravili vodomet. Pod curkoma je prestižen črni kabriolet pripeljal evropska prvaka Lucijo Polavder in Rokija Drakšiča ter Mihaela Žganka. Božidar Trnovšek, Marjan Vodeb in ostali domačini so skrbeli za nemoten potek, bilo je veselo. Žalski župan Janko Kos je pohvalil občino: »Mi tudi imamo evropsko trojko, Lucijo, Rokija in Mihaela!« »Spet sem not« Pred petimi leti smo delili radost z Lucijinima staršema po osvojeni bronasti medalji v Pekingu. Lani ni šlo v Londonu. Mama Ida je pripovedovala: »Sama nisem veliko priča- kovala, Lucija pa si je seveda želela še ene medalje. Za njo je bilo veliko muk. Podpirali smo jo. Ko je bilo konec v Londonu in ko je dala izjavo, sem si želela le, da ne bo jokala. Čustvena je. Velikokrat mi je pripovedovala, kako trenira najmlajše. Trudi se, da bodo čim bolj pripravljeni in da ne bodo občutili grenkobe poraza. Olimpijske igre so pač nekaj posebnega. Po njih je malo počivala in premišljevala, ali bo sploh nadaljevala. Dejala sem ji, da ji prepuščam odločitev. Saj je dovolj stara.« Kaj je bilo prelomno? »Sprva je stopnjevala število treningov in se ni obremenjevala. Potem mi je dejala: Veš, mami, spet sem not<. Ja, tako ona reče, ko začuti, da je prava.« »Danes ne bomo jedli« Čeprav je Francija Drakšiča poleti silno pekla krivica, ki se je na OI pripetila sinu Rokiju, se je kasneje prešerno veselil zlate medalje s staršema Urške Žolnir: »Danes je resnično vse drugače, >sto pa ena<. Moram poudariti, da sem bil iz srca vesel Ur-škinega uspeha. Vselej imam občutek, ko nekdo osvoji medaljo iz kluba, da sem jo dobil tudi sam.« Zdaj je Rokijeva prehojena pot od otroka do šampiona že kar dolga. »Bil je fantek s svetlimi dolgimi lasmi. Ko je judo začel trenirati brat Toni, je želel tudi Roki. Bil je tako majhen, da se mi je smilil, zato mu nisem dovolil. Nato tri mesece sploh nisem vedel, da trenira judo. Potem mi je dejal, naj mu dam denar, ker mora plačati vadnino. Kakšno vadnino? Pa sem požrl in mu dal. Še dobro, da ga nisem preveč >štrabciru pa onegu<. Dobro sem se odločil.« Zanimiv je prehod v višjo kategorijo, ki je pomenil olajšanje. »Kako me je bilo večkrat strah, ko ni jedel, saj je moral hujšati. Silil sem ga, naj vendarle je. Pa ni hotel. Bilo mi je zelo hudo. Doma kuham jaz, ker je žena bolna. Pred večjimi tekmami pa sploh nisem kuhal. Bolelo me je srce. Šel sem od doma in rekel: >Danes ne bomo nič jedli ...< Zdaj se mi je odvalil kamen od srca. Pa saj veste, prazen žakelj ne stoji pokonci.« In rekord v hujšanju, da bi imel 66 kg ali manj? »Mislim, da za devet kilogramov. Bil je bled, suh kot trlica. Pet dni se je skrival v svoji sobi in praga kuhinje sploh ni prestopil. Bili so hudi časi.« Kleni možakar je zaključil v veselem tonu: »Tole moram povedati. Tudi sam pripravljam fešto, a celega kozlička ne bom spekel. Pred leti sem to storil in dobil pismo od vegetarijancev, češ da je lepo proslaviti sinov uspeh, toda zakaj je moralo za to umreti nedolžno bitje. Najprej sem pomislil, da me heca Fabi. Odhitel sem k njemu in prisegel je, da nima nič s tem. Za jesti bo samo v kosih. Da mi ne bodo spet pisali.« Na EP je Francija osvojila štiri zlate medalje, Gruzija tri, Rusija in Griže po dve . DEAN ŠUSTER V pravem trenutku Košarkarji Zlatoroga so se kot v prejšnji sezoni tudi v letošnji v zadnjem, 10. krogu lige za prvaka uvrstili v polfinale končnice. In tako kot lani je tudi letos padel domžalski Helios (76:67). Jutri bo že obračun s Krko. To je bila odločilna tekma za moštvi, ki ju vodita trenerja Miloš Šporar in Zmago Saga-din. Pritisk velikega vložka pri gostiteljih ni naredil svojega, potem ko so tekmo odigrali tako, kot so jo morali. Stekla sta tako napad kot obramba, gostje iz Domžal pa se nikakor niso uspeli razigrati. Odlični Dugum Zlatorog je vodil od 7. minute, Helios pa se ni uspel resneje približati. Tri minute pred koncem je prišel na zaostanek sedmih točk (63:56), več pa mu sila motiviran domačin ni dopustil. Mlado moštvo trenerja Šporarja se je ob koncu upravičeno izjemno veselilo, veselje pa je trajalo še dolgo v noč ... Marsikdo je Zlatorog že odpisal, vendar je zdaj v polfinalu, kjer bo v lovu na dve zmagi nasprotnica Krka. Sezona Laščanov resda ni bila rožnata, saj je bilo veliko slabih predstav, ki so zdaj vsaj za trenutek pozabljene. »Občutki po takšni tekmi so izjemni. Fantje so garali in si zaslužili preboj med najboljše štiri ekipe. Držali so se vseh dogovorov. Celoten strokovni štab, klub in okolica, vsi so ponosni na njih,« je po odločilni zmagi dejal pomočnik domačega trenerja Jure Krajnc. Luka Lapornik, ki je znova navdušil z zabijanjem, je pristavil: »Naredili smo to, kar smo morali. Vedeli smo, da potrebujemo le zmago, in vsi smo bili izjemno motivirani. To je bila ena boljših tekem v tej sezoni. Zdaj nas čaka Krka, ko ne bo lahko, a nič ni nemogoče.« Glavni akter domače ekipe je bil Ante Dugum, ki je prikazal najboljšo predstavo v dresu Zlatoroga (22 točk in 11 skokov). »Ta tekma je bila s psihičnega vidika zelo težka. Razbremenili smo se in v polfinalu nimamo česa izgubiti. Borba je bila od prve do zadnje sekunde in tako mora biti tudi naprej,« je pripomnil Uroš Zadnik. Nič ni nemogoče Zlatorog se bo s Krko pomeril že jutri (20.00) v Novem mestu, druga tekma bo v Laškem v torek (19.00), morebitna tretja znova na Dolenjskem v četrtek. »Lahko imamo še tri tekme s Krko, morda zatem še pet ali šest, zakaj pa ne ... Nismo še rekli zadnje besede. Zdaj je z nas padlo breme. Krki ne bo lahko, čeprav jo bo dvakrat težko premagati,« pred polfinalom meni trener Miloš Šporar, Saša Mučič pa dodaja: »Upam, da bodo ljudje v Laškem zdaj vsaj malo zadovoljni, ker smo se uvrstili v polfinale. Proti Krki nimamo česa za izgubiti. Gremo v odprt boj. Z malce sreče jo lahko na eni tekmi zagotovo presenetimo. So močnejši, a nikoli se ne ve. Lahko se uvrstimo tudi v finale.« Sezono pa je že končal šentjurski Tajfun, ki je v zadnji tekmi pred domačimi gledalci s 77:66 premagal Maribor. Šentjurčani so ob treh zmagah in sedmih porazih ligo za prvaka končali na šestem mestu. MITJA KNEZ Prvi korak proti devetemu naslovu Košarkarice celjskega At-hletea so v finalu državnega prvenstva povedle z 1:0 v zmagah. Uvodno tekmo v Celju proti Triglavu so dobile z 58:46. Ekipi igrata na tri zmage, naslednja tekma bo v petek v Kranju, tretja, morda tudi zaključna pa v nedeljo znova v dvorani Gimnazije Celje - Center. Varovanke Damirja Grgiča so ob koncu uvodne četrtine povedle s 23:10. Dva preobrata Teja Oblak je zadela dve trojki, še bolj razigrana je bila Rebeka Abramovič. Marici Gajic ni šlo v napadu. Mučijo jo bolečine v hrbtu, navkljub temu pa je do odmora zbrala 10 skokov, enega manj od Triglava. V drugi četrtini je Athlete še vodil s 30:21, potem pa začel popuščati. Mlada Eva Lisec je precej izmučena od naporne sezone, številne napake so se prikradle kapetanki Sanji Orozovič. Gorenjkam je uspel delni izid 4:17. Predvsem Mariborčan Špendl je sodil, kot da je tekma v Ljudskem vrtu. A to ni bilo ključno, čeprav sicer mirni Gajičeva in Orozovičeva nista vedeli, kaj se dogaja. Trener Grgič ju je miril, nato pa postavil consko obrambo. Po njej pa je prišlo do novega preobrata, z delnim izidom 24:8. Mlade, a sposobne Celjanke in Kranjčanke so se v tej sezoni pomerile sedmič, šestkrat so bile boljše »atletinje«, ki tudi branijo naslov. V velikem finalu nastopajo že štirinajstič zapored, skupno pa šestnajstič. Imajo priložnost za svoj deveti državni naslov. V sezoni so imele obilo preglavic s poškodbami, v finalni niz pa so vstopile brez Alme Potočnik, ki ima poškodovano koleno. »Vedeli smo, da bo napeto, da nas čaka psihična vojna. Igralkam sicer čestitam za zasluženo zmago, nisem pa zadovoljen z igro. Vem, da so se igralke borile, obenem pa tekma ni bila lepa,« pravi Grgič in dodaja, »toda imamo 1:0 in pritisk se zdaj seli k Tri- glavu. Danes mora zmagati, sicer bomo že imeli zaključno žogo. Pričakujem več zbranosti svojih igralk. Vem, da gre za mlada dekleta, ki so prvič v takšnem položaju. Zavedam pa se tudi, česa so sposobna. Hitreje moramo igrati.« Athlete je predstavil najmlajšo ekipo, ki bo tudi v naslednji sezoni igrala v Jadranski ligi. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Pri polnjenju kranjskega koša je bila najuspešnejša Sanja Orozovič. CINKARNA Na kratko Odpovedale Šempeter: Odbojkarice Alianse so v tretji tekmi za 3. mesto v 1. državni ligi doma izgubile s Koprom s 3:0. Šempetranke so bile neprepoznavne, osvojile so 17, 19 in 18 točk in po izidu 1:2 v zmagah pristale na četrtem mestu. V vrstah Alianse so povsem odpovedale spreje-malke. Peterica do odličij Bled: Slovenska reprezentanca v tekvondoju je na evropskem prvenstvu osvojila 16 medalj. Med posamezniki so bili dobitniki bronastih medalj v članski konkurenci tudi Kristina Podgrajšek iz Uni-orja Zreče, David Katalenič iz kluba Sun Braslovče in Peter Landeker iz velenjske Skale. Med mladinci je zlato medaljo osvojil Borut Sobota, med otroki do velikosti 145 centimetrov pa srebrno Nejc Rakuša, oba iz kluba Skala Velenje. Teoretično še ne Maribor: Rokometaši Gorenja so v zadnji tekmi 7. kroga lige za prvaka v gosteh premagali Maribor kar s 40:23 in praktično že ubranili naslov državnih prvakov. V zadnjih treh krogih si lahko namreč privoščijo kar dva poraza, a bi vseeno zadržali vodilni položaj. Tudi Celjani so zmagali, in sicer z razliko 17 golov, doma proti Krki. (DŠ) www.radioceljexoni www.novitedniLConi 20 ŠPORT Benjamin Verbič, obkrožen z nogometaši Rudarja, je bil najboljši igralec na tekmah v Velenju in Kidričevem. Zmaga v Velenju in remi v pokalu Prva za mirno nadaljevanje državnega prvenstva, drugi kot dobro izhodišče pred povratno tekmo Celjsko nogometno moštvo je - tudi glede na proračun - najprijetnejše presenečenje sezone. V ključnem delu sezone pa so se nanizale poškodbe. Zaradi njih in kartonov v kadru na lokalnem derbi-ju ni bilo Mujčinoviča, Ba-rukčiča, Centriha, Korošca, Žitka, Cebare, Vrhovca, Vidmajerja, Močiča in Mo-čivnika! Toda kapetan Sebastjan Gobec na mestu osrednjega branilca in ostali so zmagali. Rudar brez pike na i Edini gol je v 6. minuti dosegel Gregor Bajde: »Beni je potegnil z žogo, stekel sem med branilci, sprejel podajo, obšel vratarja in porinil žogo v prazno mrežo. Na našo srečo Rudar kasneje ni zadel. Zadovoljni smo, da se je tako razpletlo, ko smo precej popustili.« Trener Miloš Rus je pohvalil vratarja Matica Kotnika in priznal, da se tako slab polčas njegovim fantom ni pripetil niti proti Olimpiji niti proti Mariboru. Domači strateg Jernej Javor-nik ni vedel, katere besede izbrati: »Slabo smo začeli. Kmalu smo se pobrali. Žal mi je fantov, saj so odigrali dobro tekmo. Imamo igro, toda manjka pika na i, gol. Celje (v Velenju, 4-2-3-1): Kotnik - Medved, Gobec, Krajcer, Gaber - Tomažič Šeruga, Zajc - Bajde, Ple-sec, Verbič - Bajic. Igrali so še Srdic, Žurej, Ristovski. Tekma z Aluminijem bo za nas kvalifikacijska.« Petek v sredo Sebastjan Gobec je glede zdesetkanosti dejal: »Pokazali smo, da smo prava ekipa, da nas je pravih 22. Znali smo se obraniti, nismo pa prikazali igre številnih kratkih podaj.« Povsem drugačne volje je bil v sredo. Bil je besen zaradi neizkoriščenih priložnosti svojih soigralcev. V Kidričevem bi lahko morebiti celo že končali polfi-nalno zgodbo, tako pa je še naprej vse odprto. Tudi lani je bilo v gosteh v polfinalu 1:1. Tudi tedaj je zabil Verbič. Nato je Šenčur šokiral Areno Petrol z vodstvom. Tik pred koncem je izenačil Žurej, srhljivko pa so odločile enajstmetrovke. Vsi si želijo znova v finale. Celju zadostuje že 0:0 na drugi tekmi. To je omogočil Benjamin Verbič. S 25 metrov mu je uspel imeniten gol. Zadel je desni zgornji kot odličnega vratarja Murka. »Ponovil se je drugi polčas iz Velenja. Premalo smo bili agresivni in doletela nas je kazen.« Z desne na levo stran je v 66. minuti Kurež podal Petku. Ta je bil na predvečer rojstnega dne v prepovedanem položaju, ki ga ni označil stranski sodnik Rojko iz Logatca. Kotnik je po 299 minutah Rudar (4-4-2): Pašagič - Jeseničnik, Stakic, Buba-lovič, Jahič - Črnčič, Klinar, Radujo, Rotman - Firer, Ete-rovic. Igrali so še Podlogar, Bratanovič, Stjepanovic. pobral žogo iz svoje mreže. Zelo nepazljiv je bil branilec Gaber. V sredo zaželena podpora Zamišljeno se je prestopal Miloš Rus in se znova predstavil s svojo značilno objektivnostjo: »Aluminij je z novim trenerjem precej bolj organiziran, discipliniran, predvsem pa agresiven. V prvem delu smo si ustvarili štiri priložnosti, izkoristili pa eno. V drugem je bilo podobno, nato pa smo prejeli gol. V sredo si želimo pomoči s tribun, mladi igralci jo potrebujejo. Vidma-jer je že pripravljen, morda se bosta priključila tudi Korošec in Centrih.« Pobarali smo ga, če ga boli desno uho. Trenerja Aluminija Edina Osmanoviča (priznati je treba, da je dvignil moštvo) se je kot edinega slišalo že med ogrevanjem in nato tudi celotno tekmo. V Kidričevo je pripotovalo tudi deset Celjskih grofov. V sredo bo vstop brezplačen, vendar si morate vseeno zagotoviti vstopnice. Že jutri pa bodo Celjani gostili Gorico. Upoštevati je treba, da Verbič, Zajc, Gobec, Krajcer in ostali še vedno lovijo četrto ali celo tretje mesto. Pot do evropskega tekmovanja pa je seveda lažja preko pokala. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Celje (v Kidričevem, 4-2-3-l): Kotnik - Medved, Gobec, Krajcer, Gaber - Vr-hovec, Tomažič Šeruga -Bajde, Zajc, Verbič - Žurej. Igrala sta še Srdic, Bajic. LESTVICA 1.SNL MARIBOR 30 21 4 5 07:20 07 0LIMPUA 30 17 0 7 01:30 57 D0MŽAU 30 14 7 0 35:29 49 LUKA KOPER 30 1211 7 41:33 47 CELJE 30 11 11 0 29:25 44 RUDAR 30 9 714 31:45 34 1RIGIAV 30 0 913 31:41 33 GORICA 30 7 914 35:51 30 ALUMINIJ 30 7 710 28:51 20 MURA05 30 0 519 34:01 23 Panorama NOGOMET 1. SL, 30. krog: Rudar - Celje 0:1 (0:1); Bajde (5), Maribor - Mura 4:0 (2:0), Domžale - Aluminij 1:1 (1:0), Gorica - Olimpija 1:1 (1:1), Triglav - Koper 1:1 (1:0). Pokal NZS, prvi tekmi polfinala: Aluminij - Celje 1:1 (0:1); Petek (66); Verbič (41), Triglav - Maribor 2:2 (1:1). 2. SL, 22. krog: Šenčur - Dravinja 0:4 (0:2); Kek (31, 45), Čerenak (58), Kraus (86), Šampion - Zavrč 0:5 (0:1), Šmartno 1928 - Dob 0:3 (0:0). Vrstni red: Zavrč 54, Dob 45, Krka 44, Šenčur 28, Krško 27, Šampion 26, Šmartno 24, Radomlje 23, Bela krajina 22, Dravinja 16. 3. SL - vzhod, 19. krog: Zreče - Bistrica 0:0, Ljutomer - Šmarje 1:0 (1:0), Čarda - Kovinar Štore 3:0 (1:0). Vrstni red: Veržej 36, Šmarje 33, Beltinci, Dravograd, Čarda 31, Odranci 29, Tromejnik 27, Ljutomer 26, Bistrica 25, Grad, Zreče 23, Malečnik 21, Rakičan 16, Kovinar 10. Štajerska liga, 15. krog: Pesnica - Žalec 0:1 (0:0); Malis (90), Šoštanj - Pohorje 3:1 (1:0); Nemec (4-ag), Spasojevič (52), Rednak (63), Peca - Šentjur 0:0. Vrstni red: Pesnica, Radlje, Žalec 28, Šoštanj, Šentjur 26, Marles hiše 24, Pohorje, Peca 22, Lenart 14, Slovenj Gradec 12, Tezno 7, Paloma 4. MNZ, MČL Celje, 14. krog: Mons Claudius - Krško B 1:0 (0:0); Ferčec (5711 m), Pivovar - Vojnik 0:4 (0:2); Hodžič (2, 46, 54), Kotnik (39), Kozje - Rogaška 1:3 (0:0); Narat (61); Kantolič (56), Tadina (71), Grošič (87). Vrstni red: Krško B 30, Vojnik 25, Mons Claudius 34, Rogaška 18, Radeče 10, Kozje 8, Pivo-var 4. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 9. krog: Krka - Zlato rog 91:70; Lorbek 16, Anderson 14; Brodnik 15, Dugum 13, L. Lapornik 11, Mučič 10, M. Lapornik, Nikolič Smrdelj 6, Zadnik 5, Dimec 4, Helios - Tajfun 76:68; Rančič 26, Močnik 14; Primorac 18, Brolih, Ferme 15, S. Se-bič 9, M. Sebič 5, Venezia, Držič 2, 10. krog: Zlatorog - Helios 76:67; Dugum 22, L. Lapornik 16, Brodnik 13, Mučič 9, Dimec 8, Maček 4, Zadnik 3, Marasovič 1, Tajfun - Maribor 77:66; Ferme 28, Venezia 17, Pelc 9, S. Sebič 8, Zimic 6, Primorac 5, Držič 4; Rizvič 21, Maric 16. Vrstni red: Krka 19, Union Olimpija 17, Maribor 15, Zlatorog, Helios, Tajfun 13. 1. SL (ž), prva tekma finala končnice: Athlete Celje - Triglav 58:46; Orozovic 18, Oblak 14, Abramovič 12, Lisec, Gajic 5, Macura 4; Jako-vina 14, Žibert 10. ROKOMET 1. SL, za prvaka, 7. krog: Celje Pivovarna Laško -Krka 37:20 (18:12); Razgor 9, Ranevski 8, Zelenovic 5, Mačkovšek 4, Janc, Mlakar 3, Blagotinšek, Poteko 2, Žabič 1; Cvikl 4, Jurečič 3, Maribor - Gorenje 23:40 (9:23); Sok 8, Špelic 3; Me-lic 8, Bezjak 6, Gaber 5, Do-lenec, Cehte, Dujmovič 4, Cingesar, Gams 3, Miklav-čič 2, Golčar, Dobelšek 1, 6. krog: Gorenje - Trimo 38:31 (19:10); Dolenec 8, Bezjak, Dujmovič 7, Melic 3, Cehte, Miklavčič, Dobelšek, Gams 2, Poznič, Golčar, Gaber, Cingesar 1; Skube 13, Su-šin 5, Maribor - Celje Pivovarna Laško 22:22 (9:9); Špelic, Zarabec 5; Marguč 5, Mlakar 4, Mačkovšek 3, Zelenovic, Skube, Razgor 2, Toskic, Poteko, Žvižej 1. Vrstni red: Gorenje 542, Celje 50-8, Cimos 40-18, Maribor 39-19, Trimo 2632, Krka 24-34. 1. SL (ž), 24. krog: Logatec - Velenje 22:46, Sežana - Celje Celjske mesnine 21:45 (9:23). Vrstni red: Zagorje 39, Krim Mercator 36, Žalec 32, Krka 27, Velenje 25, Piran 21, Ptuj 17, Celje 15, Ajdovščina 14, Naklo-Tržič, Logatec 0, Sežana 0. (MiK) Športni koledar Petek, 3. 5. KOŠARKA 1. SL (ž), druga tekma finala končnice, Kranj: Triglav - Athlete (18.30). Sobota, 4. 5. NOGOMET 1. SL, 31. krog: Celje - Gorica (17.30). 2. SL, 23. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Radomlje, Novo mesto: Krka - Šmartno 1928 (17). 3. SL - vzhod, 20. krog: Šmarje - Zreče (17). Štajerska liga, 15. krog: Slovenj Gradec - Šoštanj, Šentjur - Žalec (16.30). MNZ, MČL Celje, 15. krog, Laško: Pivovar - Rogaška, Rogatec: Mons Claudius - Vojnik, Radeče - Krško B (16.30). KOŠARKA 1. SL, prva tekma polfinala končnice, Novo mesto: Krka - Zlatorog Laško (20). ROKOMET 1. SL (ž), 25. krog: Piran - Celje Celjske mesnine (18), Zelene doline Žalec - Logatec, Veplas Velenje - Krim Mercator (19). Nedelja, 5. 5. NOGOMET 1. SL, 31. krog, Kidričevo: Aluminij - Rudar (17). 2. SL, 23. krog: Bela krajina - Šampion (17). 3. SL - vzhod, 20. krog, Štore: Kovinar - Ljutomer (17). KOŠARKA 1. SL (ž), tretja tekma finala končnice, Celje: Athlete - Triglav (17). Torek, 7. 5. KOŠARKA 1. SL, druga tekma polfinala končnice, Laško: Zlatorog Krka (19). Sreda, 8. 5. NOGOMET Pokal NZS, povratna tekma polfinala: Celje - Aluminij (17.30). WWW.CINKARNA.SI INKARNA in Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje 1 " z eno karto na fitnes in aerobiko RADIO, KI GA BEREMO 21 90.6 95.1 95.9 100.3 Po slovensko s Katrco PREDLOGI KRAJCARJI: Četudi majhni smo OKROGLI MUZIKANTI: Francoski poljubček ANS. MLADIKA: Ko srečam ga z drugo ANS. UNIKAT: Srce ne razume ANS. NARCIS: Šopek želja 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA i. MERMAID - TRAIN (5) 2. IT'S A BEAUTIFUL DAY - MICHAEL BUBLE (4) 3. ON IRA - ZAZ (5) 4. SO YOURS - DARIN (2) 5. INVINCIBLE - LEMAR (3) 6. JUST GIVE ME A REASON - P!NK FT. NATE RUESS (6) 7. MAKE IT OUT THIS TOWN - EVE FEAT. GABE SAPORTA (1) 8. PLAY HARD - GUETTA DAVID FEAT. NE-YO & AKON (3) 9. PEOPLE LIKE US - KELLY CLARKSON (2) 10. BACK TO LIFE - 3OH!3 DOMAČA LESTVICA 1. TATOO - NINA PUŠLAR (6) 2. ČE SVET ME PUŠČA V DVOMIH - LADYBIRD (3) 3. SIVO NEBO - ANDREJ IKICA (2) 4. WINDOW - ELVIS JACKSON (5) 5. NOR SIGURNO NE - BIG FOOT MAMA (4) 6. LJUBEZEN NA DALJAVO - FELIKS LANGUS (1) 7. DINAMIT - DAVID GROM (3) 8. MESTO ZELJA - LOMBARDO (4) 9. ROŽICE - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE (2) 10. NOBEN NI SAM - FLIRRT (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: GET LUCKY - DAFT PUNK FEAT PHARRELL WILLIAMS FINE CHINA - CHRIS BROWN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PESEM O TEB - CARPE DIEM DEKLETA - KINGSTON IN PERO LOVŠIN Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Fizioterapevtka, ki je našla svoj dom v Laškem Bila je četrta generacija fizioterapevtk, še v času, ko je ta poklic šele nastajal. V Laškem letos obeležujejo 60 let dobre prakse na področju zdraviliške rehabilitacije. Marta Picej je po nasvetu svojega strica izbrala poklic, ki ga je vzljubila že prvi dan. Picejeva bo v oddaji Znanci pred mikrofonom spregovorila o tem, kako se je ta poklic razvijal od časov, ko so po skicah iz tujine sami izdelovali telovadne naprave in ko so se terapevti z bolniki še kopali v bazenih. Slišali bomo tudi pretresljivo življenjsko zgodbo ženske, ki je starše izgubila zelo zgodaj, zato pa toliko bolj ljubila svojo družino in gnezdo, ki sta ga z možem ustvarila v Laškem. Ko se dandanes znajde v težavah, si vedno reče: »Če sem se znašla v Londonu, se bom tudi povsod drugod!« Prisluhnite tej in drugim prigodam to nedeljo ob 10.10. Foto: GrupA TEDENSKI SPORED RADIA CELJE PETEK, 3. maj_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 4. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 5. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Marta Picej, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 6. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom- Marta Picej, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 7. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA, 8. maj Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox) ČETRTEK, 9. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) 22 KRONIKA Končano po 20 letih Zaradi streljanja v zapor Zdravko Šoba in Tomaž Starina bosta morala tako na prestajanje zaporne kazni kar 20 let po dogodku. Kar 20 let je trajalo, da so slovenski sodni mlini dokončali sodni postopek zoper Tomaža Starino in Zdravka Šobo. Leta 2010 so ju na celjskem okrožnem sodišču obsodili na visoki zaporni kazni, Šobo zaradi dveh poskusov umora na 9 let zapora, Starino pa zaradi napeljevanja k tema kaznivima dejanjema na šestletno zaporno kazen. Piko na i je zdaj dalo še vrhovno sodišče. Gre za primer iz davnega leta 1993, ko sta bila Šoba in Starina vpletena v streljanje pred lokalom Martinčič v Radečah. Starino so obsodili že pred tem, Šobo pa oprostili, vendar je višje sodišče takrat sodbo razveljavilo. V ponovnem sojenju sta bila oba obsojena na zgoraj navedeni kazni. Po vseh pritožbah njunih odvetnikov je vrhovno sodišče dokončno odločilo in potrdilo kazen celjskega okrožnega sodišča. Starina naj bi se takrat zaradi konoplje zapletel v spor z znancem Brankom Jevševarjem, nato pa Šobo nagovoril k streljanju. Šoba je streljal z vojaškim orožjem proti avtomobilu, kjer je sedel Jevševar, zadel pa je njegovega sopotnika Roberta Ribiča v glavo in hrbtenico, zaradi česar je pristal na invalidskem vozičku. Sojenje se je vsa ta leta vleklo, da so številne priče že marsikaj vmes pozabile, zato se je sodišče že na prvi stopnji oprlo predvsem na rekonstrukcijo dogodka. Tako Starina kot Šoba sta ves čas trdila, da sta nedolžna. Šoba je tudi v času kaznivega dejanja poskusa umora pravzaprav prekršil tudi pogojno kazen za drugo kaznivo dejanje, večkrat je bil že kaznovan. Po sodbi na okrožnem sodišču je primer romal na višje sodišče, kjer so bile leta 2011 tudi javne seje, saj so višji sodniki želeli še pojasniti določene podrobnosti, nato so zadevo obravnavali še vrhovni sodniki, ki so sledili odločitvi okrožnega sodišča in kazen torej potrdili. SŠol Foto: SHERPA (arhiv NT) Pri Žalcu umrl motorist Voznik avtomobila naj bi izsilil prednost V nedeljo nekaj minut pred 18. uro se je na regionalni cesti izven Ložnice pri Žalcu zgodila tragična prometna nesreča. V njej je umrl 27-letni voznik avtomobila. Moški je vozil po lokalni cesti iz smeri Ložnice pri Žalcu, v križišču pa se je vključeval na prednostno regionalno cesto. Pri tem naj bi zaprl pot oziroma izsilil prednost 42- letnemu motoristu, ki je pripeljal iz smeri Arje vasi. Motorist je začel zavirati, da bi preprečil nesrečo, a je pri tem padel po vozišču in silovito trčil v avtomobil. 42-letnikove poškodbe so bile tako hude, da je umrl na kraju nesreče. Letos je v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Celje umrlo osem ljudi. V enakem obdobju lani trije. Foto: PGE Celje Poškodovanemu motoristu so prvo pomoč najprej nudili mimoidoči. Na kraju je bilo tudi šest celjskih poklicnih gasilcev. Rimske terme morajo vrniti denar Celjska okrožna sodnica Romana Gradič je konec minulega tedna izrekla kazni nekdanjemu vodji gradbene operative Vegrada Karlu Bogatinu in nekdanjemu odgovornemu nadzorniku gradbišča Rimske terme Marjanu Volmajerju, ki sta bila poleg Hilde Tovšak obtožena zaradi oškodovanja Evropske unije. Obtožena je bila tudi družba Rimske terme, ki je v stečaju. Tovšakova krivde ni priznala, zato so postopek zoper njo ločili in se bo začel sredi maja. Vegrad in družba Rimske terme sta leta 2009 na podlagi lažnega prikazovanja izvedbe in plačila gradbenih del od Evropske unije dobila 3,5 milijona evrov nepovratnega denarja. Karel Bogatin je dobil leto in štiri mesece zapora. Kazen bo prestal z družbeno koristnim delom, zato mu je sodišče naložilo 970 ur takšnega dela. Kje ga bo opravil, je odvisno od njegovega dogovora s pristojnim centrom za socialno delo. Volmajer pa je dobil šest mesecev zapora pogojno na leto dni, saj je pri njemu štela olajševalna okoliščina, da je pomagal v preiskavi in že takrat priznal kaznivo dejanje. Družba Rimske terme pa bo morala vrniti ves denar, torej 3,5 milijona evrov. Kako bo država zdaj izterjala denar od družbe, pa ni predmet kazenskega postopka, je v razlagi sodbe dejala sodnica. Šele odločba sodišča o tem bo podlaga za morebitno prijavo te terjatve v stečajni postopek. SŠol Foto: SHERPA Marjan Volmajer je dobil najnižjo kazen, ker je krivdo priznal že v preiskavi. Junija kazen za nesrečo Povzročitelj in žrtev pijana 34-letnemu Janiju Pilku, ki je decembra 2008 na cesti med Šeščami in Matkami trčil v 62-letnega na tleh ležečega pešca, naj bi junija izrekli kazen. Pretekli teden so na sodišču samo prebrali izvedensko mnenje, v katerem je psihiatrični izvedenec Matej Kravos zapisal, da je bila povzročiteljeva sposobnost ravnanja v času nesreče bistveno zmanjšana zaradi močne alko-holiziranosti. Kot je znano, je imel Pilko kar 2,59 grama alkohola na kilogram krvi, vozil pa je tudi brez vozniškega dovoljenja. Sojenje bi se sicer lahko danes končalo, vendar mora sodišče zdaj preveriti še, ali je povzročitelj poravnal kazen za prometni prekršek, ki ga je storil ob povzročitvi prometne nesreče. Vzporedno s kazenskim postopkom na celjskem sodišču je tekel tudi postopek ukrepa zaradi kršitve cestnih predpisov na žalskem okrajnem sodišču. Tamkajšnji izrek kazni morajo namreč upoštevati tudi pri odmeri kazni v tem postopku. Sojenje se bo z zaključnimi besedami obrambe in tožilstva nadaljevalo 10. junija. Razstrelili sumljiv kovček V noči na ponedeljek so morali pripadniki specialne enote policije posredovati pred trgovskim centrom v Celju. Neznanec je pred vrati namreč pustil sumljiv kovček. Policisti so ga v nočnih urah z uporabo vodnega topa razstrelili in pri tem ugotovili, da ni šlo za nobeno nevarnost za ljudi. Kradla kot sraki Celjski policisti so ovadili 30-letnika in enako staro žensko z našega območja, ki naj bi v zadnjem mesecu večkrat kradla iz stanovanjskih hiš na območju Košnice, Zadobrove pri Celju in Vojnika. Kradla naj bi samo iz odklenjenih hiš, pri čemer je moški iskal stvari po hiši, ženska pa opazovala okolico in obveščala, če bi ju kdo slučajno opazil. Nakrasti naj bi uspela različne vsote denarja, zlatnino, ročne ure ter različne druge predmete. Preiskovalni sodnik, ki ju je zaslišal, je zanju odredil pripor. Preiskava še ni končana, saj sumijo, da sta storila še več vlomov in tatvin. Kolesarji, previdno naokrog V Sloveniji bo od 6. do 30. maja in od 11. do 16. junija trajala preventivna akcija za večjo varnost kolesarjev s sloganom Kolesarji, previdno naokrog! Zaradi lepega vremena je v prometu več kolesarjev, ki pa so tudi med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu, kadar pride do nesreč. Ravno na Celjskem se je v zadnjih letih povečalo število poškodovanih kolesarjev. Policija svetuje večjo previdnost, predvsem na cestah, ki so slabše urejene ali na kolesarskih stezah, ki še niso dobro očiščene in je na njih še vedno pesek. Prav tako pa velja previdnost tudi za ostale voznike, ki pogosto kolesarjem izsiljujejo prednost. Odpeljal poškodovan avto Celjski policisti iščejo neznanca, ki je v Štorah ukradel avtomobil. Ta je bil parkiran na makadamskem parkirnem prostoru ob cesti. Tatvina je dokaj nenavadna, saj gre za vozilo, vredno 150 evrov, ki ga je voznik pustil ob cesti, ker je bil udeležen v prometni nesreči. Oprostimo jim! V Šentjurju pri Celju so neznanci v minulih dneh s črnim sprejem poškodovali fasadi zgradbe občine in kulturnega doma. Na občinsko stavbo naj bi zapisali »Oprostimo jim, saj ne vedo, kaj delajo«, pri pisanju na objekt kulturnega doma pa je neznanca očitno kdo zmotil, saj svojega »dela« ni dokončal. Policisti avtorja še iščejo, višina škode pa še ni znana. KRONIKA 23 Celjski tožilci se utapljajo v delu Na pomoč tožilci od drugod - Kljub temu uspešni pri obsodbah Kljub temu, da so celjski okrožni državni tožilci zadovoljni z opravljenim lanskim delom in da so nekako uresničili glavne cilje pri obravnavanju kazenskih ovadb in vlaganju obtožnic, je celjsko tožilstvo takoj za ljubljanskim najbolj obremenjeno v primerjavi z ostalimi tožil-skimi uradi po Sloveniji. Velenjskim tožilcem tako enkrat na teden pomaga tožilec iz Slovenj Gradca, konjiškim pa tožilec s Ptuja. Sto zadev oziroma kazenskih ovadb so morali iz Celja poslati na tožilstvo v Krško. Tamkajšnji kolegi bodo ovadbe preučili in tudi napisali obtožnice, nato primere vrnili nazaj v Celje, kjer jih bodo na sodišču zastopali celjski tožilci. Tak način dela pomeni, da je celjsko tožilstvo resnično kadrovsko podhranjeno, dodaten udarec pa je, da ne smejo zaposlovati novih sodelavcev niti pripravnikov niti strokovnih delavcev. Kadrovski problem se kaže tudi v tem, da vsak tožilec ne more biti na vseh sodnih obravnavah, saj je v praksi še vedno več sodnikov kot tožilcev, sodnih obravnav pa brez tožilca ne more biti. Kljub temu je za celjske tožilce pozitivno to, da so tudi na državni ravni zelo uspešni pri pregonu storilcev, dosežejo kar 92 odstotkov obsodb v vseh primerih obtožnic, ki jih vložijo na sodišče. Za celjsko tožilstvo še posebej velja tudi uspeh v primerih pogajanj s storilci kaznivih dejanj, ki jim priznajo krivdo in se dogovorijo za nekoliko nižjo kazen v primerjavi s sodnim postopkom, ki bi sledil, če krivde ne bi priznali. SŠol Ermenc se vrača Konec maja naj bi se med celjske tožilce vrnil mladi Edvard Ermenc, ki je zadnja leta delal v specializirani skupini tožilcev, ki so zadolženi za pregon storilcev najhujših kaznivih dejanj. Ermenc je med drugim dosegel visoko zaporno kazen za Gregorja Britovška in Nenada Miroviča, ki sta bila obtožena napeljevanja k umoru in umora Velenj-čana Matjaža Volka pred leti. Medtem ko so ju na celjskem sodišču oprostili, se je Ermenc pritožil in v Ljubljani na višjem sodišču dosegel, da sta bila Miro-vič in Volk nato obsojena na najvišjo možno kazen v Sloveniji za takšno kaznivo dejanje - kar na 30 let. Foto: SHERPA (arhiv NT) Edvard Ermenc H " ■ " ■ I VII Zaporniki se izobražujejo V Celju imajo veliko tovrstnih možnosti - Skupne gledališke igre in zaporniški časopis Celjski zapor slovi predvsem po tem, da zaprte osebe na sprehodih nimajo nobenega zelenja, saj je stavba v središču mesta. V Celju je lani zapor ali pripor prestajalo povprečno 400 oseb, kamor je vštet priliv oziroma odliv posameznikov, medtem ko je bilo ves čas v prostorih zavoda 81 oseb. V Prevzgojnem domu Radeče pa je vzgojni ukrep ali kazen prestajalo povprečno 21 mladostnikov. Pregled njunega letnega poročila kaže, da imata zavoda vsaj dva skupna imenovalca: težave z alkoholom in drogami med zaprtimi osebami in visoko število tistih, ki se med prestajanjem kazni izobražujejo. V celjskem zaporu je v primerjavi z leti prej tudi več tujcev. Pobegov lani sicer ni bilo, se je pa dvakrat zgodilo, da se zapornika po prostem izhodu nista vrnila, a so ju kasneje izsledili. Pravosodni policisti so lani v Celju 15-krat uporabili fizično silo, en policist se je pri tem tudi poškodoval, največkrat je šlo za preprečitev spora med zaporniki ali za posredovanje, ker zaporniki niso upoštevali navodil. Alkohol in droge Težave z alkoholom in drogami so stalnica v vseh zaporih, tudi v Celju ni nič drugače. Šestkrat so pri zapornikih oziroma priporni-kih našli marihuano, enkrat kokain, sedemkrat tablete, v enem primeru celo pribor za uživanje droge. Nekdo je lani hotel v zapor prinesti celo nož oziroma bodalo, pogosto pa med zaprtimi osebami najdejo skrite telefone. Zaradi težav z drogo so se nekateri tudi zdravili, Inštitut Vir in predstavniki društva Projekt Človek pa so izvajali tudi svetovanja za odvisnike. Izobraženi zaporniki Da je v celjskem zaporu zelo dobro poskrbljeno za možnost izobraževanja, smo že poročali. Tudi tokratno poročilo razkriva, da so se najbolj izobraževali ravno obsojenci iz Celja, ki imajo možnost študijskih dopustov, skrajšanega delovnega časa, učno in finančno pomoč. Nekoliko težje je z iskanjem službe ob izpustu iz zapora, saj je kljub izobraževanju lani delo našel samo eden od 46 izpuščenih zapornikov. V celjskem zaporu imajo tudi številne ustvarjalne delavnice, gledališke predstave, potopisna predavanja, koncerte, športne dogodke, posodobljen fitnes, ob slovenskem kulturnem prazniku so pripravili celo jubilejni izvod zavodskega časopisa. Za zaprte osebe skrbijo tudi duhovniki oziroma predstavniki različnih verskih skupnosti. Letno poročilo kaže, da bi zaradi prenatrpanosti predvsem celjskega zapora bilo smiselno uresničiti večletne želje po novem objektu, vendar so to zaenkrat še vedno le »pobožne želje«. Zlorabe ugodnosti V Prevzgojnem domu Radeče imajo mladi izobraževanje v celoti brezplačno in so za učenje tudi nagrajeni. Osem jih je lani našlo delo, ko so zavod zapustili. Težave, ki se kažejo v Radečah, so povezane tudi z alkoholom in drogami. Je pa bilo v Prevzgojnem domu Radeče največ zlorab ugodnosti. Šestnajstkrat so morali mladostnike iskati, ker se po izhodu niso vrnili v zavod, trinajstkrat pa so morali zaradi uničevanja stvari ali neupoštevanja ukazov pravosodni policisti uporabiti tudi prisilna sredstva oziroma fizično silo. SŠol Foto: SHERPA Ponaredki potrdil Rdečega križa V upravnih enotah morajo biti bolj previdni V zadnjem času so se ponovno pojavili ponaredki potrdil Rdečega križa Slovenije o uspešno opravljenem izpitu prve pomoči kot del vozniškega izpita za voznike motornih vozil, ki so sestavni del dokumentov za pridobitev oziroma izdajo vozniškega dovoljenja. Potrdila so sicer opremljena z zaščito, ki jo je treba obvezno preverjati, ko kandidat za voznika predloži dokument. Ta je zaščiten s tako imenovano numeracijo, posebno tiskarsko podlago, z žigom in s podpisom zdravnika. Agencija za varnost v prometu je že obvestila upravne enote na večjo previdnost pri preverjanju tovrstnih potrdil. Policisti in vojaki za Anino zvezdico Konec lanskega leta so policisti in vojaki sodelovali v veliki humanitarni akciji Anina zvezdica, v okviru katere so zbrali okoli 20 ton hrane. Tokratni akciji pa se pridružujejo tudi gasilci. Skupaj s humanitarnim društvom Never give up (Nikoli ne obupaj) bodo zbirali hrano za posameznike in družine v socialni stiski. Akcija bo trajala do 18. maja, ko bodo zbirali hrano z daljšim rokom uporabe. Zbrano hrano bodo nato predali organizaciji Anina zvezdica, ki bo poskrbela za pripravo in distribucijo paketov tistim družinam in posameznikom, ki najbolj potrebujejo tovrstno pomoč. Občani lahko hrano, ki jo želijo darovati, prinesejo tudi v policijske enote na Celjskem. 24 RAD DOBRO JEM Lucija Posinek Gorjanc iz celjske knjižnice je mojstrica za džeme, ki jim poleg sadne osnove rada doda še kaj, da so res posebni. Jagode z meto, hruške z limonino lupino in limoninim sokom predstavljajo le dve ideji, ki ju je delila z nami v kuharski oddaji na Radiu Celje. Lepo okrašeni in zapakirani džemi z lično označbo so darila za tiste, ki to znajo ceniti. Še nasvet za kuhanje džemov in marmelad - naj bo kuhalnica vedno nova ali tista, ki je samo za kuhanje sadnih shrankov. V družini naše gostje so praktično vsi vegetarijanci, a to ne pomeni, da so jedi puste in enolične. Ideje, kaj še skuhati in na kakšen način, dobijo tudi na potovanjih, nazadnje jih je z jedrni očaral Istanbul. Zelenjavapri njih je lokalna, kupljena pri pridelovalki. Za sladkanje sledita dvapreizku-šena recepta. Dober tek! r TORTA PAVLOVA Sestavine: 4 beljaki 200 g sladkorja 1 žlica jabolčnega kisa 0,5 žlice škroba 6 del sladke smetane 350 do 400 g očiščenega sadja Priprava: Stekleno posodo namažemo z limono. Beljake ločimo od rumenjakov in pustimo pokrite na sobni temperaturi 30 minut. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija, nato zmanjšamo na 150. Beljake stepamo s sladkorjem do svetlečega sijaja, nato dodamo kis in škrob. Na papir za peko narišemo krog in nanj nanesemo beljak. Pečemo 60 do 75 minut. Ko je beljak pečen, odpremo pečico za 15 centimetrov in pustimo, da se pečeni beljaki v pečici ohladijo. Ohlajeno beljakovo tortno osnovo zvrnemo (obrnemo) na velik krožnik, namažemo s stepeno sladko smetano in obložimo s kislim sadjem. >V JAGODOV DZEM Z METO Sestavine: 1 kg očiščenih jagod 1 velika pest metinih listov 300 g sladkorja 1 gelfix extra (v razmerju 2:1) Priprava: Očiščeno sadje narežemo ali zmeljemo in ga stresemo v veliko posodo. Gelfix zmešamo z dvema žlicama sladkorja in ga primešamo k sadju. To mešanico segrevamo in neprestano mešamo z novo kuhalnico oziroma s kuhalnico, ki jo imamo samo za mešanje sadja. Ko zavre, dodamo sladkor in narezane metine liste. Ob stalnem mešanju kuhamo še 3 minute. Potem odstranimo peno in džem prelijemo v vroče kozarce, te pa zapremo z navojnim pokrovčkom. SARMICE IZ RDEČEGA ZELJA (recept poslušalke Zdenke) Sestavine: 1 glavica rdečega zelja 2 veliki čebuli 1,5dl napol kuhanega 1,5dl mletih orehov sol poper lovorov list timijan I jajce ljušnakocka pol kisle smetane Priprava: Zeljno glavo potopimo v krop, da se listi zmehčajo. Sesekljani čebuli prepražimo na olju, dodamo riž, orehe, jajce, sol, poper in timijan, dobro premešamo ter s tem nadevom napolnimo zeljne liste, kijih zvijemo v lepe sarmice. Opečemo jih na vseh straneh, zložimo v ognjevarno posodo in zalijemo z juho iz kocke. Pokrita jed naj počasi vre, na koncu pa ji dodamo nekaj žlic razžvrkljane smetane. Zraven skuhamo krompir v kosih ali pire. 0\!A RECEPTA IZ NAŠIH KUHARSKIH BUKEV: KOSILO GRATIS Ob nakupu treh kosil - - --------da mi gostilna Cas - s posluhom in domačnostjo gsm: 041/721-299 Odprto: Pon-Sob: 8.00 - 22.00 Ned: Zaprto (samo za zaključene družbe) Savinjska cesta 72, Žalec PO PEČEN POR (recept poslušalke Bože) Sestavine: 2pora 4 rezine šunke nekaj žlic holandske omake DNEVI PIRANSKEGA BRANCINA POHAN PIŠČANEC (1.6 KG) Priprava: Debelejši por razrežemo na kose, velike približno toliko kot kranjske klobase. Temeljito ga operemo in skuhamo v osoljenem kropu. Odcedimo in vsak kos pora zavijemo v šunko. V pekač, ki smo ga namazali z oljem, zložimo por tesno drugega ob drugega, prelijemo s holandsko omako in potresemo s sirom. V ogreti pečici pečemo por toliko časa, da sir porumeni. Če zraven pripravimo še krompirjevo solato, dobimo imenitno večerjo ali kosilo. KUPON AKCIJA VELJA DO KONCA MESECA MAJA 2013 Rezervacije so priporočljive. Prosim, da vzamete kupon s sabo. AKCIJA 25 Ves april ste lahko glasovali za zadnji »paket« kandidatov za naj maturantko in naj maturanta. Še nekaj dni imate časa, da svojemu favoritu namenite svoj glas. Do ponedeljka, 6. maja, do 11. ure bomo sprejemali vaše kupone, nato pa v četrtek objavili imeni zadnjih dveh finalistov. Skupaj s štirimi zmagovalci februarskega in marčevskega kroga se bosta ta mesec aprilska finalista pomerila za končni naslov. / — ^r k Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek . naslov........................ kontaktni telefon/e-pošta ----- Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje. Za oba končna zmagovalca imamo pripravljene lepe nagrade Turistične agencije Palma. Nagradili bomo tudi njuna razreda, in sicer s kosilom v eni od restavracij. H'Mli'lMJIIH.» živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. pi&z&tia/ ^Veaana/ POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI avt(J)hiša škorjanec CjcTX) KIA MOTORS Umikava** skušnjava - PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust -LESNINAD.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) - MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. -TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p.. - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. - 20% popust za vse upokojence na njihove storitve. - ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE -— Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja ob četrtkih - dva časopisa v enem in priloga TV OKNO. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval je ponedeljek do 16. ure. UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA MOTORNA VOZILA ODKUP PRODAm HYUNDAI Accent 1,4 top life, črne barve, letnik 2007, garažiran, z vso opremo, 88.000 km, s potrjeno servisno knjigo, prodam. Pokličite (03) 573-5146. 1391 MOTOR Suzuki, GSXR 750, zlat, prevoženih 45.000 km, vzdrževan, prodam. Telefon 040 807-371 ali 041 945-589. 1463 zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje TRAKTOR, Tomo Vinkovič, letnik 87, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 587-055. i486 KUPim KUPim RABLJENO vozilo ali skuter 50 ccm, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. Š 97 RABLJENO vozilo v kakršnem koli stanju kupim z gotovino. Prepis, gotovina in odvoz takoj. Telefon 031 783-047. 1418 STROJI TRAKTOR Imt, Zetor, Deutz, Univerzal, Štore, Tomo Vinkovič ter ostale priključke, lahko v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 678-130. p TRAKTOR Deutz, Zetor, Imt, Univerzal, Štore in Tomo Vinkovič kupim. Telefon 070 410-588. p TRAKTOR, znamka ni pomembna, priključke in kiper prikolico Tehnostroj, kupim. Telefon 051 639-777. p POSEST PRoDAm PRoDAm KOSILNICO bcs, acme motor, bencin - petrolej, starejši model, širina kose 127 cm, prodam ali menjam za »plato« za manjši traktor širine 140 cm. Telefon 051 203-305. 1483 POLEPŠAJTE SI DOM IN UŽIVAJTE V NJEGOVEM OBJEMU! iiiniiiw.polepsalmDsldom.moDiiImlt.com NAŠE STORiTVE: • slikopleskarska dala, fasaderstvo • Knauf in suhomontažni sistem • notranja ureditev doma, obnova kopalnic, tlakov, svetovanje SONJA PODBREGAR, s. p., Škofja vas 38, 3211 Škofja vas, Gsm: 041 668 829 UREJENO stavbno zemljišče, 1.350 m2, v Kulturniški ulici v Celju, prodam. Cena 50 EUR/m2. Vse informacije in ogled dokumentacije: Janez Cerovšek, Pega-zov dom, soba 25/1 a, Celjska cesta 11, Rogaška Slatina, po 15. uri.1309 GOSTIŠČE Paradiž Laško prodamo: sobe, veliko parkirišče. Jožica Golob, telefon 031 269-471. 13 6 5 V predmestju Celja prodam parcelo, veliko 900 m2, ali polovico parcele. Telefon 5473-733. 1460 MANJŠO kmetijo, v velikosti 10.363 m2, na Teharjah, blizu centra, na sončni, ravni legi, starejša hiša, obnovljeno gospodarsko poslopje, primerno za obrtnika, prodamo. Telefon 041 323518. 1434 Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 BIVALNI vikend s sadovnjakom, v okolici Planine in gradbeno parcelo v okolici Vojnika, 1.000 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 771-466. 1455 oDDAm GOSTINSKI lokal, opremljen, v Celju, oddam v najem. Telefon 041 708-196. 1469 STANOVANJE PRoDAm ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje, hiša, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine in cela podkletena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za večjo družino, prodam. Telefon 041 560-539. 1132 Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana Celle: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja ENOSOBNO stanovanje na Hudinji, 5. nadstropje, dvigalo, obnovljeno, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 314-910. 1143 Do 36 mesecev na osnovi 00, pokojiine § POSEST, veliko 8.195 m2 - gozd, travnik in vinograd, z gospodarskim poslopjem (vikend) ter lesenim pomožnim objektom, v katastrski občini Ponikva, kraj Grče, občina Žalec (nad Jaškim mlinom), prodam. V gospodarskem poslopju je elektrika in voda. Cena 45.000 EUR. Telefon 041 668-771. 1473 PE CELJE, Ul. XIV. dhriijja 14. iS 03/4257000 * PE MARIBOR. ParHiansha 3-5, S 02/23410 00 £ PE MURSKA SOBOTA. g Staneta Rozmana 16,02/521-3000 ^ hI'J * M J M J Uki Slovenska 27,1000 Ljubljana oDDAm LAŠKO. Oddam enosobno stanovanje, opremljeno, od 10. 5. naprej. Informacije po 14. uri, telefon 734-7699. L 55 ion™ aslrologinja 0906430 mmm astrologinjai jasnovidnosti cena pogovora za minuto je 1, IBIOTERAPUEI cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja 6SH041404935 NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA | NAROČILNICA | NAROČILNICA ME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: laročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev i Vi Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra. Ob prehodu na vsebinsko zajetnejšo četrtkovo izdajo bo cena za naročnike ostala nespremenjena. Naročniki plačajo na mesec 9,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 68 let- PODPIS: - T&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. novi tednik MGSvrl 'Ju®'Jul / SM Kuci :nr d.o.o. Q.Mt'0,5 n vedeževanje, astrologija, feng stiui dstiologinja i daca TOrn^iogna '^W.rOiuLj-jii vedele v j lit j JASNA NjiirOl c ij^iTikf k.ir(L* F? aitraSoe) DAMI EL JNtrolnr|i;.i feng shu« «X k '"lea ärtgglskeTafte iiganikfr klf't- S V*dn«valb KARINA ciganske karte B Ycdü^cvalkj EMA tor ol cigani'kckane vvdpzvvalka ANA vedeievjlkj ULA L.cjjiiik«' kam- Pokličite nas eenejel SOBO s posebnim vhodom, okolica Žalca, oddamo zaposleni ženski. Telefon 041 628-106. 1437 ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Brodarjevi ulici oddam samski osebi ali paru. Telefon 041 864-311. 1466 GARAŽA oDDAm GARAŽO v Celju oddam v najem. Telefon 051 210-405. p PRoDAm NOVO kuhinjo, 2.60 m, v rjavi barvi, prodam za 390 EUR. Telefon (03) 5774-048, 041 816-780. 1448 DNEVNO sobo Alples in spalnico, zelo malo rabljeno, prodam. Telefon (03) 5740546 ali 031 438-693. 1462 PRoDAm NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodam. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice, mlade ter bele težke piščance za dopitanje prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p DVE telički, stari 14 dni in simentalko, staro 7 mesecev, prodam. Telefon 031 840-282. 1385 PONI žrebička prodam. Telefon 041 264132. L 64 KOKOŠI nesnice, ki že nesejo eno leto, prodam. Telefon 051 397-982.1419 PAŠNO teličko, pasma simentalka, težko približno 300 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 524-358. 1433 TELIČKO, težko 130 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 345-631. 1435 BIKCA, pasme simentalec, starega 10 mesecev, težkega približno 310 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 726-488. 1441 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon (03) 5739-366. 1442 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 070 445-858. 1443 BIKCA simentalca, 450 kg, prodam. Kličite zvečer na telefon 5791-097. 116 Š BIKCA težkega 200 kg in teličko, težko 160 kg, oba sivo-rjave pasme, prodam. Telefon 041 223-793. 1461 TELIČKO simentalko 125 kg in 3 mini koze prodam. Telefon 031 424-547.119 Š TELICO simentalko, težko 280 kg, primerno za pleme ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 519-341. 1456 PRAŠIČE, težke od 40 do 60 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 782-708. 1484 KUPim DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 www.drva.info OSTALO PRODAM ■ 200€/tona 1 peleti tel.: 051 359 555 Ingles d.o.o., Proseniško 53,3230 Šentjur DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. ši VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p PRODAM CIPRESE, navadne in smaragd, ter pušpan ugodno prodam. Telefon 041 573-863. 1185 VINO jurka, izabela, nič škropljeno, 100 l, zelo ugodno prodam. Telefon 030 929-341, (03) 5461-567. 1393 ŽGANJE slivovko in vino, belo, mešano, chardonnay, sauvignon, prodam. Telefon 031 572-314. 1440 SLADKO seno v Trški Gorci pod Kalobjem prodam. Telefon (03) 5796-063 ali 031 272-200. p SENO v kockah po 2,5 EUR/kom in 5 silažnih bal po 27 EUR/kom prodam. Telefon 031 207-444. 1464 NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo jarkice na začetku nesnosti: rjave, črne, grahaste, sive, jerebičaste, beli susex, leghorn in rjave jarkice, težke pasme, za meso in jajca. V prodaji tudi enoletne rjave in bele kokoši za nesnost ali zakol. Po naročilu tudi očistimo. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske bele piščance za dopitanje. V prodaji vsak delavnik tudi vse vrste perutninske krme in dnevno sveža jajca. Telefon (03) 700-1446. 1239 PRAŠIČE, težke od 50-80 kg in krmo v okroglih balah, ugodno prodam. Telefon 031 862-081, 041 880-798. 1477 INVALIDSKI skuter, akumulatorski, primeren za starejše, do 160 kg nosilnosti in do 30 km dometa, nov, ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p SUHA bukova drva, okolica Šentjurja, ugodno prodam. Telefon 041 415-846. 1446 SUHO krmo, novi kavč in večjo starejšo zamrzovalno skrinjo Škofja Loka prodam za 50 EUR. Telefon 041 965-353. 1453 ČRNO-belega bika križanca, zelo lepega, težkega 200 kg, zelo ugodno in brezhibni pajek Fahr za seno, 4-vretenski, prodam. Telefon 031 866-924. 1452 Po vsej sili me poskušajo obdržati zase ti, ki me imajo radi na tem svetu. A dan mineva za dnem, tebe pa ni od nikoder. Vem, da tvoja ljubezen do mene še vedno čaka mojo ... (R. Tagore) ZAHVALA Ob izgubi ljubega ata, tasta in dedija MILANA ŠOLINCA iz Zlateč 1 pri Šentjurju (2. 12. 1931 - 21. 4. 2013) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vsako iskreno besedo tolažbe in stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, za darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvaležni smo osebju Doma sv. Jožefa in Doma starejših Šentjur za nego, skrb in ljubeč odnos v času njegovega bivanja. Hvala Dializnemu oddelku bolnišnice Celje za lajšanje njegove bolezni. Hvala g. Čonču za cerkveni obred, Sindikatu Železarne Štore za izkazano pozornost, obema govornikoma, pevcem, trobentaču ter Pogrebni službi Zagajšek. Neizmerno smo mu hvaležni, da je bil in ostaja del našega življenja. Žalujoča: hči Tatjana in sin Rudi z družinama 1479 ODDAM SENO in otavo v rinfuzi, na »marofu«, približno eno do dve nakladalki, oddam. Telefon 051 358-304. 1447 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p„ p.p. 40, Prebold ŽELIM spoznati starejšega upokojenca, lahko je invalid. Sem vdova s svojim domom, mirnega značaja in prijetnega videza. Če je kdo, ki bi se preselil, naj pokliče po 19. uri po telefonu 041 807310. 1432 ZAPOSLITEV IŠČEMO voznika v mednarodni špediciji, vožnja s polpriklopnim hladilnim vozilom, 5 let delovnih izkušenj, kategorija C + E, NPK. Telefon 031 703-122, (03) 492-1421. Frigotransport Pišek & HSF d. o. o., Lopata 17, Celje. p IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pospravljanje, pomoč starejšim na njihovem domu. Telefon 041 857-309. 1267 IŠČEM delo: čiščenje likanje, pospravljanje, pomoč starejšim osebam na njihovem domu. Telefon 031 308-894. 1268 IŠČEM delo: pomoč v gospodinjstvu, čiščenje, likanje ipd. Okolica Laškega. Telefon 031 273-303. 1456 LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Nde kpfarsb Mye vm kdo pri tem vjomoc! e in male 9° 6P J' • / oainjel mahke ban 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR o a> a. 1 e s i diovenčkih gospodinj t " I 1 Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: INAROCILNICA' nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig » AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) Izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske hukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanie živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Podpis: STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Izdelujemo strojne omete, tlake, vse vrste fasad. Konkurenčne cene, dolgoletne izkušnje. Telefon 031 623-000. Omes gradbeništvo, d. o. o., Ledina 40, Sevnica. 983 IZVAJAMO različna gradbena dela (vzdrževalna na objektih, škarpe, tlakovanje, asfaltiranje ...) dela na kanalizacijskih sistemih (opustitev greznih jam, čistilne naprave, kronsko vrtanje ...). Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 1076 NUDIM pomoč pri vseh vzdrževalnih in rednih opravilih pri hiši in na kmetiji. David Jager, Svetelka 11 b, Dramlje, telefon 070 327-585. 1411 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Aplenc Anton, s.p., Prekorje 29 a, Škofja vas. Telefon 5415-011, 041 531976. 1482 Poroke Žalec Poročila sta se: Mirjana MATHEIS iz Rač in Andreas LIND iz Ingberta v Nemčiji. Velenje Poročila sta se: Mateja KVARTIČ in Blaž DOLIN-ŠEK, oba iz Velenja. Usoda kruta je med nas posegla, utrgala mladostni cvet, nesrečo, žalost nam postregla, kako je krut ta svet. ZAHVALA Ob tragični izgubi ljubljenega sina in brata MATEJA SMODEJA (2. 2. 1986 - 21. 4. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali sveče in cvetje in se skupaj z nami poslovili od Mateja. Žalujoči: ati, mami in brat Gašper ANGELI (1936-2003) IN JANEZU TERBOVCU (1930-1988) iz Debra 43 V SPOMIN Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlati srci spita, ki neskončno sta nas ljubili do poslednjega dne? Ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, ko vaju več med nami ni. Skromno in pošteno sta živela, v življenju le skrb in delo sta imela, a sedaj, draga mama in ata, nič več bolečine ne čutita, a v naših srcih še vedno ostaja huda bolečina. Molče s solzami se borimo, da angel čuva vaju, vsi močno želimo. A žal nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša. Če lučko na vajinem grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. A kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč, daleč je. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem preranem grobu. Žalujoči vsi njuni, ki ju močno pogrešamo. Smrti Šmarje pri Jelšah Umrli so: Franc OSET iz Podgrada, 80 let, Friderik KERČ iz Babnega Brda, 69 let, Ivan KOLAR iz Sv. Flori-jana, 49 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Ivan POVALE iz Vrbnega, 67 let, Matej SMO-DEJ s Ponikve, 27 let, Erna VOGA iz Tratne pri Grobel-nem, 70 let, Danica SLA-TENŠEK iz Šentjurja, 61 let, Viktorija KONJIČ iz Brezja ob Slomu, 86 let, Milan Me-lhijor ŠOLINC iz Zlateč pri Šentjurju, 81 let, Ivana LIPO-VŠEK iz Loke pri Žusmu, 80 let, Štefka KOVAČ s Proseni-škega, 69 let. Žalec Umrli so: Lucija AČKO iz Pariželj, 83 let, Štefan KOLAR iz Migojnic, 85 let, Pavel METLIČAR iz Vrbja, 66 let, Marija LEGAN iz Ljubljane, 92 let, Jožefa ŠKRUBA iz Bra-slovč, 67 let, Robert BRINAR iz Dolenje vasi, 82 let. Velenje Umrli so: Marija ZAVO-DNIK iz Velenja, 93 let, Mato DADIČ iz Velenja, 78 let, Jože DRUKS iz Velenja, 59 let, Marjan GOROGRANC iz Šoštanja, 58 let, Janez OSTERC iz Mozirja, 81 let, Slavko Lacko KNEZ iz Velenja, 78, Jožefa HLIŠ iz Velenja, 82 let, Alojzij BREČKO iz Laškega, 87 let, Josip SVE-ČAK iz Celja, 56 let. V TRENUTKIH ŽALOSTI POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE I 24 UR OBISK NA DOMLj] 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE LJUDI IN PREMOŽENJA, VARNOSTNIK /VAR-NOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.5.2013; SINTAL CELJE DRUŽBA ZA VAROVANJE PREMOŽENJA, D.O.O., CELJE, IPAVČEVA ULICA 22, 3000 CELJE UPRAVLJALEC TGM - M/Ž; UPRAVLJALEC TGM, NEDOLOČEN ČAS, 9.5.2013; STROJNA ZEMELJSKA DELA MITJA GOBEC S.P., NOVAKE 14, 3203 NOVA CERKEV VARILEC VARILEC - M/Ž; RAZNA VARILNA DELA IN DELA NA KONČNI MONTAŽI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.5.2013; ELRAZ, GRADBENIŠTVO, D.O.O., KOTNIKOVA ULICA 5, 1000 LJUBLJANA VARILEC II - M/Ž; VARJENJE, SESTAVLJANJE PODSKLOPOV V ŠABLONI, SESTAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH PODSKLO-POV IN SKLOPOV PO KONSTRUKCIJSKIH NAČRTIH, DELO Z ROČNIM ORODJEM, VRTANJE NA STABILNIH STROJIH, PREMEŠČANJE BREMEN Z DVIGALOM, PR-REMEŠČANJE BREMEN Z VILIČARJEM. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.5.2013; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE VOZNIK "VOZNIK TOVORNJAKA/PREVZEMNIK ODPREMNIK - M/Ž; PREVOZ MATERIALOV OD KUPCEV DO DRUŽBE IN OBRATNO; NALAGANJE, RAZLAGANJE MATERIALA; UREJANJE POTREBNE DOKUMENTACIJE; POSREDOVANJE INFORMACIJ MED DRUŽBO IN KUPCI; RAVNANJE V SKLADU Z ZAKONOM IZ CVP; PREGLED MATERIALA PRED UMESTITVIJO NA TERMINSKI PLAN IN UREJANJE POTREBNIH POSTOPKOV; EVIDENTIRANJE MATERIALA IN POSTOPKOV; TEHTANJE MATERIALA; PODPISOVANJE ODPREMNIH LISTOV; PREGLED MATERIALA PRI PREVZEMU IN ODPREMI; UREJANJE POSTOPKA ODPRE-ME MATERIALA", DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.5.2013; POCINKOVALNICA, STORITVENO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; IZVAJANJE VSEH AVTOMEHANIČNIH VZDRŽEVALNIH DEL OZ. POPRAVIL NA AVTOBUSIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.5.2013; IZLETNIK CELJE D.D. PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE, AŠKERČEVA ULICA 20, 3000 CELJE ELEKTRIKAR POLAGANJE IN MONTIRANJE EL. KABLOV - DELO V SLOVENIJI IN V AVSTRIJI - M/Ž; POLAGANJE IN MONTAŽA ELEKTRIČNIH KABLOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.5.2013; UDOTEC, MONTAŽA IN POLAGANJE KABLOV, MATIJA UDOVCIC S.P., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (AVSTRIJA, NEMČIJA, ZDA) - M/Ž; VEZAVA PROI-ZVODNJIH LINIJ, HIŠNE INŠTALACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.5.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK STROJNI-ELEKTRO TEHNIK (3113, 3114, 3115 ) - M/Ž; DELO NA SPECIALIZIRANEM INDUSTRIJSKEM TISKALNEM STROJU (TISK NA TEKSTIL)- ZAGON STROJA, TISK, UPORABA PROGRAMSKEGA MODULA V ZVEZI Z UPORABO STROJA, ČIŠČENJE, VZDRŽEVANJE STROJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.5.2013; BD GROUP, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., TEHARJE 7 A, 3000 CELJE KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST ZA PROGRAM ORODJE - M/Ž; IZVAJANJE NABAVNIH IN PRODAJNIH AKTIVNOSTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.5.2013; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE KOMERCIALIST ZA ELEKTRO PROGRAM - M/Ž; NABAVNE IN PRODAJNE AKTIVNOSTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.5.2013; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE UE LAŠKO NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE MOZIRJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČISTILEC - DELO V MOZIRJU - M/Ž; ČIŠČENJE PROSTOROV IN OPREME, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.5.2013; AKTIVA ČIŠČENJE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN UE SLOVENSKE KONJICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.5.2013; MUSTAPIČ FRIGO, MEDNARODNI TRANSPORT, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., MESTNI TRG 18, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA UPRAVLJALEC CNC STROJEV - M/Ž; PRIPRAVA STROJA IN OBDELOVANCA, IZVAJANJE OPERACIJ STRUŽENJA, RAZREZA, REZKANJA, BRUŠENJA PO PREDPISANEM TEHNOLOŠKEM POSTOPKU, MONTAŽA IN DEMONTAŽA REZILNEGA ORODJA, DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV, RAZREZ MATERIALA NA STROJNI ŽAGI, SIGNIRA-NJE PROIZVODOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.5.2013; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE UE ŠENTJUR PRI CELJU NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/ Ž; MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.5.2013; MONTAŽE MB MIRKO BRANKOVIČ, S.P., KIDRIČEVA ULICA 90, 3250 ROGAŠKA SLATINA VARILEC VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH KOMNSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.5.2013; MONTAŽE MB MIRKO BRANKOVIČ, S.P., KIDRIČEVA ULICA 90, 3250 ROGAŠKA SLATINA VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA MOTORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.5.2013; ŠMARJE-TRANS CVETKO JEZOVŠEK PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN TRGOVINO, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH AVTOSERVISER AVTOSERVISER - M/Ž; POPRAVILO IN SERVISIRANJE VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 23.5.2013; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PEK - M/Ž; PEKA KRUHA IN DROBNE- GA PECIVA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.5.2013; EKOD, TRGOVINA, STORITVE, PROIZVODNJA, D.O.O., VRENSKA GORCA 16, 3255 BUČE MESAR MESAR - M/Ž; PRODAJA IN STREŽBA MESA IN MESNIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.5.2013; KEROS-EKO, PRIDOBIVANJE SOLARNE ENEGIJE IN TRGOVINA,D.O.O., SOTELSKA CESTA 8, 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA TESAR - DELO NA TERENU V SLOVENIJI IN V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.5.2013; DASS-GRAD, GRADBENE STORITVE, D.O.O., CESTA TALCEV 3, 3320 VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA FASADER, SLIKOPLESKAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; STROJNO OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.5.2013; GOTHAM GRADBENIŠTVO FRANJO FAJFA-RIČ S.P., ŠALEK 93, 3320 VELENJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE GRADBENI DELAVEC, VOZNIK B IN C KATEGORIJE TER STROJNIK TGM - M/Ž; GRADBENA DELA, VOŽNJA Z B IN C KATEGORIJO, STROJNIK TGM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.5.2013; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P., FLORJAN 168, 3325 ŠOŠTANJ ŽERJAVAR ŽERJAVIST - M/Ž; UPRAVLJANJE GRADBENEGA ŽERJAVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.5.2013; BAPA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O., ULICA 3. JULIJA 12, 3320 VELENJE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA JEKLENIH KONSTRUKCIJ V PROIZVODNJI IN NA TERENU, ODČITAVANJE IN RAZLAGANJE TEHNIČNIH SKIC IN SPECIFIKACIJ ORODJA, ŠABLON, PROTOTIPOV ALI MODELOV PRIPRAVO ŠABLON IN SKIC IN DOLOČANJE DELOVNIH POSTOPKOV VRTANJE, RUŠENJE ALI DRUGO OBLIKOVANJE DELOVNIH ELEMENTOV GLEDE NA PREDPISANE DIMENZIJE IN ZAKLJUČNO OBDELAVO TER OSTALA DELA PO NALOGAH NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.5.2013; VAR-PROM, VARJENJE, PROIZVODNJA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, STROJEV, OPREME IN MONTAŽA, D.O.O., CESTA FRANTIŠKA FOITA 6, 3320 VELENJE VARILEC VARILEC - M/Ž; VARJENJE JEKLENIH KONSTRUKCIJ IN NJIHOVA MONTAŽA NA TERENU IN V PROIZVODNJI PO POSTOPKU REO OZIORMA ELEKTRO VARILEC, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.5.2013; VAR-PROM, VARJENJE, PROIZVODNJA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, STROJEV, OPREME IN MONTAŽA, D.O.O., CESTA FRANTIŠKA FOITA 6, 3320 VELENJE VARILEC TIG - M/Ž; VARJENJE ZAHTEVNIH ZVARNIH SPOJEV NA VSEH VARILNIH MATERIALIH V PROIZVODNJI IN NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.5.2013; VAR-PROM, VARJENJE, PROIZVODNJA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, STROJEV, OPREME IN MONTAŽA, D.O.O., CESTA FRANTIŠKA FOITA 6, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA ŽERJAVIST - DELO NA TERENU V SLOVENIJI IN V NEMČIJI - M/Ž; DELO NA ŽERJAVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.5.2013; DASS-GRAD, GRADBENE STO RITVE, D.O.O., CESTA TALCEV 3, 3320 VELENJE KUHAR KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNO KUHANJE, NEDOLOČEN ČAS, 6.5.2013; GOSTILNA KRIŽNIK ANDREJ KRIŽNIK S.P., GABERKE 252, 3325 ŠOŠTANJ EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK KOMERCIALIST ZA PRODAJO - M/Ž; IZBRANI KANDIDAT BO ODGOVOREN ZA ZA SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) PROIZVODNEGA PROGAMA, USTVARJANJE LASTNE PRODAJNE MREŽE, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI S KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, OSTALA DELA IN NALOGE PO NALOGU NADREJENEGA, IPD., NEDOLOČEN ČAS, 9.5.2013; EUROGRAF, PODJETJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN GRADBENIŠTVO D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 6, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI VARNOSTNI INŽENIR (VS) STROKOVNI SODELAVEC ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU - M/Ž; PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME, PREISKAVE DELOVNEGA OKOLJA, USPOSABLJANJE DELAVCEV S PODROČJA VPD IN VPP, IZDELAVA OCEN TVEGANJ, IZDELAVA POŽARNIH REDOV, NAČRTOV EVAKUACIJE IN POŽARNIH NAČRTOV, IZVAJANJE ELE-KTRO MERITEV, VODENJE STROKOVNIH NALOG V POGODBENIH PODJETJIH ..., NEDOLOČEN ČAS, 29.5.2013; PROVARNOST, PODJETJE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI PRI DELU IN POŽARNE VARNOSTI, D.O.O., EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE DOKTOR DENTALNE MEDICINE DR.DENTALNE MEDICINE - M/Ž; IZVAJANJE ZOBOZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZA ODRASLE IN MLADINO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.5.2013; VDS, POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.5.2013; AVTOPREVOZNIK BORISLAV STOJAKOVIČ S.P., LIBOJE 42, 3301 PETROVČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA CNC OPERATER - M/Ž; 2D IN 3D REZANJE NA CNC REZKALNEM STROJU, NEDOLOČEN ČAS, 8.5.2013; EMO-TECH, PROIZVODNA DRUŽBA D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 49 C, 3313 POLZELA SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR - M/Ž; BARVANJE LESNIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.5.2013; SPLOŠNO MIZARSTVO PRIMOŽ RAZGORŠEK S.P., ZALOŽE 46, 3313 POLZELA KINO Spored od 3. 5. - 8. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Dvigni - akcijski, drama, komedija petek, sobota: 12.30, 15.20, 18.00, 18.40, 20.40, 23.15 nedelja: 12.30, 15.20, 18.00, 18.40, 20.40 ponedeljek, torek, sreda: 15.20, 18.00, 18.40, 20.40 Film, da te kap 5 - grozljivka, komedija petek, sobota: 14.10, 16.10, 20.25, 22.20 nedelja: 14.10, 16.10, 20.25 ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 20.25 G. I. Joe 2 - akcijski petek, sobota: 19.50, 22.10 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.50 Iron man 3 - akcijski, znanstvena fantastika petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.10 Iron man 3 - akcijski, znanstvena fantastika, 3D petek, sobota: 15.30, 17.55, 20.30, 23.10 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.55, 20.30 Jurski park - avantura, fantazijski, 3D petek, sobota, nedelja: 12.50, 18.10 ponedeljek, torek, sreda: 18.10 Krudovi - animirani petek, sobota, nedelja: 11.30, 13.35, 15.30, 17.40 ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.40 Krudovi - animirani, 3D petek, sobota, nedelja: 11.50, 13.55 Pozaba - avantura, znanstvena fantastika petek, sobota, nedelja: 12.20, 15.45, 18.30, 21.05 ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.30, 21.05 PRIREDITVE PETEK, 3. 5. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča 9.00 do 16.00 Ekomuzej Žalec Ekofest prost ogled ekomuzeja 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Naše prijateljice čebele otroška delavnica 9.00 do 18.00 Savinova hiša Žalec Ekofest metropol PETEK 19.00 Kon-Tiki - biografska pustolovščina 21.00 Na cesti - drama SOBOTA 18.30 Na cesti - drama 21.00 Kon-Tiki - biografska pustolovščina NEDELJA 19.00 Kon-Tiki - biografska pustolovščina 21.00 Na cesti - drama PONEDELJEK 20.00 Nemogoče - drama TOREK 20.00 Nemogoče - drama SREDA 20.00 Nemogoče - drama Kino Velenje PETEK 18.00 00:30 - Tajna operacija - akcijska drama 18.30 Pet legend - animirana sinhronizirana pustolovščina 20.30 Obljubljena dežela - drama 21.00 Sedem psihopatov in shih tzu - komična kriminalka, ironija SOBOTA 18.00 Obljubljena dežela - drama 19.00 00:30 - Tajna operacija - akcijska drama 20.15 Pijevo življenje - pustolovska drama NEDELJA 16.00 Pet legend - animirana sinhronizirana pustolovščina 18.00 Pijevo življenje - pustolovska drama 19.00 Sedem psihopatov in shih tzu - komična kriminalka, ironija 20.30 00:30 - Tajna operacija - akcijska drama PONEDELJEK 8.00 Cezar mora umreti - drama 20.00 Opomba - komična drama KINO ROGAŠKA SOBOTA 20.00 Django brez okovov - ve- stern NEDELJA 19.00 Django brez okovov - ve- stern Velika poroka - romanca/ljubezen petek, sobota: 12.10, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 nedelja: 12.10, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 ponedeljek, torek, sreda: 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Zambezija - animirana komedija petek, sobota, nedelja: 11.40, 12.40, 14.40, 16.50 ponedeljek, torek, sreda: 16.50 Zambezija - animirana komedija, 3D petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 Zavetje - drama petek, sobota: 18.05, 20.55, 23.20 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.05, 20.55 prost ogled Savinove hiše 10.00 do 12.00 Citycenter Celje Džungelska modna preobrazba džungelske dogodivščine 20.00 Dom kulture Svoboda Griže Kavarniški večer gost: Ivan Dobnik 21.00 eMCe plac Velenje_ Spiced heavy Rock'n'roll by High Octane družabni večer SOBOTA, 4. 5. 9.00 do 12.00 Savinova hiša Žalec Ekofest prost ogled Savinove hiše 9.30 do 11.00 Ekomuzej Žalec Logoterapija predava Maja Krajnc 9.30 do 12.30 Ekomuzej Žalec Brez gibanja ni življenja predavanje Nine Baša z delavnico 11.15 Ekomuzej Žalec Sonce in kožni rak predava Slobodan Vujasinovič 11.00 do 17.00 Bio park Nivo Žalec Ekofest predavanje in delavnice 15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje Ekofest velika Ponirkova avantura - živalski vrt, voden ogled Ekološke učne poti Vrbje 19.00 Društvena stavba Športnega parka Šentjur Drevesne zgodbe filmsko izobraževanje z ogledom več filmov na temo dreves in narave 21.00 Klub Žafran Podčetrtek Soul funked up 21.00 eMCe plac Velenje_ Retro party družabni večer NEDELJA, 5. 5. 8.30 do 9.00 Zg. Grušovlje Ekofest sprehod po Ekološki učni poti Ložnica 9.00 in 10.00 Ekomuzej Žalec Ekofest merjenje čaker in posvet, meditacija; izvaja Barbara Mihelič 9.00 do 9.30 Ekomuzej Žalec Ekofest vadba za povečanje življenjske energije; izvaja Ana Miletič 9.30 do 10.30 Ekomuzej Žalec Kako (si) odpustiti predava Ana Miletič 10.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Kovanje obilja in sreče vodena meditacija Barbare Mihelčič 10.30 do 12.00 Ekomuzej Žalec Ekofest predavanje Sanje Lončar in Rajka Škariča 10.00 do 17.00 Bio park Nivo Žalec Ekofest predavanje in delavnice 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 14.30 Pod lipami na vasi v Novi Cerkvi Folklora na vasi folklorno popoldne 15.00 Železniška postaja Zreče Eko čarovnije ustvarjalne in ekološke delavnice za otroke ter odrasle 15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje Ekofest VODNIK 29 velika Ponirkova avantura - eko cvetlični vrt, voden ogled ekološke učne poti Vrbje ... 16.00 Dvorana gasilskega doma Zibika_ Stari grehi veseloigra v izvedbi mladih iz župnije sv. Jožefa Celje 19.00 Cerkev Marije sedem žalosti, Botričnica Buške Čeče in Rezjanab Sasiedi etno koncert ljudskih pevk in godcev iz Bovca in Tolmina PONEDELJEK, 6. 5. 16.00 Mladinski center Velenje Inkubus program z delavnicami, razgovori, športom... TOREK, 7. 5. 17.00 Glasbena šola Celje_ Umetniški oddelki glasbene gimnazije I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje, zaključni recital 4. letnikov: Leon Firšt in Andrej Germovšek, tolkala 17.00 Vila Mojca Velenje Otroci so naše največje bogastvo predava Peter Herman 17.30 Osrednja knjižnica Celje Madagaskar Pedra Opeke - kandidata za Nobelovo nagrado potopisno predavanje - predava Vane Dušan Fortič 19.00 Knjižnica Velenje Kako z energijsko bioterapijo do boljšega zdravja in počutja predava Mateja Krašovec 19.30 Glasbena šola Celje_ Umetniški oddelki glasbene gimnazije I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje, zaključni recital 4. letnikov: Andrej Hernavs, tolkala; spremljava: godalni kvartet pedagogov glasbene šole 19.30 Glasbena šola Velenje Rok Rupreht, klarinet in Rok Kotnik, saksofon predmaturitetni nastop 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje živeti v Celju predstavitev obrtnika frizerja Avgusta Čatoriča 17.00 Glasbena šola Celje_ Umetniški oddelki glasbene gimnazije I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje, zaključni recital 4. letnikov: Maša Jahn in Zala Oblak, violina, Verica Kamenšek, viola 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Dan belega lotosa - praznik Helene P. Blavatsky predava Astrid Havliček - Tili 18.00 Mladinski center Šentjur Risanje na majice delavnica 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Zakon - nadnaravna posvetitev v dvoje za naravni vir življenja duhovni nagovor Jožeta Planinška 19.19 Knjižnica Velenje Vlasta Nussdorfer z gostjo se bo pogovarjala Sonja Bercko 19.30 Glasbena šola Velenje Urška Cvikl, klavir in žiga Petrič, tolkala predmaturitetni nastop 20.00 Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje Sofoklej: Antigona nastopa Dramska skupina III. OŠ Celje SREDA, 8. 5. 8.00 do 16.00 Krekov trg Celje Evropska vas predstavitev projekta osnovnih in srednjih šol 20.00 Narodni dom Celje O notranjem miru video prireditev 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje živeti v Celju predstavitev obrtnice modistinje Marte Žohar 15.00 Velenjski grad prireditev obujanja starih šeg 15.00 Velenjski grad Naše delo predstavitev likovnih del na razstavi ob 10-letnici delovanja likovnega krožka univerze za III. življenjsko obdobje 17.00 Mestna knjižnica Velenje - pravljična soba Ura pravljic 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Punčke iz cunj plesna predstava v izvedbi Folklorne skupine Cepetavčki OŠ Ljubečna 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Igrače imajo najraje otroke gledališka predstava v izvedbi Dramske skupine Klub najboljših OŠ Ljubečna 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic pripovedovali bosta Nika Lamešič in Metka Pivk Srdič 17.00 Glasbena šola Celje_ Umetniški oddelki glasbene gimnazije I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje, zaključni recital 4. letnikov: Tim Zazijal in Luka Šalamon, kitara 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Punčke iz cunj plesna predstava Folklorne skupine Cepetavčki OŠ Ljubečna 19.00 Vila Bianca Velenje_ Ščepci Sanje Lončar predavanje in predstavitev knjige 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Upanje za nas interaktivna srečanja 19.19 Knjižnica Velenje Humanistični večer z dr. Jožetom Vogrincem 19.30 Glasbena šola Velenje Ana Klinc, flavta in Patricija Fajdiga, flavta predmaturitetni nastop Jajčerija 19.30 Glasbena šola Celje Razstave Pokrajinski muzej Celje: Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru); V novi luči, do 5. 6. Otroški muzej Hermanov brlog: Moj rojstni dan; Čas za igro - It's playtime/Umetniška interpretacija II., zbirka Otroško življenje, do do 30. 6. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica Galerija Nika Ignjatiča Celje: Harmonije življenja, slikarska Umetniški oddelki glasbene gimnazije I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje, zaključni recital 4. letnikov: Katja Romih, flavta in Veronika Prtenjak, klavir Društva vabijo PETEK, 3. 5. 8.00 Trubarjevo nabrežje Laško 36. Laški sejem 9.00 do 13.00 Terasa Wellness parka Laško Medeni zakladi Laškega z okolico ustvarjalnice 14.00 do 18.00 Vrtnarija Valner Šentjur svetovanje inž. Draga Jančiča 16.00 do 20.00 Terasa Wellnes parka Laško Medeni zakladi Laškega z okolico degustacije, tržnica ponudnikov LAS Raznolikost podeželja SOBOTA, 4. 5. 8.00 Ploščad centra Nova Velenje Kmečka tržnica 8.00 do 12.00 Gotovlje_ Kmečka tržnica s sejmom pod lipami in pomladna zasaditev balkonskega cvetja 8.00 do 18.00 IHPS Žalec_ Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin 7. dan odprtih vrat 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 do 12.00 Vrtnarija Valner Šentjur svetovanje inž. agr. Irene Vizjak NEDELJA, 5. 5. 8.00 do 14.00 IHPS Žalec Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin 7. dan odprtih vrat PONEDELJEK, 6. 5. 14.00 do 18.00 Vrtnarija Valner Šentjur svetovanje inž. Draga Jančiča TOREK, 7. 5. 14.00 do 18.00 Vrtnarija Valner Šentjur svetovanje inž. Draga Jančiča SREDA, 8. 5. 14.00 do 18.00 Vrtnarija Valner svetovanje inž. Draga Jančiča m* ■i EE fest PETEK, 3. MAJ Pro^t ogled Ekamuzeja in Savinave hiie Otroška delavnica v Ekomuzeju Jezdenje ponijev, Ribnik Vrbje Haccp teiaj»f ebelarje in ostal«, EkomuieJ SOBOTA, 4. MAJ Prost ogled SauinDve hiše Predavanja v Ekomuzeju Predavanja in delavnice v Bio parku NIVO Poklanja vin savinjskih vinogradnikov, žalski "Ktuder" Velika ponirkova avantura, voden ogled ekološke učne poli, jezdenje ponijev. Ribnik Vrbje NEDELJA, 5. MAJ Sprehod po ekološki učni poti Löf niča, Zg. Grušovijc f KO tržnica in sejem, Eko muzej Predavanja v Ekomuteju Predavanja in delavnice v Bio parku NIVO Pokušnja vin Savinjskih vinogradnikov, žalski "Keuder" Velika ponirkova avantura, voden ogled ekološke učne pati, masaža rok %hmeljeuim maslom, jezdenje ponijev, FFT CAMP, Ribnik vrbje INFORMACIJE: TIC Zalet, tel. 710 04 34, in ekomuzej hmeljarstva in pivovarstv» Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2. tel 571 SO 21 / I dela očeta in sina Antona ter Janeza Repnika z Mute, do 11. 5. Galerija Mercator centra Celje: razstava Mandal univerze za tretje življenjsko obdobje, do 14. 5. Knjigarna in antikvariat Antika: prodajna razstava planinske literature, do 4. 5. Galerija železarskega muzeja Teharje: pregledna fotografska razstava del članov Fotografskega društva Celjem do 27. 5. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava Avtoportreti 2 Društva likovnih umetnikov Celje, do 11. 5. Galerija Mozirje: razstava Mozirski umetniki se predstavijo, do 8. 5. Mestna knjižnica Velenje: razstava Portretne ateljejske fotografije na Slovenskem: od druge polovice 19. do začetka 20. stoletja, do 5. 5. Grad Podsreda: razstava slikarskih del Jožeta Marinča, Heroji časa, do 23. 6.; fotografije Matjaža Čatra, Med svetovi, do 26. 5. Knjižnica Laško: strokovna literatura o čebelarstvu, čebelar- ska orodja in izdelki z razstavo otroške zbirke Čebelica (ob 60-letnici njenega izhajanja), do 27. 5. Mestna knjižnica Velenje: razstava ob 30-obletnici smrti Miška Kranjca, do 31. 5. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Nina Pader Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI I POIŠČITE in POKLIČITE I Zaščita kovinskih izdelkov s praškastimi laki GSM: 041-741-094 Praškasti taki nudijo zaščito vseh vrst kovinskih izdelkov. V primerjavi s klasičnimi premazi imajo (udi številne ekološke in varnostne prednosti. Praškasti laki so 100-odstotno suha snov, zato ob njihovi uporabi ne prihaja do izpustov v zrak ali vodo. Ker ne vsebujejo toksičnih snovi, so varni za uporabnike. Ne vsebujejo vnetljivih komponent, zato ni nevarnosti za vžig ali eksplozijo. Pri skladiščenju praška sli h lakov ni treba zagotavljali nobenih varnostnih ukrepov, zato je enostavno. Tudi ekonomske prednosti uporabe praškastih lakov so Številne. Njihov izkoristek je visok, v idealnih razmerah kar 98-odstoten, saj lahko odvečni prah zberemo in ponovno uporabimo. Poraba energije pri pečenju je pri idealnih pogojih lahko do polovice manjša, saj ni treba odpariti topila. Ker so praškasti laki suha snov, lahko pri idealnih pogojih porabimo za enak objekt pri isti debelini manj prahu kot klasičnega laka. Poleg tega klasični lak nanašamo v več slojih, za to porabimo tudi več Časa, medtem ko praškasti laki zagotavljajo odlično zaSčito v enem sloju, katerega debelino lahko reguliramo glede na želen končni učinek. Pri uporabi praškastih lakov ne potrebujemo čistilnih naprav, transport, skladiščenje in uporaba pa so občutno cenejši, ker niso potrebni posebni varnostni ukrepi, Najbolj običajen način nanašanja je elektrostatsko nanašanje. Pri tem gre za uporabo visoke napetosti 30100 kV, negativne polaritete, ki povzroči, da se veliko elektronov oprime delcev praškastega laka na poti skozi elektrostatsko pištolo. Med pištolo in predmetom nastane električno polje, ki povzroči, da se delci prahu oprimejo tudi na nasprotni strani predmeta. GSM: 041-741-094 Drugi način se imenuje tri bo nanašanje. Pri tem gre za naelektritev delcev zaradi drgnjenja ob stene pištole. Med pištolo in predmetom ne nastane električno polje, zato dosežemo s tem načinom enakomernejšo debelino nanosa, zmanjša pa se tudi odvisnost od oblike predmeta. Je pa ta način bolj občutljiv na zračno vlago in na tip prahu, ki mora biti zato posebej prilagojen. Prav tako je treba za enako kapaciteto uporabiti več pištol kot pri elektrostatskem nanašanju. Ko je prah na objekt nanešen, ga moramo še zapeči. Temperature pečenja se gi bljejo od 15G°C/20 min za reaktivnejše lake do 1906C/10 min za manj reaktivne lake. Običajni pogoji pečenja so 1S0°C/10 min. Čas pečenja je odvisen od mase in temperaturne prevodnosti materiala. Praška ste lake razdelimo glede na tip in namen uporabe na več skupin: EPOXI, EPOX1 POLIESTRI, POLIESTRI, POLIESTRI-QUAUCOAT, POLIURETANI, AKRILl. Osnovna razlika med tipi je v kislinski odpornosti, odpornosti proti UV-žarčenju in vremenskim vplivom, odpornosti proti udarcem in praskam, topilom (antigrafiti) Glede na potrebe so lahko laki antibakterijski, neodbojni (maskirni laki), samosvetleči, temperaturno odporni (do 400 stopinj C) ... Osnova za določanje barvnih tonov je RAL-lestvica, ki ima za izhodišče več kot 210 barvnih tonov, ki se lahko dopolnjujejo glede na sijaj, strukturni in metalik učinek... v neskončno barvno paleto. Za razliko od klasičnih mokrih lakov se praškasti laki ne mešajo, temveč se lahko na željo naročnika izdelajo po posebnem postopku z omejenimi minimalnimi količinami. r CVETLICAH NA IN DARILNI BLtTIK ^ NttaU Hribcrniki.p. Poslovne enote: Kalobje-Šencjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-00 in 03/ 995-99-64 Pfif UflFOlTlfl GA OBOI/, DEtO BREZPLAČNO! d o m o f i n a I gsm: 041 756 668 ■tesarstvo -krovstvo - stavbno kteparstvo - mon taio Velux oken - izdela va nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK 2m strešnih cevi VM PODARIMO pri zamenja vi strešne kritine. 'MM SERVIS TRAKTORJEV | 041 577 260 Priznanih znamk: GQLPONJ, LAMBORGHINI, SAME. HUftUMANN 10% popust na SERI/IS TRAKTORJE!/ Popuitiseneieita/ajo! (Jcfi?) KlA MOTORS avt(j)hiša škorjanee TbePnm-Io&uprtst'* 1 Mariborska 1 IS, Celje. 03/426OB 84. 031 604416 velika izbira letnih gum in platišč Ugodne cene - možnost nakupa do 12 obrokov brez obresti Ob nakupu gum ali platišč prejmete darilo j - raztegljiv ključ za kolesa z nastavkom 17 in IS mm !_ Premontaža in centriranje - 30 % + Hiter tekočine za vet rob ran ska stekla OKNA - VRATA - STEKLO lit. iW. rt.gi BOH n;«::'.v km IZKORISTITE 25% OTVORITVENI POPUST PE Velenje (031 677 70S) in PE Store (051 61D 955) Y^ljliepi v ngvg salone_ - j VltM7.AD£AL i " l'i T*5. «lnrfHnpnriMl Sleklo z ALU-distančnikom ZAKAJ SE VAM ROSIJO OKNA? Okna zavzamejo približno deset odstotkov površine zgradbe. So prosojni segment slav be in so potrebna zaradi naravne osvetljenosti prostorov, Omogočajo na m vidn i stik z okol ico in dovod sončne energije, h krati pa nas SCilijo pred atmosferami vplivi, v slavtji zadržujejo lop loto in preprečujejo vdor hrupa iz zunanjega okolja. Kakovostna okna odlikujejo kakovostni okenski profili in tesnita ter odlična izolacijska zasteklitev. Zaradi odličnega tesnjenja oken ob njih ni kroženja zraka, ki povzroča rosen je Pri starih oKnih problema rosenja ni bilo. saj reže med okenskim okvirjem In zidom ter Okvirjem in krilom nikoli niso bile popolnoma gljs steklo s TPJ-di-il.ini nikiini zn v of prihrankov esej o: rti i ko Psi vre J no H imnjšo ktmdeiuofijo fitve, izboljšano Uw (okna) vrednost zmanjtano je zraka ob elementu, i .ute* .m;'-1 s toploto in njem» Okna sama niso povzročitelj kondenzacije. So pa pogosto prvo mesto, kjer tako kondenzacijo lahko vidimo. Rosa na šipah nas opozarja da je vsebnost vlage v našem domu previsoka. Da bi preprečili la neprijeten pojav in izboljšali Kakovost svojega bivanja, vam priporočamo redno prezračevanje. Velika ve rjetnos t pa je, da se vam bo vlaga konde nzi rala na robo izolacijskega slekla z vgrajenim aluminjastim disfančnikom, Aluminij je slabi izolator in je hitri prevodnik temperature Zato deluje kol toplotni most Rešitev je v vgradnji toplih distaneniko v izolacijsko steklo S tem dosežemo občutno zmanjša nje prehajanja top lote, IE9 * Na naših straneh se trudimo, da bi bralcem lahko ponudili čim več ugodnosti, zato pozorno spremljajte tedenske ponudbe, s pomočjo katerih lahko ceneje koristite storitve oz. kupujete ceneje. Bodite pozorni na rdeče dodatke k oglasom, na katerih najdete ugodnosti, ki vam jih oglaševalci nudijo. Oglaševalci, hodile konkureiičnejši in dostopnejši -pokličite telefonsko številko 031 692-860 Lindap SKM nuna Ni yiaenn h do vam giavol / j Iii tlMUAPSKBdfln SBiininenvr. 33D3öaiHUkC \ I, 1H ;i,i|i'UJJ tJli.Cjitf Cilj Jf^ aai r F po£ra in|nDlindailsi -m. l ŠKATLA l/i j/l KO I/(250 kosou) GRATIS pr/ nokupu 200 m7 kritine ZUlffl&fi/O 7MN3EK Romana Tajnšek » Korošec \1 Stunt tij> !7. 3QQQ Ce!sn 03 544 17 f 3 041 034 044 _ popravila letni pregledi prodaja Paohlašderl «ffnna: OGodive CENEJE POGOJI —r D3/UB 47 KO • IMMEBCAS v JUNKERS ISTKA3ENZ PlIHf ISTHIIBEMZ P-LIHI. ion Pt vrhodni Stovern .ja FliimrmStj V 3000 Cilji sinojiflPtnsTiHn f'RASND BAKUANJE VSEH bmi KÜVIN HITRO. KVkLITETHO IK UGODNO! i,»^-prioMB,a,a «iede 1 na vrrto materiala aim-Ml 7+1OM banranjt f»RAL IfSSUitt P0SEBHIEFEKTI! L .u rtniiniurikiii ■ lidelava y enem dnem- predhodno naročilo! www.strojcpiastiKa.si .„^wt!» franko_ BREZPLAČNO SVETOVANJE KLEPARSKA, KROVSKA IN TESARSKA DELA IgorGOMINŠEKsp LCŽIMICA PRI ŽALCU 11 B, 3310 ŽALEC GSM' 031 592 573; E-MAIL: lGOR.SKG®GMA[t.EQM AKCIJA! Do-35% popusta na vso kritino JTIIRAVII iSfE UtKO 14 THERMANA MANUALNA TERAPIJA Izvaja; On. A. VERÄ1NIN ortoped revmatolog F1TE-X » OO -. DUNJUSUA 130 1000 UJUHJJU" TUU; 03 /7W-i7-0Q, 031 566 262; inn: c-ptwr*: Ftr£Xe?ir-I-NFT INSmOJE WIffl©« Z vami že 20 LET. nnna IZVEDBA VODOVODNIH IN ONTULNIH u u 11 I NAftlJAV HR SANACIJA K0PA1NIC _ HttlUCDE lUHOliUI itJ. Pioilnska vas 3W, Štore, gsm: 041 GBZ 8D7 Em I |M BREZPLAČEN osteopatski preyed I Kupon za 25 EI/ROI/ Pri naročilu sforifctr nad 500 evrov S gsn: 041JH SIL gm: 051S0 J S79 teHaß7714S,faks:0J/577149S MiÄW^taJw3f®«rtuiet Bfima^m i/se za streho? Pračvttkijs in montaža krank" kleparskih i?jcta in Jtre^ne kritj«; PtroSrnka Ma4 S7.32i0 iTORE www.stfeha-metalko.si__ 30 let ZA EMFFtO IW IZDELAVO PfiED RAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE (IMUOIE naSega STROKOVNJAKA ZA STREHI TOMAŽA HA GSM: 051554 29 i. PODARI/HO M/H ŽIEB0VE Pri ndfiiipii strehe MEMIK0. jMLjflC] FUkCA VL. M. Crwnfouh i TdÖ|1 M 019 N(VS WW, WC0 Cdjt ----- L-D A \¥AKI le - S^tf^HNA POPJW!LA Kj^nJ^nSSJt . iz^ELAVA m PtoDAjA in MENJAVA ZADR.C USNJENIH OBLAČIL Uod- f EUK dalje.. DELOVNI ČAt: fem. -ptt.icdl. dir 12-untinod W-drjf,. uri;sebi &Li-d/rit mrt VSE NA ENEM. MESTU ävtopbaln1^ HITRI SERVIS OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL 03/749 17 10 MULEJ DEJAN s.p. ul. Točke Čcčeve 17, 3230 ŠENTJUR 32 ZANIMIVOSTI Na prvi april sta si brez šale izpovedala ljubezen NAJINA POROKA Pišite nam na tednik@nt-rc in mladoporočenca bomo predstavili v rubriki Najina poroka! Bilo je prvega aprila pred osmimi leti. A norčavo lažnivi sloves tega dne Suzane in Damjana ni prav nič vrgel iz tira. Tisto, kar sta si že po nekaj dneh znanstva prebrala iz oči, je bilo dovolj, da sta na tem zgradila skupno življenje s prijetnim domom z otročičkoma in letos aprila še s piko na i - poroko. Suzana Bratec iz Jelc in Damjan Loknar iz Loke pri Žusmu sta se spoznala na zabavi, kjer je on igral. Trenutkov, ko se iz podaljšanih pogledov rojeva simpatija, se še danes spominjata s toplino. Tako se je počasi rodila ljubezen, se prepletla s prsti in se na koncu utelesila v dveh otročičkih. Pred tremi leti so postali družina s hčerkico Lejo, poldrugo leto nazaj pa se jim je pridružil še mali Matic. Da bi bila idila popolna, sta začela načrtovati tudi nov dom. Selitev v hišo, ki je zrasla blizu Damjanove domačije, sta pospremila še z najbolj simbolnim dejanjem predanosti drug drugemu - izmenjavo prstanov. Na predvečer poroke, 6. aprila, sta po tradiciji spala vsak na svojem domu, zjutraj pa se je ženin s svati odpravil iskat nevesto. V Stopi so jima srečo na tej poti zaželeli prijatelji s pogostitvijo. Civilni obred je vodil nekdanji župan Jurij Malovrh v Ipavčevi hiši, za ganljiv cerkveni obred pa je v cerkvi na Slivnici poskrbel župnik Marko Šraml. Ženinu je ob strani stal brat Jernej, nevesti pa sestra Adri-jana. Vesela družba je slavje nadaljevala v Mestinju. Bolj prvi poročni dan kot poročno noč pa sta mladoporočenca kot simbolični list novega, skupnega življenja preživela v novem domu. Če prve sanje v novi postelji v resnici kaj pomenijo, je bilo v njih gotovo veliko otroškega smeha, iskrenih besed in ljubečih pogledov. Vse to jima seveda želimo tudi mi. StO Žički grobeljnik raste v Sloveniji samo v kamnolomu pri Žičah. Grobeljnik v vsej svoji lepoti V naših krajih sta najbolj znana endemita velikonočnica, ki raste pri Ponikvi pri Grobelnem, ter žički grobeljnik iz Žič, z roba Dravinjskih goric. V Žičah je edino rastišče te rastline v Sloveniji, ki je seveda zaščiteno kot naravni spomenik. Žički grobeljnik, ki raste na grušču v razpokah dolomitnih skal, je v preteklih dneh zacvetel v vsej svoji lepoti. Turistično društvo Žiče opozori vsako leto na to od deset do dvajset centimetrov visoko zelnato trajnico z vretenasto korenino s posebno slovesnostjo. Ob rastišču so se tako zbrali otroci iz šole in vrtca ter pevci Turističnega društva Stolpnik, vse sta pozdravila predsednik žičkega turističnega društva Dejan Strmšek ter konjiški podžupan Bojan Podkrajšek. Rastišče žičkega grobeljnika je v kamnolomu na začetku Doline svetega Janeza, na poti proti znameniti Žički kartuziji. Rastlina, ki spada v družino križnic ter je podvrsta gorskega grobeljnika, je bila prvič opisana pred stoletjem, leta 1907. BJ FOTO TEDNA Mladost je lepa, ker so sanje tako žive. Foto: SHERPA Luknja travnika prestrašila prebivalce Pečovja stran 34 Zgodbe s Celjskega Št. 22 of 3. 5. 2013 Veter v omari pri Ivanki v Gotovljah stran 42 ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE »Vsako leto zase je boleče. Tu so prazniki, rojstni dnevi, tudi na čisto navaden dan se spominjaš ... Včasih šteješ dneve, celo ure. Leta so dolga, meni se jih je nabralo že za štiri desetletja, a ne glede na čas rane ostanejo,« s tresočim glasom pripoveduje Celjanka, ki ji je cesta vzela vse, kar je imela. Polna načrtov, tik pred selitvijo v novo stanovanje se je mlada družinica vračala z obiska - potem pa, kot da bi v rokah imela mivko in bi jo dež povsem izpral, a med prsti ni ostalo nič več . Zadnje, na kar je Vesna opozorila svojega moža, sta bila dva para avtomobilskih luči, ki sta se bližala. Da ju vidi, ji je ta odgovoril in se umikal na skrajni rob cestišča - a vseeno ne dovolj, da dirjajoča gmota ne bi dobesedno sploščila fička. Ta ni imel nobenih možnosti proti močnejšemu BMW in objestnosti povzročitelja nesreče, podprtega z alkoholom. »Ves čas sem bila pri zavesti, klicala sem moža in otroka, a se nihče ni oglasil,« se spominja. Sama se niti premakniti ni mogla, saj je bila vklešče-na v avtu in so jo kasneje izrezali šele gasilci. Zadnje, česar se spomni, je bil pogled na belo rjuho, s katero so prekrili tri trupla ... potem se je zbudila v bolnišnici. »Kako težko živeti je brez vas, a življenje novo sem si uredila. Vas za vedno sem izgubila, vendar nikoli pozabila,« je pred tedni, ko se je tako kot velikokrat v zadnjih štirih desetletjih zbudila sredi noči, Vesna zapisala na listič papirja. Še posloviti se nisem mogla Vesna se tudi danes, ko ji je najbolj hudo, najraje odpravi na pokopališče. Da se pogovori s svojimi tremi, najsi bo ob spomeniku ali če za to ni priložnosti, kar doma. Prižge svečko in razmišlja, se spominja in si predstavlja, kako bi bilo, če ..., kakšna bi bila takrat dobra tri leta star sinček in nekajmesečna hčerkica danes. Pravi, da je ob nesreči v njej zagotovo umrl del življenja, a tudi sicer so se v bolnišnici kar precej namuči-li, da so jo rešili, in po nekaj mesecih se je spet postavila na noge. Zdrobljena medenica, polomljene vse okončine, močan pretres možganov, izpah čeljusti in stisnjen prsni koš so bile poškodbe, ki so njenemu zdravju pustile posledice tudi v kasnejših letih. A v prvih dneh je bilo najhujše to, da se od svojih ni mogla posloviti. »Jaz sem ležala v bolniški postelji, moji pa so bili nekaj deset metrov stran, na patologiji,« pravi in dodaja, da si je srčno želela vsakega, čeprav le za »Ne želim se vtikati v tuja življenja, ampak toliko tragičnih prometnih nesreč se zgodi. Skozi svoje izkušnje bi rada nagovorila svojce žrtev, naj vendarle zberejo moč in pogledajo naprej. Treba se je posvetiti tistim, ki so še živi. Sama sem izgubila vse tri, a če gre za družine, v katerih še ostanejo drugi otroci ali partner, naj se misli nanje. Pokojni ne bodo nikoli pozabljeni, to je nemogoče. Prav pa je, da se misli na žive, mrtvim pa je treba dati spokoj, naj v miru počivajo na pokopališču. Nobeno maščevanje ne more prinesti zadoščenja, bolečina ni zaradi njega nič manjša.« Spokoj mrtvim, ljubezen živim! V prometni nesreči izgubila moža in oba otroka, a je žalost ni zlomila - Bolečina nikoli ne mine, a človek mora naprej nekaj sekund, vsaj še enkrat stisniti k sebi in se posloviti. Seveda ni šlo, kot tudi ni mogla na pogreb. In zelo hud je bil zato spet tisti dan, ko je bila prvič na pokopališču. Človek zmore vse Čeprav ni nikoli odkrito zajokala pred njimi, so ji v najhujših tednih in mesecih ob strani stali oče in mama ter tašča, ki je kasneje, ko si je Vesna ustvarila novo družino, tudi njena otroka sprejela »za svoja«. Čisto prvo, a morda celo odločilno pomoč pa je dobila od zdravnika v bolnišnici. »Veliko je presedel ob moji postelji, a me nikoli ni tolažil ali pomilo-val. Le pripovedoval mi je, me hrabril in čeprav se mi je zdelo, da vse bolečine, ki se je nabrala v meni, ne bom mogla prenesti, je obveljala njegova, da mora človek vedno naprej.« Dovolj močna je bila in kot ji je napovedal ta zdravnik, si je čez leta spet ustvarila tisto, kar je imela in izgubila ... Z novim partnerjem si je čez leta spet ustvarila družino, še enkrat dobila sinčka in hčerko, a kmalu spet izgubila moža, ki ji ga je vzela vojna na Balkanu. »Saj je bila simpatija, rada sva se imela, a take ljubezni kot s prvim možem ni bilo nikoli več,« pravi in dodaja, da zdaj živi s tretjim partnerjem in se imata skupaj zelo lepo. »Spoštujeva se, vse počneva skupaj in tudi na pokopališče hodi z menoj ... Vedno mi reče: >Vesna, kar zajoči. Ne skrivaj solz pred menoj.<« Ne ostani sama Vesna je ob prihodu iz bolnišnice shranila prav vse otroške stvari in čez leta sta sin in hči spala v košari in kasneje posteljici svojih so-rojencev, ponosila sta tudi njuna oblačila. »Kar verjeti ne morem, kako so si otroci podobni med seboj, velikokrat gledam fotografije, a jih v najnežnejšem otroštvu prepoznavam zgolj zaradi datumov, ki so napisani na hrbtni strani,« pravi in doda, da niso le obrazne poteze enake, ampak da je oranžna najljubša barva obeh sinov, da sta hčerkici kot dojenčici ležali v povsem enakem položaju ... Ne glede na to, da so od usodne nesreče minila že štiri desetletja, se Vesna s svojo prvo družino še vedno velikokrat pogovarja, ogromnokrat sanja o njej. Omeni le najbolj žive sanje - v prvih je stala na hribu v okolici Laškega, na drugem hribu ji je z otrokoma v naročju nasproti stal pokojni mož. Potožila mu je, kako ji je hudo, a ji je rekel, naj živi naprej in naj ne ostane sama. »Jaz nisem sam, oba sta z menoj,« ji je pokazal otroka ... Druge, najhujše sanje, ki jih tudi zdaj še kdaj sanja in se iz njih prebudi kot iz najhujše nočne more, pa so, ko jo pokojni sinček kliče in joka, ker ga zebe. »Vselej pomislim, kako jim mora biti na pokopališču pod snežno odejo, dež jih zaliva, sonce pripeka .« Usmiljenje in maščevanje slaba sopotnika Vesna nikoli ni marala usmiljenja, tudi sebi ga ni dopustila. »Rekla sem si, ali bom propadla ali pa se bom postavila na noge,« pravi in še danes čuti usmiljenje le do živali ter nebogljenih otrok ali bolnih starih ljudi. »Drugače pa je vsak človek sposoben, da si pomaga sam. In mora si! Usmiljenje je slab sopotnik, le maščevanje je še slabši.« In ko govori o maščevanju in iskanju zadoščenja, ki svojcem žrtev prometnih nesreč pogosto postaneta glavna opora pri preboleva-nju izgube, se spet spomni na povzročitelja nesreče. Njegova žena jo je v bolnišnici želela obiskati, a so ji zdravniki to odsvetovali. Po srečanju na sodišču ga nikoli več ni videla, po šestih mesecih v zaporu se je odselil v Nemčijo in kot je Vesna izvedela, nikoli ni imel otrok. »Ko sta moja otroka odrasla, sem si rekla, da je prav, da mu zaželim, naj svoja stara leta preživi v miru,« pravi in dodaja, da se mu nikoli ni želela maščevati niti ni iskala zadoščenja v tem, da bi trpel. Napisala mu je pismo in vse to v njem zapisala, še danes pa pravi, da si res želi, da najde svoj mir. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Zaupate nam že —68 let— K novice iz 33 občin 34 REPORTAŽA Kaj je razlog za skrivnostno luknjo v Pečovju? Udor zemlje povezan z rudnikom ali pa morda ne ... Franci Antlej mlajši je k sreči v nedeljo luknjo opazil pravočasno. Sploh si ne upa pomisliti, kaj bi bilo, če je med sprehodom ne bi ... Po Pečovniku Pečovje? O posledicah, ki jih je za seboj pustil zapuščeni rudnik, smo pisali že leta 2010, ko smo se odpravili v Pečovnik pri Zagradu. Tam so krajani večkrat slišali nenavadno bobnenje, ki ga je spremljalo tresenje tal, ko pa je tistega leta Celje prizadela poplava, je bilo najhujše. Takšno tresenje in bobnenje sta trajala več dni, čutili so ju prebivalci Pečovnika in Zagrada. Krajani so takrat govorili prav tako o udorih zemlje in nastajanju lukenj. »Ko dežuje, iz teh lukenj kar bruha voda in teče po celi dolini. Podoba travnika se iz dneva v dan spreminja,« so nam takrat zaupali. In da je stvar še hujša, se je tudi tam zgodilo popolnoma enako kot kmetu iz Pečovja: ko se je peljal s traktorjem, se mu je zemlja udrla kar pod vozilom. Da je v Pečovniku vse to povezano z zapuščenim rudnikom, so takrat menili tudi v štabu celjske civilne zaščite. Rudnik v Pečovniku leta 1963, ko so ga zaprli, ker ga je zalila voda, ni bil saniran, ampak so ga zaprli v takšnem stanju, kot je bil. »Videl sem, da je luknja nenavadno velika. Že prej je bila tam, ampak nikakor ne takšna,« nam je razlagal Franci Antlej, ki se je z očetom v nedeljskem dopoldnevu sprehajal po travniku v neposredni bližini svoje hiše v Pečovju nad Štorami. Ko sta pobliže pogledala, sta bila presenečena, saj se je zemlja udrla za več metrov, luknja pa je imela premer kakšen meter. Sreča v nesreči je bila, da nista zgrme-la vanjo, saj zaradi načina udora obstaja možnost, da se bodo kaj kmalu udrli še robovi luknje. Oče in sin sta jo odkrila pravočasno, saj gre za travnik, ki sicer ni tako zelo prehoden, a kljub temu je priljubljen za številne, ki po njem uberejo svojo sprehajalno pot. »Klicala sva regijski center za obveščanje, od koder so naju vezali k celjskim poklicnim gasilcem in prostovoljnim gasilcem v Štore,« je dodal Antlej. In gasilci so tudi prvi prišli na kraj dogodka, a je vzrok nastanka luknje zaenkrat še neznanka. Luknjo so označili in na tak način zavarovali okolico in preprečili, da bi kdo prišel v njeno bližino, saj se še ne ve natančno, kakšno nevarnost predstavlja za okolico. »Za plazove s tega območja nas kličejo kdaj, seveda, ampak za takšno luknjo pa se je kaj takega zdaj zgodilo prvič,« je pokomentiral Gordan Meze iz Prostovoljnega gasilskega društva Štore. Traktor v luknjo V Pečovju smo se ustavili na več različnih mestih in se tudi pogovarjali s kar nekaj krajani, ki so povedali, da jim za svoje območje ni vseeno. V preteklosti je bil namreč v Pečovju rudnik. Tega so zaprli že daljnega leta 1926, a posledice so ostale - ne samo v spominu ljudi, ampak tudi v zemlji. In to slednje je najhuje, saj jih ču- Takole previdno nam je luknjo pokazal Gordan Meze iz Prostovoljnega gasilskega društva Štore. Stopiti na rob ni varno, saj se je zemlja udrla tudi pod robovi. tijo predvsem tisti, ki živijo na plazovitem terenu. »Pogosto potegne plaz, da. Predvsem v bližini igrišča v Pečovju, kjer je gozdnat teren že skoraj ves plazovit,« so nam povedali nekateri, ki smo jih srečali na poti do »nedeljske luknje«. Zgodilo se je tudi, da je kmetu iz Pečovja v eno od lukenj na polju potegnilo zadnje pnevmatike traktorja. »Komaj sem se rešil. Zasul sem potem tisto luknjo s kamni in z zemljo, kaj pa naj drugega naredim? Cel hrib je tak. Ko eno luknjo zasuješ, na drugi strani spet plaz potegne,« je bil zaskrbljen naš sogovornik iz Pečov-ja, ki ne želi, da bi ga objavili, problem kraja, povezanega z nekdanjim rudnikom, pa zelo dobro pozna. Ni kriv rudnik? Toda za luknjo v bližini Antlejevih je rudnik morda prezgodaj kriviti. »Ne bi rekel, da so v tem primeru krive posledice nekdanjega izkopavanja na tem območju,« meni Franci Antlej starejši. Točno na tej točki naj bi že v 30. letih preteklega stoletja bival mo- Franci Antlej starejši ob kapelici, ki je ena zanimivejših v Pečovju in stoji le nekaj metrov stran od točke, kjer se je pojavila luknja v zemlji. Kapelica je vklesana v skalo in takšnih ni veliko. »Na tem območju je ogromno skal in ravno zato menim, da luknja ni posledica zapuščenega rudnika,« dodaja Antlej. Enako meni tudi štorski župan Miran Jurkošek. Na območju Pečovja je bil rudnik že od leta 1845 in vse do leta 1926, ko so ga zaprli. V njem naj bi se zgodilo kar nekaj nesreč. Ljudski zapisi govorijo o tem, da naj bi ga večkrat zalila voda. ški, nam je razložil. Zatočišče naj bi si našel kar v zemlji, kjer naj bi odstranjeval kamne in skale, ki so jih nato uporabili v različne namene. Ali se je morda po vseh teh letih pokazala posledica tega? To bodo morale zdaj preučiti občinske službe. Ko smo se v ponedeljek pogovarjali s poveljnikom občinskega štaba civilne zaščite v Štorah Markom Kro-fličem, je dejal, da civilna zaščita do ponedeljka o luknji še ni bila obveščena, kar bi lahko pomenilo, da ne gre za nevarnost večjih razsežnosti, saj bi jih v tem primeru takoj obvestili. Komunalni delavci občine Štore so poleg štor-skih prostovoljnih gasilcev v nedeljo takoj poskrbeli za zaščito terena, vendar bo za ureditev območja treba počakati. »Najprej moramo ugotovili, za kakšne razsežnosti gre pri nastali jami, in naročiti geologom, da vse to preverijo. Nato se bomo odločili, kako naprej,« je za Novi tednik dejal župan Štor Miran Jurkošek. Župan, ki je nedaleč od nastale luknje tudi doma, to območje dobro pozna in ve, na kakšnem terenu je Pečovje in da je to ena večjih lukenj, ki se je pojavila. Vseeno pa ga čudi, kot je dodal, da je luknja na delu, ki je hribovit, in ne v dolini, zato tudi on ne povezuje nastanka udora z rudnikom. »Gre za območje, ki je zelo skalovito, vendar je o čemerkoli zdaj še prehitro govoriti. Dejanski vzrok bo pokazala natančna analiza,« je še dodal župan. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA REPORTAŽA 35 Denar je hudičev gnoj na božji njivi Nikodemov večer pri sv. Jožefu v Celju gostil nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja »Mene nič ne brigajo ne levičarji ne desničarji, na žalost so se tako eni kot drugi pri denarju izkazali povsem enako. Žal nismo sposobni dati srca na levo, denarja pa na desno. Hočemo, da je vse na isti strani. Na tisti, kjer smo sami. To pa ne gre.« Če ste ta večer pričakovali konkreten odgovor, ali je še mogoče zaupati slovenskim bankam in kam naložiti prihranke, v kolikor jih seveda še imate, ste upali zaman. A provokativna misel iz naslova je bila zgolj ena mnogih, ki jih je priznan mednarodni bančnik navrgel v predavanju in poslušalce pozval: »Razmišljajte. In predvsem ohranite hladno glavo in mirno roko.« Da je denar sveta vladar, je verjetno eden najbolj znanih rekov na temo tega menjalnega sredstva. Naj se temu še tako upiramo, moramo priznati, da nam vsem bolj ali manj kroji usodo in vsakodnevno življenje. Kdor ga nima, živi težko in se ubija z vprašanjem, kje ga dobiti. Kdor ga ima, pa se sprašuje, kako ga naložiti, da bo vsaj ohranil svojo vrednost, če že ne prideloval visokih dobičkov. To je na primer dilema, ki je presenetljivo skupna vsem ljudem na tem svetu. Obresti bi lahko zaračunal le bog V naših ljudski dediščini denar večinoma velja za nekaj, kar pokvari poštene ljudi. Sodobni finančni guruji sicer trdijo, da s tako miselno naravnanostjo ne bomo nikoli obogateli. V resnici, trdijo, da je denar nevtralno sredstvo, ki svoj vrednostni pol dobi šele z našim osebnim pečatom. Tudi v Bibliji je denar predstavljen na eni strani kot mamon, najbolj otipljiva in prvobitna skušnjava duha, na drugi strani o relativni vrednosti denarja pričajo vdovini trije novčiči. A kot razlaga France Arhar, postane denar moralno sporen šele s pojavom fenomena obresti. »Obresti so zaračunavanje časa, ko nekdo vaš denar uporablja. Čas pa je kategorija, ki po vseh svetovnih religijah in filozofijah pripada bogu. Kdo si torej lahko lasti pravico, da prodaja nekaj božjega?« V islamskem svetu, ki v nadaljevanju sicer deluje po pravno finančnih pravilih vsega ostalega sveta, je tako v preambulah pogodb še vedno citirana sura iz Korana, ki zaračunavanje obresti strogo prepoveduje. France Arhar je na Nikodemovemu večeru spregovoril na temu Denar - čigav vladar? »Če mislite, da so samo v enem taboru dobri, se motite. Poštenosti manjka na obeh straneh. Država je lahko zelo dober lastnik, če imaš na vrhu profesionalne in poštene ljudi. Devet let sem delal pri tujcih in 30 odstotkov nagrajevanja je bilo odvisnega od moje etične drže. Vsak sestanek na vseh ravneh se je začel z etičnimi vprašanji. Ker so ljudje največji dejavnik tveganja.« Perzijske preproge in nizozemski klasiki Denar je hranilec vrednosti in najbolj likvidno menjalno sredstvo, ki poleg vsega za sabo ne pušča sledi. Verjetno malokdaj pomislite, kako zelo odprta knjiga smo postali z uporabo plastičnega denarja in kaj vse o našem življenju povedo finančne transakcije. Težava pri denarju pa je predvsem ohranjanje njegove stabilnosti. Tako kot je rja sovražnik železa, je inflacija »Tako slabo kot o Sloveniji svetovni mediji pišejo zadnje čase, niso v 23 letih zgodovine. Ampak tega niso krivi oni, ampak mi. Rušimo reforme drugo za drugo, ker se ne poslušamo. Sami se kažemo v tako slabi luči. Vsi se poznamo, vsi vse o vseh vemo in vztrajamo pri ozkih osebnih interesih.« sovražnik denarja. »Povsem stabilen denar oz. ničelna inflacija bi bila najbolj pravična socialna kategorija. Ko se stvari dražijo, je to vedno najtežje in najbolj krivično ravno za tiste, ki imajo najmanj.« Če imate v rokah denar, vsak trenutek lahko z njim razpolagate in veste, da je 500 evrov vrednih 500 evrov. Če imate kakršno koli drugo premoženje - nepremičnine, zlato, umetnine - pa nikoli ne veste, za kakšno vrednost boste to lahko pretopili v denar. V sedanji krizi se je problematika nelikvidnostnega premoženja razgalila v vsej veličini. »Če zbiratelj prodaja umetniška dela, je to sporočilo, da je v stiski. In če je nekdo v stiski, bo morda prisiljen vzeti namesto tisočaka samo pol ali celo le desetino neke ocenjene vrednosti. V 300 letih je samo dvema naložbama vrednost letno narasla za odstotek nad inflacijo. To so dela nizozemskih slikarskih klasikov in svilene perzijske preproge. Vsemu drugemu, od nepre- smo zadovoljni z normalnimi donosi, ker nam ne zadošča odstotek na leto, ker bi radi 15-, 20-, celo 30-odstotni donos, čeprav vemo, da so take obljube povsem nerealne. Pa smo spet pri temeljih in sedmih naglavnih grehih. Zgodba padlih na tem izpitu je povsem enaka tako pri posameznikih, podjetjih in žal tudi pri cerkvi.« danes so tudi bankroti držav nekaj povsem realnega. A pri tem dolgovi ostanejo. Zanje jamčijo dežela in ljudje. Tako še danes plačujemo dolgove iz časa Otomanskega cesarstva, Kraljevine Jugoslavije, socialistične Jugoslavije in tako naprej. Manjši kot si, manjša je verjetnost, da boš pri tem dobil kakšen odpustek. Lah- »Zgodba z bankami se ponavlja. Pred leti smo jih že reševali, zdaj jih spet in očitno jih bomo še v prihodnosti. Ko bodo dobički, bodo vsi zraven, ko bodo izgube, bomo pa samo nekateri zraven. Temu se reče levja družba. Znana je že iz časa rimskega prava in že takrat je veljala za nemoralno.« mičnin, zlata in draguljev naprej, je cena padla.« Pohlep pognal zlato v pesek Kriza je bila za marsikoga izjemno draga šola, ki jo bo plačeval vse življenje. Tako je bilo v delnice NKBM vplačanih kar 2,3 milijarde evrov. Vse to se je dobesedno spremenilo iz zlata v pesek. Arhar razlaga, zakaj vedno znova pademo na takih izpitih. »Veliko vlogo igra čredni nagon. Ker vsi to počnejo, moram tudi jaz. Tudi če nimam denarja, bom pač vzel kredit. In v tem znesku je žal veliko kreditov. Neko informacijo vzamemo za čisto resnico. Poslušajmo druge, vendar ni nikogaršnja beseda sveta resnica. Nihče ne bo prevzel odgovornosti za naša dejanja. Svetovni splet pa je zadnji vir, ki bi ga smeli jemati za verodostojnega. Kdo zna ločiti zrnje od plev, če pa je slednjih v informacijskem smislu tam kar 90 odstotkov? Največji problem pa sta človeška zavist in pohlep. Ker ni- Zdrava kmečka pamet in sveta preproščina Naj se mednarodni finančni sistemi z ekonomskimi modeli zdijo še tako zapleteni, Arhar opozarja, da še vedno temeljijo na zdravi kmečki pameti. »Če trošiš več, kot ustvarjaš, je vedno vprašanje, kdo, koliko časa in za kakšno ceno te bo financiral.« To velja tudi za državni proračun. Slovenci smo res še relativno malo zadolženi. A v mednarodnem smislu žal ne pomenimo bogvekaj. »Lahko se zadolžiš v primeru nepredvidenih izpadov za kratek čas. A dolgoročno je treba stvari sistemsko drugače urediti.« A očitno smo pri nas še daleč od tega. Pri sanaciji bank se znova ponavlja že viden recept. Pri tem se moramo zavedati, da je banka edino podjetje, ki propade v enem dnevu. Vsako drugo podjetje si lahko privošči odlog plačila. Če pa banka enemu samemu komitentu odreče izplačilo, ker trenutno nima denarja, pomeni, da je nelikvidna in da bodo naslednji hip svoje terjatve zahtevali še vsi ostali. Ko se je to leta 2008 zgodilo eni najbolj uglednih in največjih bank v ZDA Lehman Brothers, so se tektonsko zatresla finančna tla vsega sveta. »Dan- ko smo prepričani, da nam nobenih dolgov ne bodo odpisali.« Kaj svetuje preprostim ljudem? »Edino, kar na splošno velja za vse, je, da ohranite hladno glavo in mirno roko. Sicer pa je skupinski nasvet vreden toliko kot skupinska spoved. Nič. Pri denarju smo vsi enaki. Vsak bi imel svojo skrivnost, potegnil bi korist od nekoga tretjega in po možnosti nanj preložil tudi odgovornost. Žal tako ne gre. Že v Hamletu je Shakespeare zapisal, da ni dobro biti ne kreditor ne dolžnik. V obeh primerih lahko izgubiš prijatelja. Torej se zadolžujmo toliko, kot smo sposobni vračati. Pri tem je vse, kar zares šteje, človekova beseda. Ali si mož beseda ali nisi. Papir vse prenese in če nisi človek časti, te tudi devet notarskih pečatov ne prisili v pošteno ravnanje. To pri nas pozabljamo. Zaupanje se gradi. Lahko si ga sposodim za kratek čas, na dolgi rok pa ne gre. To je sveta preproščina, ki velja že od praveka. Pri nas pa se zdi, da smo na to povsem pozabili.« StO Foto: GrupA »Če človek nima notranje vesti in odgovornosti, ga k temu ne obveže nobena pogodba in noben papir ne pomaga. Če imate pravega človeka na pravem mestu, boste dosegli vse cilje. Če imate profesionalca, ki vam ni lojalen, pa gojite kačo na srcu. Vedno bodo v ospredju njegove lastne koristi.« 36 REPORTAŽA V projektu je najbolj zanimiva lončarska pot, ki so jo poimenovali Kokarski klobuk. Ob poti je od Nazarij do Pustega Polja postavljenih več tabel, na katerih so nanizane podrobnosti iz nekdanjega življenja zadrečkih lončarjev in časa »črnih piskrov«. Igor Bahor za lončarskim vretenom Kokarski »piskri« V Zadrečki dolini obujajo spomin na lončarstvo, ki je dajalo kruh mnogim družinam Pohodniki po poti, imenovani Kokarski klobuk Zadrečko lončarstvo je ena od značilnosti Zgornje Savinjske doline, ki je bila dolga leta po krivici prezrta, v zadnjem času pa domačini oživljajo spomin na nekdanje dogajanje, ki je dajalo svojevrsten utrip krajem ob Dreti. »Zagotovo gre za pomembno dejavnost, saj se je z lončarstvom vse od 14. stoletja preživljalo mnogo družin,« je omenila direktorica Muzeja Vrbovec Barbara Šoster Ru-tar. Dejavnost ali vsaj spomin na znane izdelovalce so sicer skušali že večkrat obuditi, vendar jim ni uspelo, da bi se prireditve bolje uveljavile. Pred 15 leti so v Kokarjah, ki veljajo za nekakšno središče lončarstva, pripravili kultur-no-zgodovinski večer, ki pa ni doživel ponovitve. Vendar je v dolini ostala želja po ohranitvi spomina na lončarstvo, kar jim bo morebiti bolje uspevalo s projektom Obrazi dediščine, ki ga izvajajo v nazarskem Muzeju Vrbovec. Zadrečko lončarstvo je del tega projekta, ki ga v okviru programa Leader sofinancira tudi Evropa. Med črnolončarji Najstarejša pisna pričevanja o obstoju zadrečkega lončarstva najdemo v arhivih gornjegrajskega gospostva iz daljnega leta 1340. Takrat sta v Kokarjah glino obdelovala priznana lončarja Konrad in Mihael, ki sta v vasi pustila močan pečat. Vse do prve polovice 20. stoletja so črnolon-čarji v vaseh ob Dreti in tudi ob Savinji poskušali s svojo dejavnostjo zaslužiti dodaten denar in se rešiti iz nezavidljivega socialnega položaja. Gor-njegrajska gospoščina je leta 1740 prvič sprejela cehovsko-obrtniški red, ki ga je moral na tem ozemlju spoštovati vsak lončar. Lončarski red je z omejevanjem dejavnosti in prodaje ščitil malega lončarja, kočarja brez zemlje. Črnolončarji so svoje izdelke prodajali s pomočjo različnih kanalov in poti. Predvsem je šlo za izdelke za shranjevanje živil in za posodo za kuho. Mednje spada tudi znameniti kokarski klobuk za peko krvavic. Za prenašanje različnih lončenih izdelkov so lončarji uporabljali lesena nosila, na katera so naložili po 23 loncev. Nosila je bilo mogoče kupiti samo pri gornjegrajski gospoščini. Kokarski lončarji so sčasoma s kakovostnimi in z domiselnimi izdelki postali Posoda za kuhanje je bila ponavadi brez okraskov, posoda za shranjevanje pa je bila okrašena z različnimi ornamenti. Lončarska kuhinjska posoda je bila zgoraj razširjena, proti dnu pa se je zožila za lažje prenašanje s t. i. burkljami (prijemalom). Posoda črnolončarjev je bila temno sive in črne barve, v manjšem obsegu pa svetlo siva in opečnato rdeča. Material za izdelavo je bila glina, iz katere so poleg lončenih izdelkov izdelovali tudi opeko. Izdelke so žgali v lončarski kopi, ki so jo napolnili z ivermi in prižgali. Ob gorenju sta se sproščala dim in stopljena smola, ki je tekla po razporejenih loncih. prepoznavni po celem območju današnje Slovenije. Zaton lončarstva Kot pričajo viri, sta dva znana lončarja konec 18. stoletja lončarila s pomočjo hlapcev, izdelke pa sta sama prevažala s pomočjo vprege. Zaradi ne-spoštovanja lončarskega reda sta bila kaznovana. Pritožila sta se in tudi zmagala. Zaradi te odločitve kresijske oblasti v Celju je propadla namera gor-njegrajske gospoščine, da bi zaščitila malega lončarja. Ob koncu 19. stoletja so se na trgu pojavile kovinske posode, ki so izpodrinile glinene lončarske lonce. Zadnjo znano lončarijo v Zadrečki dolini najdemo v Potoku, vendar je leta 1931 tudi ta prenehala delovati. Tako se je končala skoraj 600 let stara obrt, ki dandanes živi v drugih krajih. Najbolj znan izdelek kokarskih lončarjev je bil kokarski klobuk. Posode z nostalgijo V sklopu projekta Zadrečko lončarstvo so v soboto v Kokarjah poleg pohoda o lončarski poti pripravili še sejem, na katerem so bili v ospredju lončarji in lončeni izdelki. Obiskovalci so se pogosto ustavljali pri stojnici, ob kateri je Igor Bahor s Topolšice vrtel lončarsko vreteno, pod spretnimi prsti pa so tisti dan nastajale majolike. Kot je poudaril, gre predvsem za prikaz tradicije, sicer pa se da iz gline ustvariti veliko čudovitih izdelkov. Bahorjevi se namreč z lončarstvom tudi preživljajo, njihova delavnica in trgovina pa stojita v Zdraviliškem parku. »V lončarstvu vztrajamo že več kot 20 let. Da se preživeti, ni pa enostavno. Treba se je kar potruditi, da končaš izdelek. Oblikovanje je prvi korak, preden pa izdelek postavimo na stojnico, ga je treba prijeti še 16-krat v roke. Oblikovanju sledi zapleten postopek sušenja, vmes krasimo in retuširamo, sledi prvo, t. i. biskvitno žganje, potem spet krašenje in glazura ... V lončenih posodah je predvsem veliko nostalgije, spominov na nekdanje čase. Marsikdo kupi posodo, da obudi spomin na dom,« je pripovedoval Bahor. Glino Bahorjevi kupujejo v Italiji in jo tudi prodajajo drugim lončarjem ter šolam. Na stojnici je bila na vidnem mestu postavljena deklaracija, ki je označevala, da so izdelki primerni za stik z živili. »Seveda so vsi izdelki izdelani ročno, stroji so bolj za Kitajce,« se je nasmejal Bahor. »Vsak izdelek nosi svojo zgodbo, problem je, ker je treba osvojiti tehnično, rekel bi rokodelsko spretnost. Za lončarja ni dovolj samo tečaj, da lahko dela. Veliko vaje je treba in po tečaju mora človek kakšno leto vztrajno trenirati. Vaja in prava mera občutka sta potrebni, da lahko izdelaš več enakih izdelkov.« Bahor vreteno vrti že več kot tri desetletja. Začelo se je kot konjiček, prva znanja je pridobil pri lončarju iz Podutika, nato se je izobraževal v različnih državah. »Še danes hodim v Firence in druge kraje, da sem v stiku z velikimi in priznanimi mojstri.« URŠKA SELIŠNIK V programu so sodelovali učenci, plesalci folklorne skupine iz Osnovne šole Nazarje. FOTOREPORTAŽA 37 Biti zeleni Jurij je za vsakega fanta posebna čast. Tokrat sta bila v sprevodu kar dva. Za začetek je treba biti predvsem močan, saj obleka v spomladanski pripeki ni ravno najbolj udobna oprava. S spremstvom godcev in pesmijo vrstnikov pa je bila pot zagotovo lažja. Za »špeh« in jajca pripeljal pomlad Po laških ulicah je pomlad oznanjal zeleni Jurij Rogovi so nastajali v šoli večje. Kot so nam zaupali zaigraš. Fantje si za velik in doma. Iz lubja zvite troblje morajo biti čim bolj glasne in čim prisotni dedki in očetje, moraš biti kar mojster, da na to trobilo hrup zato zaslužijo še posebno priznanje. Zeleni Jurij je kolednik, ki hodi od hiše do hiše, prinaša srečo, v zameno pa dobi darila. Dandanes se otroci ne branijo sladkarij, predvsem pa jih je treba založiti z jajci in »špehom«. Šolske kuharice so iz nabranih dobrot pripravile tradicionalno Jur'jevo jed - cvrtnjak. »Zelenega Jur'ja vodimo, za jajca, špe-ha prosimo,« se je prejšnjo sredo razlegalo po laških ulicah. Deklice s cvetjem v laseh so mimoidočim delile spomladanske šopke. Fantje pa so tekmovali, kdo ima najbolj glasen rog ali vsaj »pr-dec«. Ob postankih na različnih točkah v mestu so se razlegle ljudske otroške pesmice, ki so jih nekoč takole pastirsko oblečeni otroci prepevali na paši. Na njegov god so otroci že 24. zaporedoma po laških ulicah popeljali zelenega Jur'ja. Sprevod so pripravili učenci in učitelji OŠ Primoža Trubarja in podružničnih šol Debro, Rečica, Vrh in Šentrupert v sodelovanju z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar. Izvirna prireditev temelji na pisnih virih iz druge polovice 19. stoletja in je ena pomembnejših narodopisnih posebnosti Laškega. Letos so ga domačini pozdravili še za spoznanje bolj prisrčno. Nenazadnje je sv. Jurij šele prvi spomladin, ki je za razliko od svojih predhodnikov resnično pregnal zimo in pripeljal pomlad. StO, foto: GrupA Ko te s cvetjem obdari takole okrašeno dekletce, zraven doda še prisrčen nasmeh, se ti pomlad v hipu naseli tudi v srce. Prireditev ima posebno vrednost za ohranjanje etnološkega izročila. Otroci ob tem obudijo spomine svojih babic in dedkov, v šoli se naučijo različne pesmice, predvsem pa skupaj preizkusijo številne že pozabljene rajalne pastirske igre. Sprevod je izpred šole krenil po laških ulicah in trgih, nazadnje pa s pesmijo in plesom zasedel občinsko dvorišče. 38 FOTOREPORTAŽA Druženje ob kresu Po slovenski tradiciji sodi v predpraznično pričakovanje poleg postavljanja mlajev tudi kurjenje kresov na predvečer 1. maja. Tudi letos se marsikje niso izneverili temu običaju, ki pomeni predvsem druženje. Da bi vsi, ki ta večer malo dlje bedijo in se zabavajo, naslednji dan ne zamudili na prvomajske shode, pa marsikje poskrbijo godbe na pihala z budnicami. Foto: SHERPA Prvi maj je bil prvotno tudi pomladni praznik, ob katerem so se veselili časa rasti in toplote, povezan je bil s čaščenjem zelenja, drevja in cvetja, od koder izvira tudi mlaj. Mlaj torej ni samo prvomajski simbol svobode in samozavesti, ki opozarja na pravice delavcev, temveč tudi ponazarja bujno majsko rast in zelenje narave. Kurjenje kresov naj bi imelo korenine še v poganski preteklosti, predprvomajski kres pa naj bi spominjal na dogodke pred skoraj 130 leti v Chichagu v ZDA, ko so številni umrli v spopadih policije in delavcev, ki so se borili za več pravic, predvsem za 8-urni delavnik. Organizatorji poskrbijo za nastope glasbenikov in kulturnih društev. Tokrat je zaplesala Celjska folklorna skupina ... ... mladi iz KUD Zarje Trnovlje pa so brali poezijo. Kresovanje na Polzeli. Tudi otroci pridejo na svoj račun, saj lahko malo dlje bedijo. (Foto: TT) Ko ima otrok rojstni dan, nese globus tolikokrat okrog makete Sonca, kolikor let ima. Nekateri tudi vedo, da se morajo ob tem sami vrteti okrog svoje osi ... REPORTAŽA 39 V montessori vrtcih se otroci skozi igro naučijo brati in računati. Na sliki z otroki sta Jožica Kolar in špansko govoreči vzgojitelj Jose Miguel Estigarribia Villasanti. Vzgoja za življenje Montessori pedagogika navdušuje vse več staršev - Otrok se nauči delati, skozi igro tudi pisati ter računati »V tujini montessori šole in vrtci nimajo nobenih čistilk, saj otroci vse sami pospravijo. Zakon pri nas tega žal ne omogoča.« Jožica Kolar je mama štirih otrok, zato je lahko spoznanja te pedagogike najprej uporabila doma. Diplomirala je iz delovne terapije in delala z otroki s posebnimi potrebami. Po rojstvu svojih otrok je ostala doma in takrat ji je po naključju prišla v roke knjiga o montessori pedagogiki. Tako zelo jo je pritegnila, da se je odločila za izobraževanje v tej smeri v okviru Montessori inštituta v Ljubljani in danes je montessori pedagoginja za otroke od prvega do šestega leta. V igralnici je eden od otrok obešal krpe, da se posušijo. Drugi je skušal presuti pesek v steklenico s pomočjo lijaka. Tretji je s prijateljem gradil domišljijsko konstrukcijo iz lesenih kosov. Vmes si je eden od malčkov sam postregel s sokom. Vsak je bil zatopljen v svoje delo. Nobenega kričanja ali prepirov za igrače ni bilo slišati. Vzgojiteljici sta spremljali njihovo igro in jim po želji priskočili na pomoč. Ko so se ene stvari naveličali, so material pospravili na svoje mesto. Mokra miza je bila kmalu spet suha, ker je deček sam počistil za seboj, prav tako deklica, ki se ji je malo peska posulo po tleh. Tako je bila videti otroška igra v popoldanski delavnici v Vrbju pri Žalcu, pripravljena po metodi montessori. Delavnice dvakrat na teden od lanskega septembra vodi Jožica Kolar, ki po omenjeni metodi izvaja tudi varstvo za otroke v Vojniku. Njen naslednji cilj je odprtje vrtca s koncesijo, ki naj bi kot prvi te vrste na Celjskem zaživel v Vrbju, kjer namerava prenoviti starejšo hišo. Toda s tem njenih načrtov še ni konec, saj razmišlja tudi o šoli. Življenjska pedagogika Zanimanje staršev je vedno večje, saj si želijo nečesa novega in bolj individualen pristop. In to montessori pedagogika zagotovo je. Poudarek je namreč na spodbujanju otrokove samostojnosti in pridobivanju spretnosti za življenje. Že ko otrok shodi, lahko na primer pomaga pri pripravi mize, meni Kolarjeva in dodaja, da gre pravzaprav za filozofijo, pri kateri mo- rajo svoje poglede spremeniti odrasli. »Danes se starši obnašajo preveč zaščitniško, preveč delajo namesto otrok. Še v osnovni šoli jih oblačijo in obuvajo. Potem naenkrat od njih zahtevajo, da to delajo sami, a ne znajo.« Če je otrok od začetka navajen delati, pridobi močne delovne navade in občutek za red. Pisanje in računanje skozi igro In kaj je tisto, kar ločuje običajne vrtce od montesso-rijevih? Vsak otrok dela, kar ga zanima. Učilnica je razdeljena po področjih: za jezik, umetnost in glasbo, zaznavanje, geografijo, znanost, matematiko in vsakdanje življenje. Otroci lahko prosto jemljejo s polic tisto, kar bi radi počeli, si materiale, kot jim rečejo, odložijo na mizo ali na posebno preprogo na tleh. To je njihov prostor, ki ga lahko delijo z drugimi, če želijo. Za sabo morajo pospraviti, da lahko materiale najdejo še drugi. »Tega se kmalu navadijo. Občutek za red je od prvega leta naprej pomemben, saj se počutji varne, če vedo, kam kaj sodi,« pravi Kolarjeva. Vzgojiteljica jih pri igri opazuje, spodbuja in vodi. Vsi materiali so narejeni tako, da imajo nek smisel, od najdaljšega do najkrajšega, od tankega do debelega ... Otrok toliko časa poskuša, da sam pride do pravilne rešitve, in to je bistvo pristopa. Pri lesenih kladah, ki so različnih velikosti, je namreč otroku kmalu jasno, kako jih je treba zložiti, da je zaporedje pravilno. Podobno velja na primer za lesene geometrijske like in telesa. Pri določeni starosti se naučijo celo računati do devet tisoč! Ali pravično razdeliti deset kroglic med dva možička in ugotoviti, koliko jih dobi vsak. Pri geografiji brez težav pravilno zložijo vse države Evrope ali Azije ali pa v steklene posode zajamejo zemljo, vodo in zrak in tako ugotovijo, iz česa je naš planet. Učenje na praktičnih primerih jim bo zagotovo ostalo v spominu in jim olajšalo kasnejše delo. Zanimivo je tudi, da so aktivnosti zasnovane tako, da se morajo med igro gibati po igralnici, saj je dokazano, da se na ta način več naučijo. Črke na otip Drugačno je tudi njihovo spoznavanje črk. Otroci se namreč pri določeni starosti naučijo pisanih črk, saj so zanje lažje, kar kažejo tudi otroške risbe s krivuljami. Le da se črk ne učijo s table ali papirja, temveč so narejene tako, da jih lahko vzamejo v roke, otipajo. Večina praktičnih dejavnosti, kot so trenje jajčne lupine, ki je nato gnojilo rožam, ali pa nizanje kroglic, ožemanje pomaranče, vse to so priprave roke na pisanje. Najprej pa se učijo vse glasove slišati in jih šele nato zapisati in prebrati. »Ne vzgajamo znanstvenikov,« pravi Jožica Kolar. »Izkoriščamo otrokove sposobnosti, oni sami namreč pridejo do nekih ugotovitev. Dokazano je, da jih pri določeni starosti zanimajo določena področja.« Trudijo se tudi za dobre odnose in če se pojavi pro- blem, se pogovorijo. Večinoma se v miru igrajo, ni nekih sporov, saj jim ni dolgčas in je zato zelo malo težav, ugotavlja Kolarjeva. Skupine so poleg tega starostno mešane (na primer od tri do šest let), ker starejši radi pomagajo mlajšim, tako se počutijo pomembni in hkrati delujejo kot neka skupnost. Pesmica in svečka Delavnica se je, medtem ko smo z Jožico Kolar spoznavali osnove montessori pedagogike, bližala koncu. Ker otroci radi hodijo po črti ali robnikih, imajo na tleh igralnice narisano elpiso. Kot izhodišče za kasnejše bolj zahtevne telovadne elemente. Sprehodili so se po elipsi, zapeli pesmico, nazadnje pa posedli po tleh, se umirili in za slovo je lahko vsak ugasnil svečko. Ker je ogenj sicer le za odrasle, so to počeli previdno s kajfežem. Sicer pa se na izkušnjah največ naučijo, četudi so te kdaj boleče. Le dovoliti jim je treba, da sami odkrivajo svet. TATJANA CVIRN Foto: osebni arhiv Pri montessori pedagogiki je pomembno tudi spontano učenje tujih jezikov, zato z Jožico Kolar sodeluje španski vzgojitelj, ki se z otroki pogovarja v španščini. Kdo je bila Maria Rodila se je v Anconi v Italiji 31. avgusta 1870. Po hudem boju z izobraževalnimi oblastmi na univerzi je postala prva ženska v Italiji, ki je študirala medicino, nato pa še filozofijo, psihologijo in antropologijo. Predavala je na ženski univerzi v Rimu ter delala v klinikah in bolnišnicah. Svoje prve izkušnje je pridobivala s »prizadetimi« otroki, ki so bili zaprti v umobolnicah skupaj z odraslimi. Dve leti jih je poučevala in jih uspela opismeniti. To jo je prepričalo, da bi se s podobnimi metodami tudi zdravi otroci lahko neverjetno razvijali in se z lahkoto učili novih stvari. Otrok je po njenem sposoben samoizgradnje in samovzgoje s pomočjo učitelja, asistenta, ki mu pomaga, da dela in se uči sam v skrbno pripravljenem okolju. Danes je njena pedagogika razširjena po vsem svetu. Pri nas imamo že več kot desetletje vrtec v Ljubljani in zadnja leta tudi šolo. Vzgojitelji v montessori vrtcih ne delajo namesto otrok, pač pa jih spodbujajo, da sami razvijejo svoje sposobnosti. 40 ZA DUŠO IN TELO Vsak človek si zasluži dom, v katerega se rad vrača Naši predniki so znali hiše postavljati na način in na mesta, kjer so postale ne-moteč del prostora. Živeli so z naravo in praktično intuitivno izkoriščali energetske vibracije, ki so jih podpirale. Kitajci so to vedenje pač zapisali že pred pet tisoč leti in se ga vedno znova spomnijo, ko jih sodobna civilizacija prehiti po levi in desni. Tanja Glažar je znanje o tem nabirala po vsem svetu. A doma ugotavlja, da je princip harmoničnega bivanja univerzalen za ves svet. Bilo je pred skoraj 20 leti, ko je obiskala ameriški Las Vegas. Mesto je zraslo praktično sredi puščave, pred vsako večjo stavbo pa se kljub temu bohotijo fontane, vodometi in drugi razkošni vodni prizori. »Kot ekološko ozaveščeni so mi šli ob tem malo lasje pokonci, a so me hitro prizemljili, da je to zaradi feng shuia. Voda namreč predstavlja energijo denarja in če kje, se v največjem igralniškem mestu na svetu pač vse vrti okrog njega,« o svojem prvem stiku s to vedo pripoveduje Tanja. Domov se je vrnila z goro knjig o tej temi. Pri nas se prav dosti literature na to temo takrat namreč še ni dobilo. »Postala sem pozorna in kmalu ugotovila, da zakonitosti feng shuia upoštevajo v mnogih uspešnih mestih tudi po Evropi. Ko sem zadeve opazovala z drugačnimi očmi, sem vse bolj ugotavljala, kako pomembno je, kam usmerjamo svojo energijo. To lahko vidimo že iz tako banalnih reči, kot je očesni stik pri pogovoru. Čisto konkretno lahko občutimo razliko, če nas sogovornik gleda v oči ali zre v tla med pogovorom. Tudi to je usmerjanje energije.« Harmonija ne prihaja s kitajske tržnice Tanja Glažar je sicer radiologinja in kot sama pravi, gre za podobno področje. »Tudi pri rentgenskih žarkih nič ne vidiš, a vendar očitno nastane slika. Tudi pri feng shuiu se nič ne vidi, a vendar stvar zelo konkretno deluje v vsakem okolju.« Začela se je izobraževati pri različnih mojstrih. Na svetu jih je kakšnih pet ali šest najbolj priznanih in cenjenih. Učila se je in se še pri štirih. Glede na širino tega znanja je vsak specialist za katero od področij. In bolj kot je brskala in se učila, bolj je ugotavljala, s kako površno »Že odločitev, da ne bomo samo čakali na rešitev od zunaj, zaznamuje našo energetsko naravnanost in lahko z nekaj zunanjimi premiki povzroči spremembe v počutju in bivanju. Dom mora biti tak, da smo radi doma. Ne bi rada vseh ljudi naredila za-pečkarjev, a takrat ko ste doma, je fino, če vam je tam prijetno. Mnogim namreč ni.« Tanja Glažar v študiju feng shuia spoznava, da ima tudi slovenski prostor svojo harmonijo, ki upošteva vsa temeljna načela te starodavne kitajske znanosti. instantno različico se večinoma zadovoljimo. A osnovni principi kljub vsemu ostajajo relativno enostavni. »Samo poimenovanje bi poslovenila v harmonično usklajenost prostora na energijo stanovalcev. Gre za ravnotežje energij, ki jih moramo doseči. Tako kot usklajena energija moškega in ženske poraja novo življenje, nas dobro urejen prostor energetsko podpira pri vsem, kar počnemo. Pri tem je čisto vseeno, ali govorimo o kamnu na Kitajskem, v Celju ali na Gorenjskem. Ni pa dobro tistega z visokogorja vlačiti na morje ali obratno. Tudi pri rastlinah je podobno. Uporabiti moramo domače, avtohtono in potem bomo resnično dosegli želen učinek. Feng shui še zdaleč ni kitajska tržnica pri nas, kjer vse binglja v neki drugi kulturi.« Sonca ne moremo prisiliti, da nas obsije Kot pravi Tanja, je v vsakem bivalnem okolju mogoče stvari izboljšati in prilagoditi energiji stanovalcev. Kljub temu je dobro na feng shui misliti, še preden zastavimo novogradnjo. Stare hiše so temu sledile brez odvečnih razglabljanj, potem smo to za voljo prostorske stiske, praktičnosti in mode pozabili. Danes so socialistične stavbe namesto domovi treh generacij v večjem delu hiše duhov. Novogradnje pa te napake popravljajo in so pisane na kožo eni družini, prilagojene njihovim potrebam. Tudi pri načrtovanju vrtov se ljudje vse bolj zavedajo, kako pomembna je energija, ki vstopa v dom. »Nič ne sme biti vsiljeno v naravo. Zato so vse bolj v uporabi ekološki naravni materiali, element vode predstavljajo naravni ribniki in bazeni, ne kakšne betonske strukture. Ko vrt in okolica zadihata, je to eno samo čutno pretakanje veselja in energije.« Edino, česar tudi feng shui ne zmore, je prisiliti sonce, da posije v vašo hišo. In glede na to, da je gradnja hiše običajno življenjski projekt, vložite v izbiro prave lokacije pač največ, kar je mogoče. Razmislite, če se namesto podarjene osojne lege le ne bi dalo izbrati kaj bolj primernega. »Je pa res, da smo ljudje zelo prilagodljivi in zaradi različnih ekonomskih razlogov so danes naseljena mnoga področja, ki so sicer po feng shuiu daleč od idealnih.« StO, foto: SHERPA »Tudi mesta so grajena po podobnih principih in njihove odprte energetske žile so ceste. Ljubljana je imela doslej tak odprt pogled na primer čez Miklošičevo ulico na Kamniške Alpe. Zdaj bo na koncu ulice zrasla nova železniška postaja, ki bo ta pogled zaprla in prekinila energetski tok, kar ne bo dobro.« Ali je nek prostor harmonično urejen, nam pove že osebni občutek. Včasih lahko v kakšni reviji vidimo postavitve v nasprotju s temi načeli. Videti je dobro, ko pa stopimo v tak prostor, se ne počutimo tako. To je tisto, ko rečemo; všeč mi je, doma pa tega ne bi imel. »V blokih se meša ogromno energij. Še posebej stolpnice v feng shuiu niso ravno ideal bivanja. Če si na vrhu, si najbolj izpostavljen, a lahko dihaš. V sredini si v sendviču, na tleh si najbolj tlačen. Vseeno pa v mikrookolju svojega stanovanja lahko veliko naredimo za boljše počutje.« Za začetno analizo prostora je pomembno, kdaj je bila neka hiša zgrajena, kakšna je razporeditev, zavest, da je njeno pročelje kot človeški obraz - okna so oči, vrata usta - in da je pomembno, s kakšno energijo okolice se naša hiša napaja. Ureditev notranjosti pa je odvisna od stanovalcev. Glede na to, kakšno energijo kdo potrebuje, vnašamo pet osnovnih elementov iz narave. V skupnih prostorih se posebej prilagodimo vlečnim, vodilnim osebam skupnosti. To sta običajno oče in mama. V otroških sobicah so seveda pomembni otroci. Pravilo pa je, da vsakogar v hiši podpremo na način, ki ni moteč za druge. Ljudje se le redko zavedamo, na kaj vse energija vpliva. Če stopimo v prostor, kjer sta se dva prepirala, lahko to začutimo, četudi o tem ničesar ne vemo. Energetski vtis je ostal. Če je prostor urejen tako, da nas podpira, se v njem napolnimo z energijo. Potem smo bolj zdravi, imamo bolj urejene odnose in bolje delujemo na vseh področjih življenja. ZA DUŠO IN TELO 41 Tai či, či gong in druge avtoceste do fontane mladosti Irena je zelo intelektualno navdahnjena poslovna ženska. Zelo je kreativna in zelo težko umiri misli. Drobne vaje so jo napolnile z motivacijo. Osvobodila se je notranjega pritiska, ki ga je čutila v telesu. Kot pravi, je njeno fizično telo lažje. Sposobna je odvreči stare vzorce in navade. »A veš, da pridem nazaj k sebi? Bolj se počutim samostojna, bolj nevezana na tuje misli. Bolj se imam rada in se spoštujem.« V zadnjih petih letih je vadba veščin za zbiranje življenjske energije či postala zelo popularna. Ljudje jo imajo radi, saj je ena redkih aktivnosti, ki ne zahteva veliko truda, še manj razmišljanja. Enostavno se lahko prepustimo trenutku in opazujemo pozitivne učinke, ki jih vadba pušča na telesu in duhu. Mnogim se ob tem po- marketinški trik. Glede na raja vprašanje, če ne gre le stoletnike v kitajskih gorah, še za eno modno muho ali ki to vadbo izvajajo že več Blaž se ima za »kung fu cicibana«, saj pogosteje kot trenira kung fu igra košarko. A gibe izvaja tudi na kolesu, ko daje znak, da bo zavil. Roka elegantno povezana s telesom zdrsne mimo prsnega koša in usmeri pozornost v smer, kamor bo zapeljal. Jasno začrta smer svoje poti. Ne le na kolesu, nasploh v življenju in svojih načrtih, ki jih je malo morje, verjemite... tisoč let, se Manja Potočnik s takimi predznaki nikakor ne bi strinjala. Verjetno se nekateri lotijo te vadbe tudi zaradi mode. A ti običajno ne dosežejo pravih učinkov. Še preden jih bodo uspeli začutiti, bo namreč v modi že kaj tretjega. Odgovor na vprašanje, ali je primerna tudi za vas, pa še zdaleč ni enoznačen. To gibanje namreč vsak doživlja nekoliko drugače in tudi vsak se mu posveti iz drugačnega razloga. Nekaterim predstavlja odrešitev, drugim oddih od vsakodnevne rutine, spet tretjim pobeg od težkih ljudi in njihovih zgodb, za nekatere je pot k sebi, za druge sredstvo za odpravljanje bolečin ali celo energetski rezervoar. »Ugotovila sem, da če sem jaz fajn, je vse okrog mene fajn. Tudi v odnosih do drugih sem sproščena in sijem. Oddajam boljšo energijo. Prijetnejša družba sem,« je svoja občutja povzela ena od uporabnic. Či gong ni vadba. Zanj ne potrebujete posebnega časa. Hrbtenico, kosti in sklepe nosite ves čas s seboj. Dihate tudi. Zakaj bi potem delali nekaj posebnega? Naučite se dobro dihati, kakovostno stati, medtem ko čakate v vrsti na banki, pošti ali v trgovini, sedite poravnano, medtem ko ste v službi ali za računalnikom in masirajte kolena, ko gledate film! Tako preprosto je. Ko dihanje povežemo z gibi, vse v njem in okrog njega dobi smisel in jasnost. Telo postane čvrsto, um jasen in osredotočen. Trenutek popolnosti traja, dokler vzdržujemo povezavo. Ko se gibljemo s pozornostjo, začnemo uživati v svojem telesu in vse naše bivanje naenkrat dobi nov smisel. Manja Potočnik Pomladanska energija s Tjašo Cepuš Ob priložnosti preizkusite, kako zvok gonga zveni v harmoniji z naravo. Na sliki Tjaša Cepuš Za nami je sicer praznik dela, ki je bil tudi dan brezdelja. A tako se zdi le na prvi pogled. V resnici pa je vsak dan dejaven in aktiven. Kot pravi zvočna umetnica Tjaša Cepuš, si ga sami ustvarjamo in zato ni razloga, da ne bi bil vsak po svoje praznik. Nenazadnje je vsako jutro nova priložnost za prebujenje. Tako ali drugače. S polno luno, ki je bila 25. aprila, se je sprožil prvi val aprilsko-majske triade mrkov 2013. Drugi val se bo aktiviral 10. maja, ko bomo imeli sončev mrk, tretji, najmočnejši, se bo sprožil ob luninem mrku 25. maja. Aktiviral bo polletno obdobje popolne preobrazbe in aktivacije novega. »Na ta dan bo zelo posebna energija novega rojstva ali vstajenja. Na ta dan se bo ponovno, zdaj drugič, aktivirala karmična os škorpijon-bik. »Čas mrkov je zelo poseben, tokrat pa bo njihov val sprožil še posebno globoke procese in notranje vpoglede vase, za kar je odgovorna prav aktivirana omenjena os. V lanskem letu je val portala 12-12-12 sprožil, da so se energije stare zavesti začele raztapljati. Preboj se je zgodil konec letošnjega marca.« Srečanje z drevesi Prebujenje narave je znova priložnost, da se zavestno usmerimo v te neizčrpne vire energije. Tjaša bo v teh dneh pripravila uvodno srečanje z drevesi, kjer se bodo udeleženci poučili o posameznih vrstah in njihovem vplivu na naše fizično, čustveno in mentalno telo. Ob tem bo fotograf in gozdar Pavel Kumer razstavil še fotografije, ki so nastale ob odkrivanju subtilnih drevesnih energij. »Drevo je mogočno, nežno, pokončno, odprto, hvaležno, podpirajoče, ljubeče. Ob pogledu na drevesna debla začutim veličino narave. In človeško majhnost, saj dostikrat spregledamo vse prečudovite oblike življenja. Sprehodi v naravi so še kako pomembni za naše dobro počutje in doživljanje lepot sveta. Le pogled na majhno bilko ali na veliko drevo nam lahko podari čudeže. Poglejte in doživite svet občutkov, ki vam jih lahko podari drevo. Ustavite se pred njim, odprite srce, odpustite vse misli, ki prihajajo pred vas, in zaznajte sporočilo posameznega drevesa. Kako se ob njem počutite, kaj se je spremenilo? Le opazujte,« svojo izkušnjo razlaga Cepuševa. Vsako drevo ima svojo moč Bukev vas navda s samozavestjo in z zaupljivostjo do sveta, oreh osebnost spodbudi k samostojnosti in odgovornosti, hrast nam podari pogum, jelka pretočnost in spremenljivost, breza nežnost, beli javor je trden in kompakten, češnja, še posebej kje visoko v hribu, pa je neskončno radodarna z radostjo in mirom. »Vse, kar sem storila, je, da sem sprejela energijo dreves, se zanjo zahvalila, jo prepustila skozi sebe, začutila in tudi svoj objem ob koncu podarila drevesu. Zaradi hvaležnosti, ker je.« Tjaša Cepuš je ta občutja izrazila tudi skozi fotografijo. Ste vedeli ... Zvok je najmočnejše orodje, s katerim so si v zdravilne namene pomagala že mnoga ljudstva in civilizacije. Zvok gongov - stari so več kot štiri tisoč let - uravnava delovanje obeh možganskih hemisfer. Možgani ob poslušanju zvoka preidejo v frekvenco alfa ali celo theta stanja, kar pomeni, da vstopamo v svojo podzavest in se osvobajamo vseh strahov, misli, negativnih vzorcev, prepričanj, čustev ter energetskih blokad, ki se prenesejo na fizično telo. Didgeridoo je močno glasbilo, ki ga uporabljajo avstralski aborigini za prizemljitev in hkrati za notranjo moč. Skupaj z zvoki kitare, ki prinašajo uglašenost, ubranost in harmonijo ter preidejo v stanje meditacije, se vse zlije v celoto radostnega doživljanja. Odpira tisto, kar smo v življenju že skorajda pozabili - radost, sočnost življenja. Koledarček za dušo in telo Uvodno srečanje z drevesi, Tjaša Cepuš, petek, 3. maj, ob 16. uri, Osrednja knjižnica Celje in celjski park. (tjasa.cepus@gmail.com, 031 568 711) Zvočne kopeli z gongom in s tibetanskimi posodami Tjaša Cepuš, Top-Fit Celje, sobota, 25. maj, ob 18. uri Špela Cvetko, v naravi - Cvetkoland v Arji vasi pri Žalcu, nedelje, 12. maj, 2. junij in 30. junij, ob 11. uri. Sofijin hram teozofske knjižnice Alme Karlin, petki, 24. maj, 14. junij in 5. julij, ob 19. uri. Ustvarjalne delavnice za otroke v naravi Špela Cvetko, sobote, 11. in 18. maj, 1. junij, od 15. do 19. ure. (info 051 312 177) Joga skozi srce, Sara Stropnik, Hiša Acman Griže, vsako nedeljo ob 19. uri in vsako sredo ob 18.30. Joga skozi srce za otroke (5-9 let), vsak torek ob 16. uri. Joga skozi srce za mamice in dojenčke, vsak četrtek ob 11. uri. Joga skozi srce za nosečnice, po dogovoru, info na www.sara-stropnik.si. 42 VETER V OMARI »Babi, pa saj si čisto drugačna!« Tako je po vetru v omari svojo vnukinjo očarala Ivanka Žnidar iz Gotovelj Ivanka se je odločila, da na pomlad njena omara potrebuje prevetritev, zato je bil obisk naše stilistke Blanke prava izbira. Skupaj sta pregledali garderobo in kot običajno se je izkazalo, da se največji zakladi skrivajo prav na tistem kupu, ki ga je lastnica že odpisala. Njena družina pa je bila nad novostmi vsaj tako navdušena kot Ivanka. Ivanka je zaposlena babica, ki svoja leta imenitno skriva. In čeprav so ji vnučki v največje veselje, jo vsakodnevna služba še vedno polno zaposluje. Pospravljanja omare se je hotela lotiti kar sama, a se je na koncu izkazalo, da je bila Blankina pomoč zelo dobrodošla. In ko sta se za piko na i na vrtu nastavili še fotografu, se je vnučka Matea začudeno zazrla skozi okno in vprašala: »Kdo pa je ta gospa?« Nato je veselo vzkliknila: »Babi, pa saj si čisto drugačna!« Strinjali smo se, da za nov žar in svež elan res ni treba v trgovini zapraviti gore denarja. Ivanka pa je ob to dodala le še širok nasmeh, ki je vse povedal. StO Foto: GrupA Ko je Ivanka omenila, da je črn plašček za odpis, je Blanka kar malo skočila v zrak. Takih kakovostnih volnenih površnikov se vendar ne daje stran. Če vam je kakšen takšen kos postal z leti preozek, lahko zraven uporabite bogato ruto in ga nosite odpetega. Hlačni kostim je eno najbolj klasičnih oblačil, kar jih lahko imate v omari. Seveda so to temeljni kosi garderobe, v katere je dobro investirati nekaj več, saj jih boste nosili dolga leta. A kompletiranje zgornjega in spodnjega dela iz istega blaga je mimo. Tokrat je podoba osvežena z drugačno kombinacijo barv in s hlačnicami, zatlačenimi v škornje. .z,.t- Še ena klasična kombinacija, ki ni nikoli iz mode. Ivanka se sicer ne liči, a po tokratni izkušnji so jo pozitivni odzivi prepričali, da si bo kupila tudi kakšno ličilo. AKCIJA 43 (S)hujšajmo z Novim tednikom iri Radiem Celje ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE clty/center l/se najboljše TOPFIT center za zdravje in rekreacijo Da bi kratka prekinitev naše akcije zaradi prazničnih dni »hujšarjem« škodila, ni strahu. Doslej so namreč skupaj izgubili že več kot sto kilogramov, pri čemer jim je samo v preteklem tednu sicer neusmiljena tehtnica v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje skupaj namerila 21 kilogramov manj. Kako bo prihodnji torek, bomo sicer še videli, a strahu, da bi praznični dnevi načeli zagnanost naših »hujšarjev«, pravzaprav ni. Ob tehtanju jih je Tatjana Škornik Tovornik minuli teden namreč opozorila, naj ne opustijo pridobljenih dobrih navad. Zato smo prepričani, da bodo poskrbeli za dovolj miganja, in tudi če se bodo pregrešili s kakšnim piknikom (pre)več, to ne bo usodno vplivalo na njihovo težo. Prav sprememba življenjskih navad in zamenjava »Kot najstnik si želiš priti do sanjskega poklica. Ko se ti to uresniči, si poiščeš službo in živiš v obdobju sanjskih dni. Pride čas, ko si ustvariš družino. Začneš živeti le zanjo in za dom. Največje veselje ti je otrok, ki mu posvetiš najlepši del življenja, in se trudiš, da ga pripraviš na samostojno življenje. Nenadoma te preseneti višja sila in ostaneš sam. Ugotoviš, da si pravzaprav popolnoma zanemaril sebe, svoje želje in potrebe. Naenkrat občutiš marsikatero bolezen, ko se pogledaš v ogledalo, pa zagledaš mnogo kilogramov preveč. Ker srčno želim končno naredili nekaj le zase, sem se odločila za sodelovanje v akciji hujšanja. Vem, da mi bo povrnila zdravje in samozavest ter dala nov smisel življenju.« Več gibanja je ena tistih navad, ki je našim »hujšarjem« počasi že zlezla pod kožo. Vseeno je, ali gre za skupinsko vadbo ali gibanje na prostem, ki je v teh prazničnih dneh zagotovo še bolj vabljivo. Praznični oddih Zaradi minulih prazničnih dni so si ta teden počitek privoščili tudi naši »huj-šarji« - Torkova delavnica spet 7. maja nezdravega sloga življenja sta namreč tista popotnica, ki našim »hujšarjem« zagotavljata uspeh. Ko začetek dneva ob jutranji kavici in konec ob obilni pozni večerji zamenjata zdrav in krepčilen zajtrk ter skromna večerja, skladna s tistim starim rekom, da »zajtrkuj kot kralj, kosi kot kmet in večerjaj kot revež«, smo že na dobri poti. Ko k spremenjenim prehrambenim navadam, kjer ustrezno količinsko razporeditev obrokov spremlja še bolj pestra in z zelenjavo ter s sadjem bogata ponudba na krožniku, dodamo še več gibanja, se kilogrami, ki smo jih nabirali v preteklosti, tudi z leti ne bodo več vrnili. Menjava starih srajc za nove Kot približno na polovici naše letošnje akcije že ugotavljajo tako »hujšarji« kot vsi strokovni sodelavci, ki jim pomagajo do bolj zdravega življenja, so navade res kot stare srajce. Saj se v njih res udobno počutiš - a ko se enkrat odločiš in jih menjaš za nove, šele v teh zares uživaš. Glede na znanje, nasvete in priporočila, ki jih »huj-šarji« nabirajo z nami od sredine marca do sredine junija, je odveč tudi strah, da bi se te pridobljene dobre navade kdaj spremenile nazaj v razvade. Le volje ne sme zmanjkati, pravijo »hujšarji« in tudi zato se v naši ekipi spodbujajo in si kakšne drobne izkušnje, do katerih so se že prikopali sami, tudi z veseljem izmenjujejo med seboj. IS, foto: SHERPA (arhiv NT) Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. In to še ni vse. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje □Dn OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku — naročniku Novega tednika. PODATKI O PREJEMNIKU I NAROČNIKU IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: KONTAKTNI TELEFON/GSM: ~ NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PODATKI O PLAČNIKU I NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: • DATUM ROJSTVA: • Plačano obdobje: od : do : PODPIS: — NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe 5 Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra. Ob prehodu na vsebinsko zajetnejšo četrtkovo izdajo bo cena za naročnike ostala nespremenjena. Naročniki plačajo na mesec 9,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 68 let- ovi tednik 44 REPORTAŽA Ni prvega maja brez mlaja Postavljanje mlaja je pomembna priložnost za druženje - Udeležili smo se postavljanja v Pristavi pri Mestinju Prvega maja brez mlaja ni več! Postavljajo jih povsod, v številnih vaseh, na območju krajevne skupnosti Pristava pri Mestinju (občina Podčetrtek) jih celo več. Kaj je to, kar privablja številne krajane, da se udeležujejo postavitev mlajev? »Ob postavitvah mlajev so opazni dobri medsebojni odnosi in tovarištvo. V eni sami vasi se zbere na desetine ljudi, zato v krajevni skupnosti to spodbujamo,« je odgovoril predsednik KS Pristava Srečko Gobec. V Pristavi je bil teden pred načrtovano postavitvijo mlaja gasilski sestanek, kjer je bila postavitvi mlaja namenjena posebna točka. Dogovorili so se za datum in uro postavitve ter o ekipi, ki bo odšla v gozd s traktorjem po smreko. Že tri leta zapored drevesa podari isti gasilec. In prišel je težko pričakovani dan postavitve! Po kosilu so se tako odpravili v gozd, kjer so smreko podrli ter jo olupili. Nato so jo pripeljali v središče Pristave, v bližino gasilskega doma, kjer so jo okrasili z raznobarvnimi trakovi iz krep papirja. Venček iz smrečja so spletli kar možje, saj so žene imele precej dela v kuhinji, kjer so pripravljale narezke za pogostitev ter družabno srečanje, ki je sledilo. Iz gasilskega doma je že dišalo po pečenem odojku, slišati je bilo tudi harmoniko. Včasih je bilo pri postavitvi mlaja manj udeležencev, v zadnjem obdobju sodeluje kar tričetrt pristavških gasilcev. »Vsak gasilec pride z veseljem, je povedala Dragica Gobec, predsednica pristavških gasilcev, ki je na čelu 76 članic in članov. Ljudem mlaj tako veliko pomeni, da ga v zadnjem obdobju postavljajo še v manjših vaseh krajevne skupnosti, v Sodni vasi, Vonarju, Vidovici ali Nezbišah. »Horuk!« se je zaslišalo v Pristavi, preden so močni možje začeli dvigovati mlaj proti nebu. Kmalu je z njegovega vrha zavihrala slovenska zastava, njegova krona, zaslišala se je harmonika. Za razliko od posameznih krajev na Celjskem postavljajo v Pristavi mlaj na tradicionalni način, ročno. Le eno leto doslej, ko sta jim nagajala dež in veter, so mlaj postavili s pomočjo dvigala. BRANE JERANKO Foto: GrupA V Pristavi pri Mestinju postavljajo mlaj ročno, na tradicionalen način. Kraj bo krasil do konca maja, ki je za marsikoga najlepši mesec. Anica Vogrinc, gasilka iz Šmarja pri Jelšah: »Postavljanja mlaja se spomnim za tri desetletja nazaj, ko sem bila zaposlena v obratu Tekstilne tovarne Prebold v Pristavi pri Mestinju. Takrat sem tudi postala članica pristavške-ga gasilskega društva. Med današnjo postavitvijo pomagam v kuhinji. Mlaj je zame pomemben simbol, ki ponazarja prvomajski praznik. Čeprav se je politični sistem zamenjal, je bistvo praznika ostalo isto.« Zvonko Drofenik, gasilski častnik iz Nezbiš: »Na dan postavitve mlaja v Pristavi se gasilci, ko peljejo smreko mimo naše hiše, že vrsto let ustavljajo pri nas. Doma jih počastim s pijačo, zadnja leta še s hrano, danes sem jih celo z golažem. Tudi v naši vasi, v Nezbišah, smo že trikrat postavili mlaj. Ljudem to veliko pomeni, saj se radi družimo.« Jaka Drofenik, gasilec iz Hanjskega: »Že kot smrkavec sem odšel leta 1956 skupaj s sosedom podirat smreko na Ru-dnico, ki smo jo potrebovali za mlaj na hribu nad Pristavo. Pri postavljanjih mlaja tako sodelujem vse od otroških let. Včasih je bilo ob mlaju skromno, le pijače je bilo dovolj, s hrano postrežejo šele zadnje desetletje. Ljudem postavitev mlaja veliko pomeni, pričara praznično vzdušje.« Fanika Mlakar iz Pustik: »Gasilka sem že tri desetletja, skoraj vsako leto sodelujem pri postavitvi mlaja. Najprej sem postavitev samo opazovala, zadnjih petnajst let sodelujem pri pogostitvi tistih, ki postavljajo mlaj, ter drugih krajanov. Pri postavljanju mlaja je zame na prvem mestu druženje. Prvomajski prazniki s pomladnim vzdušjem so zame nasploh lepi.« Aleš Cverlin, gasilec iz Pristave pri Mestinju: »Najprej sem pomagal pri podiranju smreke v gozdu ter med prevažanjem na kraj postavitve, nato sem sodeloval še pri postavljanju mlaja. Postavitev mlaja tudi nam mladim precej pomeni, ob delu se zabavamo. Sodelujem kot mlad gasilec, za gasilstvo so me navdušili stari starši, ki so bili gasilci, ter prijatelji.« Mlaji: od graščakov do kmetov Najstarejše doslej znano pričevanje o mlajih na Slovenskem je na bakrorezu ljubljanske graščine Bokalce iz leta 1679, kjer so upodobljeni trije mlaji. Z njimi so takrat počastili lastnike gradov. Od fevdalne kulture so se mlaji po uveljavljanju pravic kmetov do gozda uveljavili v kmečki kulturi. Iz časa med svetovnima vojnama so na Slovenskem znani smrekovi mlaji iz okolice Šmarja pri Jelšah, ki so bili okrašeni z venci iz smrekovih vej in bršljana, v Go- tovljah pri Žalcu s smreko z vencem zimzelena na vrhu. V obeh okoljih so jih postavljali okoli prvega maja. Z mlaji so Slovenci prav tako počastili enkratne slovesne dogodke; tako je na postavitev Prešernovega spomenika v Ljubljani (leta 1905) opozarjalo kar sedem mlajev, slovesno odprtje planinskega doma na Krvavcu (leta 1925) trije smrekovi mlaji. Leta 1928 so mlajski slavolok ter dva mlaja opozarjali na odprtje velikega Katoliškega prosvetnega doma v Bistrici ob Sotli, isto leto so smre- kov mlaj postavili tudi na Sladki Gori, kjer je stal pred domačo hišo novomašnika. Mlaji so se obdržali v vseh političnih sistemih, tako so leta 1963 postavili mlaj po odprtju novega vodovoda v Mestinju, ki je bil ob Titovi sliki ter slovenskih in partijskih zastavah. Treba je ločevati med mlaji, maji (zelenolistnatimi vejami) ter majskimi drevesci (vmesna oblika med maji in mlaji). (Po študiji dr. Gorazda Makaroviča o Razvoju majev in mlajev na Slovenskem.) REPORTAŽA / AKCIJA 45 Pristavške gasilke so mlaj krasile s pisanimi trakovi. Tako so bili veseli po postavitvi skoraj 30-metrskega mlaja v Pristavi pri Mestinju. Dvojni mlaj v Novi Cerkvi pri Vojniku. V vojniški občini so mlaje letos postavili še v občinskem središču, na Frankolovem, Lembergu in Socki (Foto: GD). Harmoniko se je slišalo tudi po postavitvi mlaja v zgornjem delu Strmce pri Laškem, kjer je 25 metrov visok mlaj. Druženje sosedov se je nadaljevalo pozno v noč (Foto: arhiv krajanov). Preudarno kot pri šahu Šah je miselna igra. Z dobro strategijo lahko premagamo soigralce in igro končamo z zmago. Takšnega načela se verjetno drži tudi naša nakupovalka Stanka iz Celja, saj ji takšen način življenja verjetno napoveduje kar priimek. In da nosi pravega, je vsekakor dokazala z nakupom, ki je bil premišljen in je na koncu premagal vse zavite poti okoli nakupovalnih polic v trgovini Tuš v Celju. Stanka Šah iz Celja je torej kupovala preudarno. Dobro je premislila, kaj potrebuje, in to tudi suvereno naročila naši ekipi v Tušu. Ta je v voziček kot po tekočem traku polagala dobrote, ki so ponavadi glavna jed in še sladica na piknikih, ki jih pripravljamo v teh prazničnih dneh. Pa še kaj je ostalo za prihodnje dni, saj smo voziček polnili s stvarmi, ki jih vsaka gospodinja preprosto mora imeti v kuhinji ali vedno pri roki. Zdaj smo že v maju in poletje se bliža. Verjamemo, da vsak prost trenutek izkoristite za oddih v naravi in za kakšen piknik. In vse potrebno, kar se tiče živil, lahko dobite v naši akciji. Povsem brezplačno. Le kupon, ki ga najdete tudi v tej številki Novega tednika, morate izpolniti. Morda bomo v sredo, 8. maja, ob 12.15, poklicali prav vas. SAŠA PUKL, foto: TimE Stanka Šah iz Celja je nakupila za kar 142,90 evra. tmiub, Ime in priimek: Naslov: _ Telefon: _ uo polnega 7lpi/9 Ste naročnik Novega tednika? Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: ^upon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova |19, 3000 Celje 46 MODRI TELEFON / PODLISTKI V spomin Marjan Volasko Enkrat pa vse mine... Odideš v sanje, več te ni, le čas ohrani nam spomine in pesem za teboj ihti. Kljub hitremu toku časa se misli vedno znova vračajo k prijatelju, ki je mnogo prehitro odšel. K Marjanu Volasku, ki je življenje izgubil v prometni nesreči. Marjan se je rodil pred 47 leti v Ravnem pri Do-bju. Poročil se je s Heleno, s katero sta si ustvarila prijetno družino, saj sta hči Jasmina in sin Aljaž dopolnila njuno družinsko srečo. Skupaj so si zgradili lep dom v Večjem Brdu, a zdaj v njem zeva velika praznina, saj se Marjan ne vrača več domov. Bil je skrben očka in pozoren mož. Zaposlen je bil v podjetju Hrib Dobje, kjer je bil priljubljen tudi zaradi svojega pristnega humorja. Vedno pripravljen za delo je večkrat na svojstven način poskrbel za dobro razpoloženje sodelavcev. Prizadeven je bil tudi pri dejavnostih domačega kraja, zlasti v gasilskem društvu. Veliko let je prepeval tudi v Kulturnem društvu Grič. Zadnjič smo zapeli v tvoji družbi, dragi prijatelj Marjan! Z nami ostajajo nepozabni spomini na vesela potovanja, neštete ure tvojega pristnega humorja ter na tvoj glas, ki je v smehu odmeval v naših srcih. V dobrih desetih letih smo skupaj v Griču prepevali in se družili na številnih pevskih vajah, ki so v tvoji družbi hitro minile. S tabo nobena pot ni bila predolga, saj si nas med gostovanji vedno znal do solz nasmejati. Poti si nam krajšal s spontanim pripovedovanjem pesmic, katerih rime si mnogokrat koval sproti, vir tvoje animacije in motivacije pa ni nikoli usahnil, zato tudi nihče s tabo ni mogel biti utrujen, zaspan ali zdolgočasen. Pot je bila tako kljub neštetim kilometrom vedno (pre)kratka in zabavna. Tako se nam celotno naše življenje s tabo zdi kot potovanje. Popestreno je bilo s tvojo prisotnostjo, dodal si žive barve v naš siv vsakdan, kot vsako potovanje pa je bilo tudi tvoje življenje prekratko. V vokalni skupini Grič se te bomo spominjali kot zanesljivega basista z žametno šarmantnim glasom. Tvoj glas je pustil trajen pečat v barvi zvoka skupine ter v naših srcih. Marjan, hvala ti za vse. Prijatelji iz KD Grič Širokopasovno omrežje? Bralko iz občine Šmarje pri Jelšah (posredovala je osebne podatke) zanima, če v njeni domači občinski upravi razmišljajo o gradnji odprtega širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja. Pričakuje, da bi ji takšno omrežje omogočilo uporabo svetovnega spleta, saj ima trenutno z uporabljanjem spleta velike težave. Brala je, da takšno omrežje v Vitanju in Slovenskih Konjicah že imajo. Iz Občine Šmarje pri Jelšah smo prejeli odgovor, ki ga je posredoval vodja oddelka za okolje in prostor Peter Planinšek: »V občini smo že pred časom razmišljali o projektu gradnje odprtega širokopasovnega omrežja, in sicer skupaj s sosednjimi občinami. Takrat smo ugotovili, da so bili razpisni pogoji zelo zahtevni, saj je bilo treba doseči praktično popolno pokritost, kar pomeni, da bi to na našem območju izjemno razpršene Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. gradnje pomenilo izjemno visoko naložbo (sploh ob upoštevanju, da v zadnjih letih različni ponudniki ponujajo alternativne možnosti dostopa do širokopasovnega omrežja). Občina Šmarje pri Jelšah je v začetku leta 2012 organizirala štiri predstavitve o možnosti gradnje brezžičnega omrežja tudi na območjih belih lis (območja brez možnosti do širokopasovnega dostopa preko kabla). Zaradi premajhne zainteresiranosti občanov do resnejših razgovorov o gradnji omrežja ni prišlo. Na podlagi telefonskega razgovora z rajonskim upravljavcem omrežja Telekomom in skrbnikom omrežja pri Telekomu je bilo ugotovljeno, da v okviru obstoječe mreže ni mogoče vključiti dodatnih uporabnikov z dostopom do širokopasovnega internetnega omrežja na območju vaše bralke, ki živi na Škofiji. Ponujajo pa možnost brezžičnega dostopa (tehnologija WLL), za kar je treba vložiti vlogo pri Telekomu. Za vse občane, ki ne morejo dostopati do širokopasovnega omrežja oziroma bi želeli večjo hitrost prenosa ali jim omrežje ne omogoča trojčka (širokopasovni internet, IP-telefonija in televizija), obstaja tudi možnost hitrega satelitskega interneta. Tako na primer podjetje No-vatel iz Celja ponuja hitrosti interneta do maksimalno 18 Mbps sprejemanja in 6 Mbps oddajanja. Več o ponudbi si občani lahko preberejo na njihovi spletni strani. Prav tako na primer omogoča podjetje Ario (z uporabo napredne brezžične tehnologije MMDS) cenovno zelo ugoden sprejem digitalne televizije in radijskih programov ter uporabo stalnega dostopa do interneta in digitalne telefonije tudi na lokacijah, kjer do zdaj te možnosti ni bilo. Za kvaliteten sprejem storitev je potrebna neposredna in neo- virana zračna vidljivost med lokacijo priključka in opera-terjevo sprejemno/oddajno bazno postajo na Boču. Več o ponudbi si krajani lahko preberejo na njihovi spletni strani.« BRANE JERANKO VSAK ČETRT EK ob 12.15 95.1 SS www.odi mev ZGODBE IZ KAMRE AUkamra www.kamra.si Povzeto po: Vir: Tatjana Kač, Celeia antiqua et nova, Osrednja knjižnica Celje, Celje 2010. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Celeia antiqua et nova Zvezek Celeia antiqua et nova - staro in novo Celje v sliki in besedi, ki ga je izdal »zbiratelj domačih staroži-tnosti in preiskovatelj celjske preteklosti« Martin Perc skupaj z Avgustom Seeba-cherjem v letu 1926, je tipična grafična mapa v tehniki radiranke. Mapa vsebuje 12 Seebacherjevih radirank, ki prikazujejo podobo Claudie Celeie, kot si jo je predstavljal, in dogodke iz legende sv. Maksimilijana. Motivi so opremljeni s teksti Martina Perca. Pri upodobitvah je slikarju vsekakor pomagala izkušnja, ki si jo je pridobil kot izvrsten risar pri arheoloških izkopavanjih v Celju, pri katerih je sodeloval. Avgust Friderik Seebacher je slikar, ki je tesno povezan s Celjem, saj so ga zanimale predvsem krajevne zanimivosti in bogata mestna zgodovinska dediščina. Bil je miroljubna in priljubljena umetniška osebnost, ki je ustvarjala predvsem za Celje in ostala v dosedanji umetnostni zgodovini po krivici prezrta. Rodil se je 17. julija 1887 kot četrti sin Antona Seebacherja, ki se je naselil v Celju leta 1860 in imel v mestu pilarsko delavnico. Med leti 1899 in 1903 je bil dijak celjske gimnazije, nato je štiri leta študiral slikarstvo na Dunaju pri znanih profesorjih Avgustu Klimtu Avgust Friderik Seebacher (1887-1940) in Cristianu Griepenkerlu. Študijsko se je izpopolnjeval v Gradcu in Münchnu. Po vrnitvi v Celje je slikal tihožitja, portrete, žanrske in biblične motive, predvsem pa Celje z okolico. Najbolj znani so prav vedutni motivi Celja, ki jih je slikal v vseh dnevnih in letnih časih. Milena Moškon je v zloženki, ki je pospremila razstavo slikarjevih jedkanic iz zbirke Pokrajinskega muzeja Celje leta 1980 v galeriji turističnega društva, zapisala takole: »Vse kaže, da je Seebacher pri tej tematiki težil za dokumentarnostjo, ki je podana v ravnovesju z osebno občutenim razpoloženjem in tenkočutnostjo za linearne, barvne ter svetlobne impresije.« Celjski motivi Med njegovimi motivi najpogosteje srečamo pogled na Stari grad, Staro grofijo, Glavni trg, Maksimilijanovo cerkev, Vodni stolp, Celje s Kapucinskim mostom in Savinjsko nabrežje. Uporabljal je različne tehnike slikanja: akvarel in tempero, pastel in risbo, a tudi olje ni redko. Razstavljal je že kot študent v Gradcu in seveda kasneje v Celju. Tu je ustanovil tudi lastno slikarsko šolo, ki jo je obiskovalo okoli 35 učencev. V Celju so znane razstave njegovih del v letih 1923, 1925, 1939 in 1940. Nova doba novembra leta 1925 poroča o razstavi v Gaberju, kjer je razstavil vedute, izdelane v akvarelni in tempera tehniki. Razstavil je ciklus svežih zimskih vedut in sončnih pomladnih, v katerih odseva pomlad od prvega pomladnega dežja do bujne pozne pomladi. Pripravil je tudi ciklus božičnih motivov. Izkazal se je tudi v vlogi ilustratorja knjižnih del domačih celjskih avtorjev. Omeniti velja vsaj nekatere: s perorisbami je opremil knjigi Mystik der Südsee od Alme M. Karlin, Medveda Rjavčka Frana Roša in knjigo pesmi Naokrog Danila Gorinška. Claudia Celeia Forum Celeianum POTOPIS 47 Naseljen in delujoči trinadstropni svetilnik Naša bralka Mira Gorenšek je z možem Tomom prekrižarila že dobršen del sveta, svoje vtise pa nato predstavljala poslušalcem na predavanjih in bralcem v časopisih. Lani jih je zbrala tudi v knjigi Prebiranje popotnih slik. Pred časom smo jo predstavili na straneh Novega tednika. Tokrat objavljamo eno njenih zadnjih potopisnih reportaž. Ladja Lofoten, v ozadju mesto Bergen Neptun je takole krstil potnike z zajemalko ledu. Ledeni krst na poti do severa Evrope Ladja je dvonadstropna, stara skoraj pol stoletja, lepo obnovljena in pluje po Severnem morju od Bergna do najsevernejšega mesteca Norveške. Ko prepluje polarni krog, potnike obišče Neptun, bog morja, in jih krsti tako, da jim strese zajemalko ledu za vrat. Še dobro, da je bilo ob koncu poletja in je bila temperatura zraka stalno okrog deset stopinj, saj bi sicer bil krst še bolj krut. Tako pa se je tisti led, ki je zdrsel po hrbtu navzdol, takoj spremenil v vodo. V tistem trenutku sem pošteno spačila obraz in zakričala, grimase pa so delali tudi drugi, tako da sem se do srca nasmejala skupaj s sopotniki. Težko je najti pravi čas za takšno prireditev na palubi, je dejal moderator, saj se vreme v tem obdobju nenehno spreminja, na pol ure, bi rekla, iz oblačnega, rahlega pršenja, dežja do mavrične svetlobe in sonca. Tisto popoldne je bilo oblačno. Najbolj zajetno zajemalko ledu je dobil za vrat tisti, ki je bil najbolj blizu časovnemu podatku o prehodu polarnega kroga (66°33s severa), ki smo ga prepluli že prejšnji dan (ura je bila 8. 10. 08). Kapitan mu je izročil spominsko zastavico, po krstu smo spili šilce blagega žganja in prejeli certifikat. To pa ni bila edina prireditev na ladji. Prav slovesno zna ladijsko osebje organizirati večerjo med plutjem proti mestu Trondheim. Takrat so na ladji vsi, tisti, ki plujejo samo do tega mesta, in drugi, ki gredo le do North Capa, ter ostali, ki so namenjeni do zadnje postaje tik ob finski in ruski meji Kirkenesu, pa nekateri še nazaj po razvejani norveški oba- li. Ladja se v eno smer ustavi 36-krat. Večerja ni samopostrežna kot ostale dni, ampak se vse strežno osebje obleče pražnje, kuharji pa pred očmi potnikov skrbno pripravljajo vsak krožnik posebej s speci-alitetami po svojih zamislih in okraskih: ribji polpet v testu, okrašen z brusnično omako in drobnjakom, odojek z zelenjavnim rižem, okrašenim z belo omako, mafin z vročo čokolado, sladoledom in melono, oblito s sladko omako. Kaj počnejo, ko je ves čas tema? Dogodek je bil tudi ob hu-pajočem srečanju z eno od velikih križark iste družbe Hurtigruten, ki plujejo po Severnem morju. V primerjavi z njo smo bili na naši ladji, imenovani Lofoten, prav majhni. Na krov sprejme le okrog dvesto potnikov. Obnovljena je bila pred kratkim in starinskost je še vedno prevladujoča. Na stenah so izobešene upodobitve pravljične norveške pokrajine po navdihih slikarjev. Prostori na njej so majhni, ozki. Dva se na hodnikih in stopnicah ne moreta srečati. Spanje je zaradi večjega zibanja precej naporno. Prvo noč sem mislila, da bom dobila morsko bolezen. Podnevi sem večinoma posedala na polkrožnih foteljih, interneta ni bilo. Neka Angležinja je ves čas pletla kape in rokavice ter svoje izdelke razstavila po mizi. Ker je bilo zunaj vetrovno, so se kupci hitro našli. Potniki smo se kmalu spoprijateljili in se družili v manjših skupinah. Zabavali smo se tudi na račun Norvežanov, ko smo ugibali, kaj delajo na severu v dveh mesecih zimskih noči, ko ne vedo več, kdaj je zjutraj in kdaj zvečer. Norvežani pravi- jo, da na začetku noči začno piti in končajo, ko se naredi dan. Mlade mame pa se sprašujejo, ali naj ob osmi uri peljejo otroke v šolo ali jih dajo spat. Brez besede za davek Ladja se ustavlja približno pet- do šestkrat na dan za četrt ure, da odloži ali naloži tovor oziroma potnike. Kraji so tako majhni, da vse stavbe vidiš z ladje. Noge smo si lahko pre-tegnili v večjih krajih, kjer smo se v dveh do treh urah sprehodili po ulicah čudovitih malih obmorskih mestec s tipičnimi barvitimi lesenimi hišami na kolih, ki stojijo navadno ob izlivih manjših rek v morje. Na ladji nudijo veliko informacij o teh krajih in tudi turistične doplačilne oglede in adrenalinske zimske dogodivščine. Na enem od takih izletov smo se srečali s severnimi nomadi Samiji, ki se ukvarjajo z rejo jelenov. Nomadi imajo celo svoj parlament s kar 45-odstotno zastopanostjo žensk. Govorijo veliko različnih narečij, za eno stvar imajo več besed, pošalijo se, da pa za davek nimajo nobene besede. Na ladijskem potovanju se čas skoraj ustavi. Brezskrb- no sem lahko dolgo opazovala nenehno spreminjajočo obalno pokrajino, posejano s samotnimi rdeče pobarvanimi posestvi v najbolj odmaknjenih krajih. Nekatere od teh hiš so prekrite z mahom in s travo. Ali pa številne svetilnike, od katerih nekateri štrlijo iz vode. Najimenitnejši je trinadstropni svetilnik, še delujoč in naseljen, ki zeva iz morja kot nekakšen rdeč blok. Vsakič pa, ko se je približal most, sem se hitro pripravila na fotografiranje. Najbolj spek-takularen je 8,2 kilometrov dolg most v Kristiansundu, ko se v velikem loku dviga tik nad vrhom našega jambora. Po šestih dneh plutja je bil na vrsti ogled North Capa, najsevernejše točke Evrope. Od pristanišča smo se z avtobusom odpeljali po gričevnati pokrajini do ploščadi, kjer stoji obeležje v obliki globusa. Od tam pa pogled seže v Arktični ocean. In samo za ta pogled se nekateri pripeljejo z avtodomi in se po isti dolgi poti vračajo. Mi smo odpluli naprej v objem najsevernejšega mesta Kirkenes, kjer kot pravijo, vzhod sreča zahod. MIRA GORENŠEK 48 BRALCI POROČEVALCI Poznamo šentjurske zaklade? Včasih srečamo na šentjurskih ulicah skupine turistov, ki nas obiščejo, da bi spoznali naše mesto, dejstvo pa je, da tudi sami premalo poznamo njegove zaklade. Univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) Ljudske univerze Šentjur je tokrat povabila svoje člane na ogled šentjurskih znamenitosti. Polonca Jazbinšek iz Turistično informacijskega centra Šentjur jih je najprej popeljala po Ipavčevi hiši, nato še po muzeju Zakladi Rifnika in spominski sobi New Swing Quarteta. Ob nizanju zanimivih zgodb iz zgodovine družine Ipavcev so svoje dodali še obiskovalci, ki poznajo njihove potomce. Ob ogledu rifniških najdb so posamezniki z ostalimi delili zanimivosti, kako je bilo ob arheološkem izkopavanju, ko so raziskovalci odkrili grob s skeletoma in druge najdbe. New Swing Quartet nam je časovno najbližje, zato se je v spominski sobi največ obujalo spomine - na začetke, koncerte. Ogled šentjurskih znamenitosti so člani UTŽO končali v Galeriji Zgornji trg, kjer je bila na ogled razstava likovnih del članov Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. Razstava je bila obogatena tudi s slikami ene od udeleženk obiska šentjurskih znamenitosti oziroma članice UTŽO. Udeleženci univerze za tretje življenjsko obdobje so prava zakladnica znanja in spominov, zato je bil ogled znamenitosti z njimi posebej dragoceno doživetje. AP Moteči kovinski zabojniki na Resevni Se nekaj črnih točk Varuhi gorske narave PZS v Šentjurju in tudi drugod vedno bdimo nad stanjem v naravi in občasno pregledamo mesta odstranjenih črnih odlagališč na našem območju. Pri obhodu naših devetih očiščenih odlagališč smo ugotovili, da se v jarke, potoke, grmovje že vrača življenje in prebujata rastlinstvo in živalstvo. Žal smo pa morali na črni seznam dodati tri nova odlagališča. Na Rifniku, Kalobju in Resevni je stanje kar pohvalno. Ob prehojenih poteh, očiščenih jarkih in breži-nah voda smo našli le nekaj odvrženih plastičnih vrečk, plastenk od sokov in pločevink od piva in naprošamo pohodnike, da tudi to prazno embalažo odnesejo domov in odvržejo v zabojnike, kamor spadajo. Žalostno je, da tudi po drugi akciji v Krajnčici pod Resevno še vedno najdemo polomljene Jubilej frankolovskega zbora Pred polno dvorano kulturnega doma na Frankolovem je Moški pevski zbor domačega Prosvetnega društva Antona Bezenška s slavnostnim koncertom 20. aprila počastil 40-le-tnico. Zgodovina moškega petja je na Frankolovem še mnogo starejša, saj so že pred ustanovitvijo zbora tam prepevali manjši moški sestavi in na Frankolovem, kjer so bili vedno doma dobri pevci, se pevska tradicija v marsikateri hiši prenaša iz roda v rod, tu še posebej izstopa rodbina Gregorc. Sedemin-dvajsetčlanski zbor je tako pod taktirko sedanjega dirigenta Francija Kolarja svoj jubilejni koncert odpel v izjemnem vzdušju, ki je vladalo v dvorani, v programu pa je prevladovala slovenska ljudska in umetna pesem, pri čemer so svoj prostor našle tudi skladbe iz svetovne zborovske zakladnice. Kot gostje so sodelovali tudi mladi inštrumentalisti Peter Firšt, Erik Brezovšek, Živa Žohar in Gregor Vinko, ki sestavljajo kvartet trobil Glasbene šole Celje. Posebno doživetje koncerta je bilo, ko sta pred zbor stopila tudi nekdanja dirigenta Marjan Lebič, ki je zbor vodil od ustanovitve in še dolga leta zatem, ter Darinka Stagoj, ki je zbor vodila sedem let pred prihodom sedanjega dirigenta Francija Kolarja. Eno skladbo je zbor zapel tudi pod taktirko svojega korepetitorja Janeza Kara. Zbor je koncertiral tako doma kot tudi v tujini, najodmevnejše je bilo gostovanje v Kanadi in Združenih državah Amerike. V češkem Olomoucu je zbor leta 2010 prejel bronasto priznanje, leta 2004 pa v Pragi zlato plaketo za najboljšo izvedbo narodne pesmi. V zboru danes še vedno, neprekinjeno od ustanovitve, torej 40 salonitne plošče in marsikaj v Vodružu v jarku. V naravi so zelo moteči tudi psi, ki jih je vedno več in so brez vrvice ali prisotnega lastnika in preganjajo gozdne živali ter svoje iztrebke puščajo brez nadzora v naravi. Tudi dom na vrhu Resevne je večkrat zunaj osvetljen cele noči kot nekatere cerkve, menimo, da ni pošteno, še manj pa potrebno, da kvarimo počitek in nočni mir gozdnim živalim, zato predlagamo oziroma zahtevamo, da se obratovalni čas v domu konča kot nekoč ob 20. uri. Zelo moteči so še vedno kovinski zabojniki na travniku pri spomeniku padlim na Resevni, ki sploh ne spadajo v to okolje, in zahtevamo, da se odstranijo iz naravnega okolja. Za občasno morebitno taborjenje pa naj organizatorji pripeljejo javna stranišča in jih po taboru takoj odpeljejo, kajti Resevna je že mnogo preveč obremenjena z raznimi fekalijami in gnojnico. To je tudi pokazala analiza vode iz izvirov v Krajnčici pred tremi leti, ko je moralo takrat skoraj sto družin iz Hruševca in Krajnčice preiti iz lastnega vaškega vodovoda na mestni šentjurski vodovod. Odvod fekalnih voda je treba urediti od vrha Resevne in ga speljati do čistilne naprave v Hruševec. V te namene je že prejšnje vodstvo Planinskega društva Šentjur privarčevalo 12 tisoč evrov. IVAN STRAŽE let, pojejo štirje pevci: Joži Gregorc, Henči Špeglič, Janez Pinter in Pepi Selčan. Ob 40. jubileju je zbor izdal tudi krajšo monografijo, jubilej pa je bil kronan tudi s podelitvijo jubilejnih Gallusovih priznanj nekaterim pevcem ter posebnih priznanj, ki jih Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podeljuje posameznikom za dolgoletno ustvarjanje. Posebno jubilejno priznanje je omenjeni sklad namenil tudi celotnemu zboru ob 40-letnici, priznanje mu je podelil tudi župan Občine Vojnik Beno Podergajs. ŽIVKO BEŠKOVNIK Z leve: organizatorica tekmovanja Alenka Pavlin, dijak Aljoša Počuč in ravnateljica Bernarda Marčeta Državno tekmovanje iz angleščine Ekonomska šola Celje je bila v soboto, 13. aprila, gostiteljica 4. državnega tekmovanja iz angleškega jezika za dijake srednjih poklicnih šol - Poliglot 3. Tekmovanja se je udeležilo 68 dijakov iz celotne Slovenije. Na letošnjem tekmovanju so dosegli tekmovalci izjemne uspehe; osvojili so dve zlati priznanji, osemnajst srebrnih in devet bronastih priznanj. V skupnem seštevku vseh točk je dosegel prvo mesto dijak Jaša Senica iz Srednje šole tehniških strok Šiška, drugo mesto dijak Aljoša Počuč iz Ekonomske šole Celje in tretje mesto dijak Tilen Vrbnjak iz Šolskega centra Maribor - Srednje strojne šole. Ekonomski šoli Celje in organizatorici tekmovanja v šoli, profesorici angleškega jezika Alenki Pavlin, gre izjemna pohvala za brezhibno izpeljano organizacijo tekmovanja, za kar so se ji mentorji, ki so se tekmovanja udeležili skupaj z dijaki, še posebej zahvalili. Prvi trije uvrščeni dijaki so se razveselili svojih izjemnih uspehov v znanju angleščine in tudi glavnih nagrad, ki jih bodo popeljale v London ali Pariz, na Dunaj in v Gardaland. SR BRALCI POROČEVALCI 49 S koncertom do rentgenskega aparata Predstavnika Lions Kluba Velenje Ernest Kovač in Rajko Djordjevič sta direktorju Zdravstvenega doma Velenje Jožetu Zupančiču predala ček v višini 3.500 evrov za pomoč pri nakupu novega rentgenskega aparata. Sredstva so zbrali s pomočjo vstopnic na dobrodelnem tradicionalnem koncertu Akustika in prispevkov sponzorjev. Lions klub Velenje in VTV sta namreč v Domu kulture Velenje 15. marca pripravila dobrodelni koncert Akustika. Lions klub Velenje deluje že od leta 2000, vsako leto organizira številne dobrodelne akcije. Predsednik kluba Ernest Kovač je povedal, da z organizacijo prireditev praviloma zbirajo sredstva za posameznike, ki potrebujejo pomoč. Prednost dajejo slepim in slabovidnim. Pomagajo tudi drugim, ki so v stiski in klub opozorijo na svojo težavo. Tokrat so se odločili sredstva nameniti za skupno dobro, za nakup digitalnega rentgena za ZD Velenje, in prav Lions klub Velenje je bil pobudnik te akcije. Na koncertu Akustika so nastopili številni znani glasbeniki: Helena Blagne, Andrej Šifrer, Uroš Perič ter skupine Ave, Rythem Factory in Lions band, ki se je prav za to prireditev po treh letih ponovno zbral in zaigral nekaj odličnih skladb. Svojo dobrodelnost so izkazali tudi številni obiskovalci koncerta, saj so z nakupom vstopnice pripomogli k višjemu znesku. AP, foto: EDITA FRIC Nastop Lions banda Teka se je udeležil tudi predsednik RS Borut Pahor. Dobrodelni tek Lepši dan z Manco Špik Pevka Manca Špik je pred dnevi obiskala Center Sonček Celje. Varovanci so bili njenega obiska zelo veseli. Z njo so prepevali na mini koncertu, ki ga je pripravila samo za njih, zapeli z njo Dan ljubezni in si zaželeli, da bi vsak dan za njih sijalo sonce. Manca je vsem podpisala njihove plakate in jim razdelila svoje kartice ter z njimi poklepetala. Sicer pa je Manca zelo aktivna, pripravlja se na Melodije morja in sonca, razmišlja pa tudi o novih izzivih. Minule dni ste jo lahko srečali tudi na Celjskem sejmu. Poleti si bo počitnice privoščila verjetno na enem od grških otokov, ki so jo v preteklosti zelo očarali. Foto: NINA PEČENKO Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju Vesele nogice je v nedeljo, 21. aprila, v Laškem organiziralo 1. dobrodelni tek Veselih nogic, namenjen vsem mlajšim in starejšim ljubiteljem športa in rekreacije ter podpornikom oseb s posebnimi potrebami. Prireditve so se udeležili številni obiskovalci. Z velikim veseljem se je teka udeležil tudi predsednik RS Borut Pahor. Nad organizacijo dogodka je bil navdušen, pri čemer je pohvalil organizatorje za dobro srce, s katerim pomagajo ljudem, ki potrebujejo pomoč. Tekli so tudi člani ansambla Okrogli muzikanti in člani Košarkarskega kluba Zlatorog. Program sta odlično povezovala Nina Pader in ambasador društva Rado Mulej. Udeleženci teka so lahko izbirali med krajšo progo Veseli Vodomček, ki je potekala skozi park v dolžini 800 m, in daljšo progo Vesele nogice, ki je potekala skozi mesto Laško v dolžini 2.500 m. S prijavnino 10 evrov so udeleženci prireditve pomagali zbirati finančna sredstva za kritje stroškov terapij in pripomočkov za nego ter nameščanje otrok s posebnimi potrebami. Namen dobrodelnega teka je širiti sporočilo, da skupaj zmoremo več. AP, foto: BORIS VRABEC h ■■ « ■ v i ■ v Zanimiv umetniški večer Setveni koledar Udeleženci umetniškega večera z Brino Krašovec Brina Krašovec, organizatorka umetniškega večera z Andrejem Rozmanom Rozo, je vsem obiskovalcem pričarala sproščen večer z obilico pozitivne energije. Andrej Rozman Roza je navdušil z recitacijo svojih pesmi za otroke in odrasle, na svojevrsten način pa so k lahkotnosti večera v Kulturnem domu Vrbje pri Žalcu prispevali tudi ostali nastopajoči. Za glasbeni predah in socialno angažirana besedila je poskrbela rokerska glasbena skupina BO!, in sicer prvič v akustični izvedbi. Pouličnega glasbenika je odlično ponazoril mladi saksofonist Gal Aleksej Pilko, Sabina Plaznik s Polzele, ki ustvarja pod imenom Bina Vista, pa je postavila na ogled fotografsko razstavo. Fotografije, utrinke z ulic, je simbolično ponudila na ogled zelo intimno: na svojih oblačilih, ki jih je nosila na potovanjih, obešenih kot perilo, ki se suši. Nastale so na ulicah Pariza, Londona, Amsterdama, Rotterdama, New Yorka, Raba, Maribora in ne prikazujejo običajnih znamenitosti, po katerih mesta sicer slovijo. So zgolj trenutki utripa ulice, ki so ujeli pozornost fotografinje. TT 3. PE korenina do 13. ure, od 14. ure cvet 4. SO cvet 5. NE cvet do 10. ure, od 11. ure plod 6. PO list 7. TO plod do 12. ure, od 13. ure list 8. SR list do 10. ure, od 11. ure plod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43. 50 OTROŠKI ČASOPIS Otroški mlaj Otroci iz Drešinje vasi nadaljujejo tradicijo ročne- ga postavljanja mlaja. Tako letos poleg tradicionalnega v vasi prvič stoji še otroški. Najmlajši so prizadevno sodelovali pri postavljanju in sami izdelali tudi tako imenovane »žavre«, pripomočke za ročno dvigovanje mlaja. Na fotografiji je tudi Ivan Pilih, eden od soorganiza-torjev in mentorjev mladih, bodočih gasilcev. ZLATKO BOBINAC Foto: BARBKA ČEH Mladi so v Mozirskem gaju ustvarjali ob pomoči vzgojiteljic in tudi ravnateljice Ane Nuše Rebernik. Mladi umetniki na delu V Mozirskem gaju je bilo pred časom nekoliko drugačno, kot smo vajeni. Izza manjših slikarskih panojev so kukale glave z belimi čepicami, ki so vneto ustvarjale, primerjale okolico in narisane motive, včasih pa za pomoč zaprosile tudi vzgojiteljice. Vrtec Mozirje je namreč organiziral osmo likovno kolonijo, ki se je je udeležilo 49 mladih nadebudnih ustvarjalcev iz zgornjesavinjskih vrtcev ter iz Celja, Žalca in Vojnika. Mladi umetniki so s temperami upodabljali cvetlično gredico, z ogljem risali kozolec, narcise so doživljale obdelavo v akvarelu, kapelo so prenašali na papir z barvnimi kredami ... »Otroke želimo seznaniti z različnimi tehnikami, ki so zanimive za prikaz njihove ustvarjalnosti. Ko smo začeli organizirati likovne kolonije, smo želeli predstaviti lepote gaja tudi drugim. Nekaj časa smo v gaju pripravili tudi razstavo, zdaj pa so vsi objekti zasedeni, tako da je razstava nastalih del na ogled v prostorih našega vrtca,« je povedala ravnateljica Ana Nuša Reber-nik in dodala, da ima kolonija več namenov, med katerimi je tudi spoznavanje urejene narave ter posameznih objektov v Mozirskem gaju. Za konec likovnega ustvarjanja so si malčki ogledali lutkovno igrico, ki so jo pripravile vzgojiteljice, seveda pa nista manjkala igra in sproščeno otroško druženje. US Roševska pomlad Osnovna šola Frana Roša vsako leto pozdravi začetek pomladnega prebujanja s tradicionalnim posebnim dnevom, ki ga prireja za učence šole, t. i. Dnevom učencev ali Roševsko pomladjo. Projekt, ki zajema veliko predpriprav in načrtovanja ter organizacijskih spretnosti, vodi Danica Grabar, pomočnica ravnateljice. Tako so se lahko letos učenci osnovne šole vpisali v 18 različnih delavnic, ki so bile v petek, 19. aprila, v šoli in njeni bližnji ter daljni okolici. Vsebina dejavnosti je bila izjemno raznolika: učenci so se lahko preizkusili v različnih športnih aktivnostih, od paintballa, bowlinga, kolesarjenja, vožnje z monociklom, pohoda na Celjsko kočo in Anski vrh, iger brez meja in vse do plesa, kegljanja, konjeništva in iger z žogo. V delavnicah, povezanih s spoznavanjem žive in nežive narave, so odkrivali naravo s čutili in eksperimentirali z različnimi plini. V delavnicah ročnih spretnosti so izpopolnili svoje znanje oblikovanja izdelkov iz različnih materialov, na primer papirja, gline, volnene vrvice, in spoznali tehniko vezenja. Ljubljana je nekatere pritegnila z razstavo Leonardo da Vinci, manjkala pa ni niti predstavitev evropskih zgodovinskih borilnih veščin. Ljubitelji dobre kuhinje so pekli sladke dobrote po receptih naših babic in jih okrasili v ročno izdelanih košaricah. Ustvarjalno dopoldne, ki so ga z učenci sooblikovali učitelji mentorji delavnic, starši in občani mestne četrti, se je končalo s sklepno prireditvijo Korajža velja, na kateri so nas z ubranim petjem razveseljevali vsi učenci, ki so uspešno opravili predizbor in se izpopolnjevali v glasbeni delavnici. Medgeneracijsko druženje je z vsestransko in s privlačno ponudbo različnih dejavnosti darilo učencem osnovne šole, ki zna povezati krajevno okolje s šolo, v šolskem prostoru pa vse dejavnike učno-vzgojnega procesa: učence, učitelje in starše. BS Učenci in starši čistili ter urejali okolico šole Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda Velenje je bila v letošnjem letu glavni koordinator projekta Ura za Zemljo ali Earth Hour. V sklopu projekta smo si v šoli postavili dva cilja. Prvi je bil vključitev Slovenije v pro- jekt, kar nam je zelo dobro uspelo, saj nas je podprlo 32 slovenskih občin. Naš drugi cilj pa je bil približati naravo tudi učencem z ureditvijo atrija šole. Projekt se tudi tokrat predstavlja s sloganom Bom, če boš ti in vabi posameznike in organizacije, da izzovejo tudi druge, da naredijo nekaj konkretnega za rešitev naših globalnih okoljskih težav. Učencem in učiteljem šole je izziv postavil tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. V zameno za sodelovanje na eni od čistilnih akcij v Mestni občini Velenje je obljubil sofinanciranje ureditve atrijske učilnice. Mestna občina Vele- nje bo prispevala 2.500 evrov za nakup eko igrala za atrijsko učilnico. Učenci in učitelji smo izziv z veseljem izvedli v petek, 19. aprila, in očistili okolico šole, Velenjskega jezera ter Sončni park. V popoldanskih urah isti dan smo s starši učencev 2. razredov izvedli še eno delovno akcijo - v šolskem atriju smo uredili prve eko gredice, v katerih bomo kmalu zasejali avtohtona slovenska semena. Delovna akcija je potekala v prijetnem vzdušju. Za lopate in delo je »prijelo« kar nekaj generacij, od najmlajših do najstarejših učencev, ravnatelja, učiteljev, staršev, upokojenega učitelja Bojana Mejovška in predstavnice sveta zavoda Cvete Jaklič. V okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk sodelujemo v akciji Sejemo avtohtona slovenska semena in prva semena so nam organizatorji projekta že posredovali. Hkrati smo se pridružili projektu Hrana za zdravje in delovna mesta, ki ga organizirata evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič in ekipa Požen' Evropo. Veseli smo, da se naša želja po ureditvi šolskega atrija, ki nam ga omogoča edinstvena arhitekturna oblika šole, počasi že uresničuje. Zahvaljujemo se vsem staršem in donatorjem, ki so nam že priskočili na pomoč. Hkrati vabimo vse ostale, da se nam pridružijo že pri naslednji delovni akciji v maju. Verjemite, ne bo vam žal! JOŽICA APŠNER ŠTIRINOŽCI 51 Majhni, a zelo nevarni Sezona klopov je na višku, poskrbite tudi za zaščito psov! Problem pri psih je lahko tudi borelioza, ampak v manjši meri kot anaplazmoza in erlihioza. Pri akutni boreliozi je pes vročičen in ne more stopiti na noge, kronična oblika pa je neozdravljiva in tudi težko dokazljiva. Takšne živali imajo predvsem težave s sklepi. S toplejšimi dnevi nas in naše ljubljenčke spet ogrožajo klopi. So neprijetni in moteči, saj jim sesajo kri, za pse pa so poleg tega tudi nevarni, saj prenašajo številne bolezni. Lastniki živali naj zato redno po vsakem sprehodu pregledajo svojega štirinožca in poskrbijo predvsem za preventivo. Obstaja namreč več vrst sredstev za preventivo klopnih ugrizov in pritrjevanja klopov. Na voljo so v obliki kožnega poliva ali ovratnice. Večina jih deluje hkrati na bolhe in klope. Pri tem je treba paziti na starost živali, saj se nekaterih sredstev ne sme uporabljati na mladičih. Znake težko opazimo Katere bolezni najpogosteje prenašajo klopi? Petra Jagodič, dr. vet. med., iz Veterine Jagodič, pravi, da so najpogostejše infekcije, ki jih povzročajo posebne bakterije, ki se naseljujejo v belih krvničkah psa. Mačke skoraj nimajo težav, saj klopi nanje ne prenašajo bolezni. Petra Jagodič Pri psih sta najpogostejši anaplaz-moza in erlihioza. Pri teh najprej dolgo časa ni posebnih znakov, potem pa naenkrat pride do hude izčrpanosti organizma, pes ne je in ne pije. Ti znaki se lahko pojavijo šele po 14 dneh ali v dveh mesecih po ugrizu klopa. »Veliko nam pove krvna slika in če naredimo poseben test, lahko ugotovimo, ali gre za klopno infekcijo, in jo lahko ustrezno zdravimo. Potrebno je enomesečno zdravljenje s posebnim antibiotikom, ki jih nekateri psi morda slabše prenašajo. Je pa takšno zdravljenje uspešno, če ne pride v kronično fazo,« opozarja Jagodičeva. Pomembna zaščita in pregledovanje Živali naj lastniki zaščitijo z ampulami ali ovratnicami ali s spreji, vse to po nasvetu veterinarja. Ta jih bo tudi poučil o dolžini trajanja izdelka in njegovi učinkovitosti. Ponavadi so sredstva, ki jih lahko kupite v trgovinah, preblaga in ne učinkujejo, saj so klopi zelo odporni. Proti okužbi z anaplaz-mozo in erlihiozo ni cepiva, pomembna sta samo pravočasno odkrivanje in zaščita. Pri boreliji pa obstaja cepljenje za pse, ampak le proti enemu sevu. Sicer pa stoodstotne zaščite ni, zato je treba po vsakem sprehodu psa pregledati in klopa čim prej odstraniti. Za odstranjevanje je dobro imeti posebne kleščice ali pinceto. Če ga odstranite v 48 urah, skoraj ni možnosti, da bi prenesel bolezni, pravi Jagodičeva. Problem je, če ima pes klope in lastnik nič ne ukrene. Skrben lastnik bo namreč poskrbel za zaščito psa z enim od kakovostnih sredstev. Če se pes po odstranitvi klopa začne čez čas čudno obnašati, je treba k veterinarju, da opravi hitri krvni test, ki pokaže, ali gre za okužbo zaradi klopa ali ne. Zgodnja diagnoza namreč omogoča pravočasno zdravljenje in hitro okrevanje. Pri poznem zdravljenje pa pogosto pride do razvoja kroničnih oblik bolezni. TATJANA CVIRN Nikoli ne namažite klopa z oljem, saj takrat bruha tudi bakterije, ki jih ima v prebavilih. Če ostane del klopa v koži, pa to ni nič hudega, saj organizem tujek sam izloči. Pred dopusti V času, ko se odločate o potovanjih in počitnicah s štirinožci, je dobro vedeti, da so ponekod v Evropi pomembni prenašalci bolezni tudi komarji in peščene muhe. Komarji prenašajo srčno glisto, pred katero lahko psa zaščitite pred odhodom na hrvaško morje, v Italijo ali druge sredozemske dežele. Pri veterinarju dobite tablete, ki v krvi ubijajo ličinke, ki jih samičke komarjev zanesejo v kri. Če pride do razvitja srčne radiocelje gliste, pa je terapija zelo težka, lahko tudi neuspešna. Kožno bolezen lišmaniozo, ki prizadene tudi druge organe in je neozdravljiva, prenašajo peščene muhe in to bolezen lahko imajo tudi nekateri psi, uvoženi iz sredozemskih dežel. Posebne zaščite pred temi muhami, ki so najbolj aktivne v večernih urah ob morju, ni, edino psa lahko umaknete s prostega ali mu date ampulo, ki te muhe odganja. 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Poleg vseh osnovnih zdravstvenih in kirurških posegov opravljamo tudi zobozdravstvene storitve za pse in mačke (plombiranje, ortodontna obdelava zob, digitalni zobni rentgen...) Dole 9, Si-3230 Šentjur T: 03 748 91 10 TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED Petek, 3. maj: Marsikdo si bo podaljšal praznike, kar je zagotovo odlična odločitev, če vam jo okoliščine dopuščajo. Luna v tem dnevu ne bo tvorila aspektov z ostalimi planeti, zato naj dan mineva glede na vaše trenutno razpoloženje, ukvarjajte se z bolj rutinskimi zadevami. Sobota, 4. maj: Luna že potuje po znaku senzibilnih rib in ker bo tudi Merkur v sekstilu z Neptunom, bosta optimizem in intuicija povečana. Prisotna bo pozitivna energija, zato se boste počutili zelo prijetno. Izkoristite dan za prijetno druženje, izlete in sprehode. Nedelja, 5. maj: Nedelja bo nekoliko bolj umirjena. Zaradi opozicije Merkurja s Saturnom v opoldanskem času bo lahko prišlo do kakšnega nasprotovanja, vendar boste znali vse skupaj lepo urediti. Mars, ki bo potoval po znaku bika, bo v trigonu s Plutonom. To je aspekt velike moči in vztrajnosti, zato je priporočljivo, da preživite popoldne fizično zelo aktivno. Ponedeljek, 6. maj: Luna bo že v nočnih urah vstopila v znak ognjenega ovna, zato bo v ospredju strast. Pazite, da ne boste celo prehitri in zaletavi, kajti koncentracija ne bo na najvišji ravni. Začetek tedna bo ustvarjalen, vendar je treba opozoriti na zmernost pri odločitvah in delovanju. Torek, 7. maj: V dopoldanskem času boste lahko zelo uspešno opravili vse zastavljene obveznosti. Uspešni bodo tudi dogovori ali nakupi zaradi sekstila Lune z Jupitrom. Odlično vas bo podpiral tudi Merkurjev trigon s Plutonom, zato dobro razmislite, kaj želite doseči. Sreda, 8. maj: Dopoldanske ure bodo izredno dinamične zaradi srečanja Merkurja z Marsom. Ogromno boste lahko naredil-li, vendar je sprejemanje pomembnejših odločitev odsvetovano. Preložite jih na kasnejši čas. Popoldanske ure bodo zelo prijetne, Luna bo vstopila v umirjenega bika, še posebej zanimiv pa bo večerni čas. Astrologinji GORDANA in DOLORES Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologlnja Cordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na facebooku Astrologlnja Cordana Astrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si 52 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si Z bosimi nogami proti ploskim stopalom Samoplačniški ortopedski vložki Kot so nam sporočili iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ortopedski vložki niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato so samoplačniški. Pravico do posebej izdelanih čevljev pa lahko zavarovana oseba po Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavlja v primerih, ko zaradi okvare stopala ne more uporabljati navadnih čevljev in ko za korekcijo funkcije stopala ne zadostujejo posebej izdelani vložki. Upravičenci so natančneje določeni v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sicer pa dokument med drugim tudi določa, da ZZZS krije stroške izdelave oziroma prilagoditve čevljev v višini nad povprečno ceno enega para čevljev, ki so na razpolago na slovenskem trgu. Ceno povprečnega čevlja, ki jo določi upravni odbor, krije zavarovana oseba sama. Trenutno znaša 41,73 evra. Stopala dojenčkov in majhnih otrok so normalno ploska, pri približno sedmih letih pa naj bi se popolnoma razvil stopalni lok. Če je plosko stopalo, ki je številnim bolj znano kot »platfus«, nekoč veljalo za velik zdravstveni problem, dandanes ni več tako. Okoli 30 odstotkov ljudi naj bi namreč imelo plosko stopalo, ki pa ne povzroča nobenih težav in bolečin, zato takšnih stopal zdravniki ne obravnavajo kot bolezensko stanje. Težava nastane, če so deformacije takšne, da začne stopalo boleti. Takrat je nujno ukrepanje. Sicer pa je tudi pri ploskih stopalih pomembna preventiva. O ploskem stopalu govorimo, kadar je stopalni lok sploščen. Kot razlaga specialist ortopedske kirurgije iz celjske bolnišnice Marko Mihelak, je, ko stopimo na nogo, največji pritisk na stopalo na treh točkah, pod glavico prve stopalnice, pod glavico pete stopalnice in na peti. Med temi tremi točkami so loki, največji med njimi je, ko stopalo položimo na tla, za kakšnih 15 milimetrov dvignjen od tal. Če tega loka ni, govorimo o ploskem stopalu. Ali imamo plosko stopalo, se najbolje vidi, če z mokro nogo stopimo na tla. Če je stopalo takšno, kot mora biti, se lok lepo vidi, viden je nekakšen srčast odtis, če je na tleh odtisnjeno celo stopalo, pa je naše stopalo plosko. Pri najmlajših »platfus« normalen Celo stopalo je ob odtisu na primer vidno pri majhnih otrocih. Mihelak poudarja, da je plosko stopalo pri njih nekaj normalnega, a da je stopalni lok le navidezno sploščen. »Občutek ploskega stopala daje maščobna blazinica, ki je pri otrocih zelo izrazita, sčasoma pa izgine. Pri otrocih nekje do sedmega leta je tako plosko stopalo nekaj povsem normalnega,« pravi in dodaja, da tudi kasneje plosko stopalo ni nujno težava. Veliko staršev otroke sicer pripelje k ortopedu, a v večini primerov se izkaže, da gre za tako imenovano fleksibilno plosko stopalo. To pomeni, da je stopalo v obremenjenem položaju povsem na tleh, ko otrok na primer leži ali stopi na prste, pa se stopalni lok spet vzpostavi. Še pred kakšnima dvema desetletjema so marsikatero takšno stopalo operirali, danes pa temu ni več tako. Takšno plosko stopalo, če ne boli in ne povzroča težav, po Mihelakovih besedah ne potrebuje terapije. HUJŠANJE 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT )2/252 32 55,01/519 35 54 www.pirnat.si Nad najhujše deformacije z operacijo Drugače je, ko plosko stopalo povzroči bolečine. Te so pri otrocih najpogostejše, kadar gre za tako imenovano rigidno plosko stopalo. V tem primeru se stopalni loki tako pri obremenitvi kot pri razbremenitvi ne povrnejo v prvotno stanje. Nepravilno razporejene sile obremenjujejo stopalo in številne sklepe v njem na način, na katerega ni prilagojeno, zaradi česar pride do deformacij in bolečin. Plosko stopalo lahko povzroči tudi nepravilno hojo in držo in tako se lahko bolečina prenaša po spodnjih udih do medenice in zatem še v hrbtenico. »To se zgodi, kadar so deformacije res izrazite, v tem primeru stopalo operiramo, pri čemer obstaja veliko različnih metod. Odvisno od tega, kaj je narobe,« pravi ortopedski kirurg in kot pogosta vzroka pri otrocih izpostavlja zara-ščenost kosti, ki se med razvojem stopalnega loka nista pravilno ločili, ter skrajšano ahilovo tetivo. To se zgodi, kadar otrokove kosti tako hitro rastejo, da mehko tkivo takšne rasti ne dohaja. Pomembno treniranje mišic Še preden se zdravniki lotijo operacije, poskušajo težave rešiti z neoperativ- S šumenjem v ušesih (ti-nitusom) se sooča okoli 10 odstotkov prebivalstva. Gre za zvok, ki ga nekateri slišijo brez zunanje zvočne stimulacije, ponavadi ga osebe opišejo kot zvonjenje, šumenje, brenčanje, bučanje ali sikanje. Šumenje v ušesih se lahko pojavih pri osebah z okvaro sluha, lahko pa so vzroki tudi druga bolezenska stanja. Pomembno je, da človek, ko takšno šumenje postane stalno, obišče zdravnika, da preveri možne vzroke. Takšno šumenje lahko prizadene žen- nimi metodami. Kot razlaga Mihelak, obstajajo različne vaje, ki so še kako dobrodošle tudi kot preventiva, s čimer poskrbimo, da se otroku pravilo razvije stopalni lok. Najboljše vaje za stopalni lok so hoja po prstih, petah in po zunanjem robu stopala, pobiranje ske nekoliko bolj kot moške, pogostejše je pri starejših osebah, vendar v zadnjem času je tega pojava vedno več tudi pri mlajših. Vzrok za pojav tinitusa je ponavadi prevzdra-ženost čutnic notranjega ušesa ali katerekoli strukture vzdolž slušne proge. Šum je sicer možno zmanjšati z zvočno terapijo, s poslušanjem pomirjujoče predmetov z nožnimi prsti, vstajanje iz sedečega položaja po turško brez pomoči rok ter različne raztezne vaje. Mihelak ob tem svetuje tudi čim več hoje z bosimi nogami. »Stopalo se med tako hojo prilagaja terenu in tako se krepijo mišice in vezi. Če je zaprto v čevlju s trdim podplatom, v katerem ne čutimo podlage, mišicam v stopalu ni treba delati in se ne krepijo,« pravi naš sogovornik. Prednosti hoje z bosimi nogami so pokazale tudi študije, ki kažejo, da je pri indijskih otrocih, ki veliko hodijo bosi, precej manj ploskih stopal in tudi ostalih deformacij stopal. Med neoperativne metode, ki jih ortopedi predpišejo ob že bolečih stopalih, sodi tudi uporaba vložkov in ortopedskih čevljev, ki podpirajo stopalni lok, pri čemer jih je možno narediti po meri ali pa kupiti že izdelane v trgovinah z ortopedskimi pripomočki. Težave zaradi prevelike teže Našteti preventivni ukrepi so še kako dobrodošli tudi pri odraslih, saj se lahko plosko stopalo razvije tudi glasbe ali zvokov iz narave, kot sta veter in šumenje vode. Te melodije namreč omogočijo prekrivanje neprijetnega zvoka. Tinitus je najbolj moteč v tihem okolju. Probleme predstavlja pri učenju, koncentraciji in pred spanjem. Pomembno je, da se osebe s tinitusom ne izpostavljajo prevelikemu hrupu, saj ta težave poveča. v kasnejših letih življenja. Kot pravi Mihelak, se s tem soočajo predvsem osebe z zelo veliko telesno težo, saj pride zaradi prevelikih obremenitev do prehitre obrabe sklepov, vezi ali tetive. Pri odraslih je sicer še pogostejše kot plosko stopalo, kjer je sploščen vzdolžni stopalni lok, plosko stopalo s sploščenim prečnim stopalnim lokom. Pritisk na stopalo se v tem primeru z glavice prve stopalnice prenese na drugo ali pa tretjo stopalnico, kjer se zato naredi viden otisek, kar prav tako povzroča bolečine. Kot pravi ortopedski kirurg, lahko podobne težave povzročijo tudi sladkorna bolezen, razne nevrološke bolezni in bolezni mišičja. Foto: SHERPA BLoteraplja - zdravljenje z bloenergljo v Garni Sport hotelu Prebold Od 16. do 19. maja ob IG. uri Izkušena zdravilska ekipa z mojstrom Karlom Kodela Prijave na telefon 031494 B20 www.biotherapv.si Zdravniki svetujejo predvsem mladim, da se ne izpostavljajo glasni glasbi na večjih prireditvah ali v nočnih klubih. Ste vedeli? 24. april je bil mednarodni dan ozaveščanja o hrupu, ki je že 18. leto zapored zadnjo sredo v aprilu. Namen letošnje akcije z geslom Dobro zvočno okolje je odgovornost nas vseh je bilo spodbujanje skrbi za dobro zvočno okolje in ozavešča-nje o negativnih učinkih hrupa na zdravje in počutje ljudi. Tinitus je lahko tudi simptom bolezni, kot sta akustični nevrom in otoskleroza. Posebej moramo biti pozorni, če je tinitus enostranski oziroma če utripa. Zdravila, ki se uporabljajo, lajšajo spremljajoče simptome, kot so vrtoglavica, nespečnost, anksioznost ali depresija. Vam šumi v ušesih? NA KOLESIH 53 Odločitev tistih, ki so pretekli teden prostovoljno prišli preverit svoje vozniško znanje, je hvalevredna, pravijo prometni inštruktorji. Starejši ne opazujejo dovolj Zavijanje v križišču šibka točka V torek in četrtek pretekli teden se je pred trgovskim centrom na Hudinji v teoretičnem in praktičnem znanju v vožnji z avtomobilom preizkusilo več kot 50 voznikov, starejših od 65 let. Ravno zanje je namreč Javna agencija RS za varnost prometa z Izpitnim centrom Celje, avtošolo in s policijo pripravila preventivno akcijo, v kateri je želela, da bi starejši vozniki obnovili svoje znanje, predvsem pa vprašali za nasvet, kako ravnati v kakšni prometni situaciji, v kateri se morda ne znajdejo sami. Vozniki so lahko svoje rili narobe in na kaj morajo znanje najprej »stestira-li« pri pisnem delu, nato pa sedli v svoje vozilo ali vozilo avtošole z uradnim ocenjevalcem za opravljanje vozniških izpitov in se zapeljali po Celju. Tako so jim učitelji vožnje sproti govorili, kaj so morda sto- biti še bolj pozorni, da bi se izognili nevarnim situacijam. Za starejše voznike je značilno, da imajo največ težav predvsem takrat, ko se v prometu soočijo z novostmi, ki jih morda ne poznajo, saj je od opravljanja vozniškega izpita minilo že dlje časa. Mrtvi kot »Predvsem so to vožnja skozi krožno križišče, vožnja po avtocesti ali po cestah z dvema ali več prometnimi pasovi. Poleg tega starejši vozniki slabše opazujejo, ne naravnajo si vzvratnega ogledala, še posebej ne desnega zunanjega, ne spremljajo dovolj dobro pešcev, kolesarjev in ostalih voznikov v mrtvem kotu. Dogajanje na cesti slabo opazujejo najpogosteje pri menjavi prometnih pasov, tudi pri zavijanju v križišču, pri zavijanju čez kolesarsko stezo ali prehod za pešce pa »In smo šli en krog ...« Število prometnih nesreč z udeležbo voznikov, starejših od 64 let, se je v zadnjih dveh letih povečalo za 27 odstotkov. »Tipična prometna nesreča, v kateri je udeležen starejši voznik, se zgodi na križišču pri zavijanju levo, ko se mora voznik hitro odločiti, ali bo ustavil ali nadaljeval brez ustavljanja,«pravijo v agenciji za varnost v prometu. V I ■ v ■ v v Krožno križišče dela težave Eden največjih problemov za starejše voznike je vožnja skozi dvopasovno krožno križišče, ki ga sicer v Celju ni, imajo pa ga v Velenju, kjer tudi ostalim voznikom povzroča nemalo težav. Predsednik izpitne komisije pri Izpitnem centru Celje Robert Gril zato svetuje: »Dvopasovno krožno križišče v Velenju je specifično, ker pri zavijanju proti Celju iz križišča izhajata dva prometna pasova, ki sta fizično ločena s polno talno označbo. Voznik, ki je na zunanjem prometnem pasu (desnem), mora zaviti desno proti Celju, prav tako tudi voznik na notranjem prometu pasu, vendar se mora razvrstiti v levi prometni pas. Voznik, ki se vključuje v krožno križišče, mora dati prednost pešcem, kolesarjem in tistim, ki so že v križišču, ko ga zapušča, imajo prav tako prednost pešci in kolesarji, ki nadaljujejo vožnjo po krogu. Z notranjega pasu zapeljemo na zunanjega tik pred zadnjim izhodom, kjer želimo križišče zapustiti, torej ko prevozimo zadnji odcep. Če zunanji pas ni prost, voznik naredi še en krog po notranjem pasu, nikakor pa se ne ustavlja ali vozi vzvratno.« Imate težave v poslu, privatnem življenju,finance... Ne veste kako naprej. Pomagali Vam bomo! POKLIČITE:090 800 800 pogosto spregledajo pešca ali kolesarja,« pravi predsednik izpitne komisije pri Izpitnem centru Celje Robert Gril. V torek in četrtek je v pogovorih in pri vožnji s starejšimi vozniki potrdil našteto. Ogroženost starejših voznikov se zelo poveča po 75. letu. Verjetnost, da se bodo vozniki, starejši od 75 let, smrtno poškodovali v avtomobilski nesreči, je kar štirikrat, pri voznikih nad 85 let pa do šestkrat večja kot pri voznikih srednjih let. Ta podatek je še posebej opazen ob tem, da je število kilometrov, ki jih letno prevozijo starejši, sorazmerno majhno. Javna agencija RS za varnost v prometu ima na svoji spletni strani tudi rubriko »Pišite nam«. Starejši vozniki ji, če so v dvomih, kako ravnati v določenih prometnih okoliščinah, tudi pišejo, odgovorni v agenciji pa jim tudi odgovorijo z nasveti. Medtem ko imajo mladi vozniki največ teoretičnega znanja (takoj po opravljenem vozniškem izpitu), se starejši vozniki v kritičnih situacijah naslanjajo predvsem na izkušnje. Kljub izkušnjam pri voznikih, starejših od 64 let, začnejo upadati psihofizične sposobnosti. »Pri tistih, ki so starejši od 75 let in še vozijo, se to krepko pozna. Slišijo in vidijo slabše, ne >začutijo< toliko več motorja, pogosto vozijo v nižjih prestavah, tudi prestavljajo prepozno,« še omenja Gril. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Za opravljanje vozniškega izpita se v Celju dokaj pogosto odločajo tudi starejši od 70 let. Največ je žensk, starejših od 50. leta, ki začnejo voziti zaradi osebnih okoliščin. Bodisi da možje ne morejo več voziti bodisi da živijo same in se želijo naučiti upravljati z vozilom. Tako postanejo tudi bolj mobilne. Glede na statistiko vozniški izpit opravijo v drugem ali tretjem poskusu. mam lEflTJURcitona Dobrotin/ka <7 SmflRJG Rogaška cejta 16 fjŽs) 74C 1100 I d.o.i Vež kot SO let z vami, Kdaj ne na cesto? Za starejše voznike ni primerno, da se vključujejo v promet ob prometnih konicah ali v mraku oziroma ponoči, še posebej ne, če so ob tem utrujeni ali pod vplivom tablet. Prav tako ni priporočljivo, da vozijo ob zmanjšani vidljivosti zaradi slabih vremenskih razmer ali po mokrem cestišču. Prometni strokovnjaki starejše voznike opozarjajo, da se morajo zavedati svojih slabših psihofizičnih značilnosti, kot so slabše zaznavanje, počasnejše predvidevanje in odločanje, nespretnost gibov, in temu prilagoditi tudi način vožnje. Zelo učinkovito je, če se starejši o možnosti vožnje večkrat pogovarjajo tudi z lečečim zdravnikom, saj ta najbolj pozna njihovo zdravstveno stanje. Policija ob tem svetuje tudi dobro in ustrezno pripravo avtomobila za vožnjo in sprotno usposabljanje predvsem pri spoznavanju novih novih tehnologij upravljanja z vozilom. STE V STISKI? POTREBUJETE NASVET ali SAMO POGOVOR? POKLIČITE:090 200 200 54 RAZVEDRILO Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Če zmanjka denarja ... Štiri leta minevajo, odkar sem si zaprmej obljubila, da je moje »zidarske« kariere nepreklicno konec. Že vnaprej se kesam, ker pišem v prvi osebi, saj smo v naši družini kar se zidarskih del tiče vsi le-voroki in nam brez mojstrov še tlakovcev na stezo do vrta ni uspelo dovolj stabilno položili. Smo pa z njimi prenovili hišo od strehe do zadnjega kanalizacijskega jaška v kleti. Malo stisnjenih zob, ker je zmanjkalo denarja in je bilo treba zadnja dva prostora pač pustiti takšna, kot sta bila, sva se z glavo družine tolažila, da je tistih nekaj metrov odtočne cevi zagotovo neoporečnih. Da bova stene in pode obnovila takrat, ko bodo odplačana posojila in se bo spet nabralo kaj denarja. No, te dni se je pri nas spet prašilo, ropotalo, zlasti pa pometalo, sesalo in čistilo... in v bistvu mi je bilo v tistih kratkih premorih, ko nisem ravno ožemala cunj in brisala nadležnega prahu, v edino uteho to, da nam je pred štirimi leti zmanjkalo denarja. Dejstvo je namreč, da se je takratno razmišljanje o tem, da se na veke vekov poslavljamo od vseh hišnih mojstrov, izkaza- ANEKDOTE lo za silno kratkoročno. Komaj smo se dobro navadili življenja v prenovljeni hiši, že se je na vrtu posedel kanalizacijski jašek. Še sreča, da je bilo sredi zime in mi v luknjo ob škarpi ni zdrsnila še sosednja gredica solate. So prišli mojstri, se posvetovali in nam v dokaz, da prav nič ne govorijo na pamet, pokazali posnetke kamere, ki je pokazala, da betonskega oboda jaška na našem vrtu sploh nikoli ni bilo, nad hišno odtočno cevjo pa so pred kakšnih desetletjem položili le »provizoriš« pokrov. No, za piko na i je bila tista odtočna cev betonska, vse odplake, ki so se v teh letih zlivale po njej, pa so ji tako škodile, da je od nje ostal zgolj zgornji polkrog. »Ni kaj, cev bo treba zamenjati s plastično, v zemljo bo treba vgraditi nov jašek in le upamo lahko, da bo priključek na ulično kanalizacijo zdržal in ne bo treba načeti še asfalta,« je padla odločitev. Hvala bogu je asfalt ostal cel in v hiši je bil mir, saj se je vse dogajalo na vrtu, sem se spet izkazala, da v še tako neprijetni stvari znam najti tudi dobro plat. Me je sicer malce stisnilo, ker je bil vrt na sveže prelopatan in zase- Tako kot je obsežen glasbeni opus Georga Friedricha Hän-dla (1685-1759), je bil ogromen tudi njegov apetit. Nekoč naj bi sedel v gostilno in naročil šestnajst različnih jedi ob vinu in pivu. Gostilničar je sprejel naročilo, pripravil mizo in - čakal. »Kaj pa čakate?« ga je nestrpno vprašal Händel. »Na vašo družbo, gospod!« »Družbo?« se je začudil skladatelj. »Družba, to sem jaz!« Nagrajenca prejšnjega nagradnega vprašanja bomo objavili v prihodnji številki, saj je še čas, da zaradi praznikov do torka pošljete odgovor. NAGRADNO VPRA7ANJE Na športnih straneh pišemo o medaljah naših judo-istov na evropskem prvenstvu. Kdo je tokrat osvojil zlato medaljo? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika jan, ampak... Mojstri so v rekordnem času uredili zadevo, sicer opozorili, da bi bilo dobro menjati še tistih 5 ali 6 metrov cevi po hiši, a kaj, ko spet ni bilo denarja. In smo v miru in zadovoljstvu živeli naslednjih nekaj mesecev, pravzaprav do naslednjega poletja, ko se je »spuntala« še odtočna cev v kletni sobi. Resda se zaradi poplavljenih tal ni prav nihče sekiral, a packarija je bila vendarle tolikšna, da smo v družini za sveto vzeli priporočilo vodovodarja, da je treba najkasneje v enem letu cev zamenjati. In zdaj smo sredi teh del - dobrih pet metrov dotrajane odtočne cevi je namreč za seboj potegnilo še podiranje vmesne stene, pa navezavo odtoka meteornih voda preko opuščene greznice in zaradi tega še malo »štemanja« stene ter razbijanja komaj štiri leta stare keramike pri hišnem kanalizacijskem jašku, pa ... seveda končno tudi obnovo sten in tal. In ker seveda posojila izpred štirih let še niso odplačana in nam v tem času prav veliko ni uspelo prihraniti, nam tokrat k sreči vsaj spet ne more »zmanjkati« denarja. Zato smo v tokratni obnovitveni paket vključili še novo električno napeljavo, saj bo v novourejeni sobi tudi delovni kotiček z računalnikom. Čeprav sem prepričana, da tokrat res na nič nismo pozabili in da bi v naslednjih letih oziroma desetletjih zdaj v hiši res morali imeti mir, pa sem za vsak slučaj oni večer že navrgla, da imamo neverjetno srečo z mojstri - ki so res vsi po vrsti hitri, učinkoviti, držijo besedo in so za povrh še prijazni - in da jih bom kar pogrešala... Upam, da res - in da se jim ne bo treba prav hitro vrniti! ISTA REŠITEV SUDOKU 47 6 5 3 2 1 7 4 9 8 7 8 9 5 4 6 2 3 1 4 1 2 9 8 3 6 7 5 1 6 8 3 9 2 7 5 4 5 9 7 1 6 4 8 2 3 3 2 4 7 5 8 9 1 6 8 3 5 6 2 9 1 4 7 9 7 6 4 3 1 5 8 2 2 4 1 8 7 5 3 6 9 Avtor karikature: Milan Alaševic Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Po kitajsko Zobozdravnik je opazil, da je stara gospa zelo živčna. Zato se je odločil, da ji bo povedal šalo, medtem ko si je natikal rokavice. »Ali veste, kako izdelujejo rokavice iz lateksa?« je vprašal. »Ne, ne vem,« je odgovorila stara gospa. »Torej, na Kitajskem imajo tovarno z velikim bazenom lateksa in delavci z različno velikimi rokami potopijo svoje roke v lateks, počakajo, da se po- suši, rokavice zrolajo z rok in jih vržejo v škatlo.« Gospa se ni niti nasmehnila. »No, vsaj poskusil sem jo razvedriti,« si je rekel zobozdravnik. Toda pet minut kasneje, ravno sredi vrtanja, je gospa prasnila v neobvladljiv smeh. »Kaj je tako smešno?« je živčno vprašal zobozdravnik, saj bi ji skoraj prevrtal jezik. »Ravno si predstavljam, kako delajo kondome!« Znana zgodba Nek tip se med vožnjo proti neznanemu mestu zave, da se je izgubil. Zagleda moškega na cesti in ga prosi za pomoč: »Oprostite, mi lahko pomagate? Obljubil sem prijatelju, da se ob dveh dobiva, zdaj pa zamujam in sploh ne vem, kje sem ...« »Seveda. Ste na zemljepisni širini sever 44°30'l8« in na zemljepisni dolžini vzhod 18°36'20« in ura je 12.23 in 35 sekund, danes pa je 2. marec 2013, temperatura pa je 10 stopinj Celzija. Človek v avtu čudno pogleda in vpraša: »Vi ste pa gotovo javni uslužbenec, a ne?« Ta mu odgovori: »Res je. Kako ste pa to ugotovili?« Moški v avtu odgovori: »Ker je vse, kar ste mi povedali, tehnično gledano brezhibno, v praksi pa je popolnoma neuporabno. Saj sem kljub vašim natančnim informacijam na istem, kot sem bil prej .« Tip na cesti ga jezno vpraša: »Vi ste pa gotovo politik, a ne?« Tip v avtu je dokaj presenečen: »Res je ... Po čem pa to sklepate?« Moški s ceste mu odgovori: »Dokaj enostavno: vi ne veste, kje ste, niti ne veste, kako ste do sem prišli, in še manj, v katero smer bi morali iti. Nekomu ste obljubili nekaj, česar ne morete izpolniti, in zdaj upate, da vam bo nekdo drug rešil težavo. Pravzaprav ste v istem dreku, v katerem ste bili, preden sva se srečala . Vendar iz nekega čudnega razloga zdaj zgleda, kot da sem za to kriv jaz!« Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 7. maja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico Novega tednika in Radia Celje. 1 5 4 9 8 9 5 5 6 1 9 2 6 7 3 1 2 3 1 7 8 4 8 9 7 5 Tea Podpečan: »Danes grem malo prej domov, ker sem bila zaradi nulte ure že ob sedmih tu.« Klic iz uredništva: »A ti si imela nulto uro?« Tea: »V bistvu ja, ker smrkavec jo je tako šprical.« MODROSTI Modrost osvojimo skozi bolečino. (Ajshil) RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka TIP ITALIJANSKEGA AVTOMOBILA ZBIRANJE MNENJ KrižaiiKe at ugamKE ITALIJANSKO AVTOMOBILSKO PODJETJE AFRIŠKI VELETOK FRANCOSKA PISATELJICA (JULIETTE) E KDOR PASE ŽIVINO GLAVNO MESTO TURČIJE AMERIŠKA PEVKA ZADORA E SLOVENSKA PISATELJICA BRENKOVA PODROČJE OKOLIČESA KDORHOTE ŽIVI SAM FRANCE ARHAR ČISTILNI PRAŠEK (POG.) AFRIŠKA DRŽAVA 12 MESARSKO OPRAVILO DEZELAOB S. MORJU JUNAKIZRISANKE OCEVMES-ČANSKEM OKOLJU DEL CELOTE ŽENSKA,KI V LOKALU ZABAVA GOSTE DELAVECV TKALNICI MIŠIČNA BULA REKAKI SVETOVNI TEČESKOZI ČAS (REDKO) LONDON (ANG.) UKANA, ZVIJAČA POTUJOČE LJUDSTVO ZIMSKA 3 PADAVINA PREDPLAČILO IZRAELSKA LUKA ASTROLO-GINJA MALUS GRMS IZPOVEDNI S PESNIK LC°Um 19 NAVLAKA, ROPOTIJA 13 SREDSTVO ZAOMAMO DELAVECV PROIZVODNJI PLINA 16 NERODEN ČLOVEK (SLABS.) RIMSKI CESAR PRAVOSL. CERKVENA PODOBA TELICA (LJUBK.) 23 DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE KRAVJI MLADIČ TOBAČNI IZDELEK ZELEZOV OKSID TEKOČA VODA SKOTSKO JEZERO, ZNANO PO POŠASTI SPECIALIST ZAMETA-LURGIJO SVETOVNO MORJE KAMBOSKO LJUDSTVO ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO) RIMSKA4 AVTOMOBILSKA OZNAKA POLJSKE SPOJINE PRIJETNEGA VONJA ROČNO ORODJE STUDENT- SKA KNJIŽICA ANG.REZIS. RUSSELL AM. IGRALEC (ROBERT PE) ŽENSKI PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE TEŽNJA (PUBL.) KRAJ PRI N. GORICI PREUČE-VALEC OKOLJA MERAZA ZLATO SLOVENSKA IGRALKA (VERA) OKENCE (EKSPR.) JUŽNOAFRIŠKI POLITIK (NELSON) KONEC MOLITVE RASTLINAZ 11 NEOLE-SENELIM STEBLOM PRIPADNIK OBOROŽE-NIHSIL KRAJ PRI OPATIJI FILMSKI SNEMALEC MONGOLSKO LJUDSTVO BREZ-VOUNEŽ ASSOCIATED PRESS UUBEZEN-SKIPESNIK 22 CLAN ANG. POLIT. STRANKE ZGORNJI PELGLAVE 20 VELETOK V INDIJI AMERIŠKI REŽISER (MEL) RUSKA OBVEŠČ. SLUŽBA AM. IGRALKA (GENA LEE) ARGON 18 ZAREBR-NICA ODPRTINA V STENI JEZERO (IT.) Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 2. nagrada: bon za kitajsko medicino 3. nagrada: majica NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 14. maja. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Izid žrebanja nagradne križanke Jub Gesla z označenih polj Jubove nagradne križanke, ki smo jo objavili 18. aprila v številki 20, so: JUPOL CLASSIC, BELA BARVA, PREBARVAJTE VEC. 1. nagrado, 15 litrov barve Jupol Classic, bo prejela Silva Plevnik, Kidričeva 12, Velenje. 2. nagrado, 5 litrov barve Jupol Classic, bo prejela Silva Krušič, Vrbje 18a, Žalec. 3. nagrado, 2 litra barve Jupol Classic, bo prejela Katarina Brežnik, Cesta v Šmartno 13a, Vojnik. Nagrajencem čestitamo, obvestilo o nagradi bodo prejeli po pošti. Zaupate nam že 68 let Ona: Ne menite se za obrekovanja, ki so predvsem plod zavisti vaših prijateljev. Zastavljen načrt izpeljite do konca in obrestovalo se vam bo na način, kot ste si lahko samo želeli. Predvsem na finančnem področju. On: Morali se boste sprijazniti, da ne morete spremeniti navad partnerke. Toda verjetno je ravno to tisto, kar vas pri njej najbolj privlači. Še vedno pa boste razmišljali tudi o neki drugi osebi. Ona: Nikar se prehitro ne predajte, ampak se borite prav do konca, kajti na koncu se boste smejali prav vi. In takrat bo smeh še veliko slajši. In nikar ne pozabite na tiste, ki so vam kljub vsemu stali ob strani. On: Pričakovali boste manjšo uslugo prijatelja, vendar vas bo prav prijetno presenetil,, saj vam bo omogočil nekaj, kar si že dolgo želite. Poskusite se mu oddolžiti s kakšno protiuslugo. DVOJČKA ^ Ona: Nikar ne razkazujte svojega zmagoslavja, saj se vam lahko to še pošteno maščuje. Veliko bolje bo, da proslavite čimbolj po tihem in daleč od ponorelega sveta, ki vas obdaja. In nikar ne pozabite na svojega partnerja. On: Naleteli boste na nasprotnika, ki vam bo v marsičem kos. Vse skupaj boste vzeli kot še enega od izzivov. Za partnerko nikar ne skrbite, saj se bo konec tedna vse skupaj izteklo presenetljivo ugodno - predvsem za vas. Ona: Nenadoma vas bo zagrabila silna želja po nežnosti, toda pazite, da ne bo nekdo tega izkoristil. S prijatelji se boste prav prijetno zabavali in še nekoga boste spoznali. Izkoristite ponujeno priložnost! On: Določene stvari opazujete napačno, zato se vaše mnenje ne ujema z resnico. Vaša pričakovanja se bodo izkazala kot neupravičena, zato bo še najbolje, da se za nekaj časa potuhnete in si naberete novih moči. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Resnično je bil samo majhen nesporazum, zato malo brzdajte svoje ljubosumje. Poskusite z majhnim presenečenjem, ki bo na vsak način našlo pravo mesto. Obeta se vam nora zabava, katere posledice bodo nadvse prijetne. On: Teden bo zelo pester, saj boste dobili novega prijatelja, ki vas bo kar precej časa spravljal v dobro voljo. Vendar mu nikar preveč ne zaupajte, saj se lahko zgodi, da boste na koncu razočarani. msm Ona: Srečali boste osebo, ki se vam bo na prvi pogled zdela povsem nezanimiva in morda celo naduta, a boste kaj kmalu docela spremenili mnenje. Vprašanje pa je, ali ni že nekoliko prepozno, da popravite storjeno napako. On: Nikar ne jemljite govoric popolnoma resno, saj pomenijo le to, da vaši nasprotniki ne zmorejo nič konkretnega. Z nekom se boste dogovorili za prijeten izlet, ki vam bo prinesel povsem nepričakovana doživetja. STRELEC Ona: Zadnje čase ste bili kar malo preobremenjeni, zato je pravi čas, da si privoščite nekaj časa tudi zase. Odpravite se v fitnes ali samo na prijeten sprehod, ki vam bo vsekakor pomiril napete živce. On: Vaše želje so sicer velike, a nikakor ne neuresničlji-ve, zato ne smete obupati in obstati na sredi poti. Z nekom se boste dogovarjali o precej de-likatni zadevi, ki vam lahko prinese kar precejšnje koristi. KOZOROG Ona: Povsem nepričakovano vam bo pot prekrižala oseba, ki ste si jo že kar nekaj časa želeli spoznati, vendar do zdaj niste imeli prave priložnosti. Tokrat bodo karte povsem v vaših rokah, zato se nikar ne obirajte. On: Trenutek je zelo resen, zato vam nikakor ne bo škodilo, če bi se poskusili zbrati in se vključiti v igro. V nasprotnem primeru se vam lahko kaj hitro zgodi, da vas bodo dogodki enostavno prehiteli. Ona: Prijatelj vam bo predlagal, da se odpravita v družbo, saj ima za vas pripravljeno prav prijetno presenečenje v povezavi z nasprotnim spolom. Najprej se boste nekoliko izmikali, nato pa vendarle podali v veselo ponočevanje. On: S partnerko se bosta odločila za prijetno večerjo v dvoje in si na ta način privoščila tudi tisto, kar že kar nekaj časa pošteno pogrešata. Na stare zamere raje kar najhitreje pozabita, saj so bile samo malenkosti. DEVICA Ona: Enkratna priložnost se vam obeta predvsem v povezavi z vašim konjičkom. Končno bi lahko iz tega iztržili nekaj več kot le zadovoljstvo. Poskusite se usesti s partnerjem in se pomeniti o težavah, ki vas mučijo. Ne bo vam škodilo. On: S partnerko boste preživeli prijeten konec tedna v dvoje, kar bo v veliki meri izboljšalo vajin medsebojni odnos. Vsekakor boste ponovno spoznali, da je ravno vaša partnerka tista, ki bi za vas storila karkoli. VODNAR Ona: Pred časom ste si skoraj polomili zobe ob težavi, skozi katero se boste zdaj dobesedno sprehodili. Vse se bo razpletlo kar samo od sebe, od vas pa je odvisno, da to izkoristite do skrajnih možnosti. On: Ko boste prekršili pravila in si privoščili prepovedano stvar, bo življenje postalo veliko lepše. Torej spremenite dosedanji način življenja, ki je prav dolgočasen. Potrudite se in si naredite življenje srečno. Ona: Vse skupaj sploh ni tako črno, kot se vam dozdeva. Prijatelji vas bodo povabili na prijetno zabavo, kjer se lahko zgodi marsikaj lepega, zato se je le udeležite. V veseli družbi se boste sprostili in pozabili na težave. On: Ne zmenite se za osebo, ki vam vztrajno poskuša zagreniti ljubezensko življenje s tem, da stalno vnaša napetost med vas in vašo partnerko. Raje se posvetite svoji ljubezni z vsem srcem in težave bodo kaj hitro za vami. 2 4 8 6 7 5 10 14 15 17 21 9 56 RUMENA STRAN Še malo jurjevo prešerni Da je Šentjurjevo največja šentjurska »fešta«, se strinjajo vsi. Da so predvsem organizatorji srečni, da so skrbi z vremenom in s pripravami za njimi, pa najbolj vedo sami. Četudi letos ni bilo najbolj množično, so se tisti, ki so prišli, po zbranih utrinkih sodeč, imeli izvrstno. V Laškem pa so zelenega Jur'ja, kot se spodobi, počastili prav na njegov god. OS, foto: GrupA Ne, nista se stepla s kuhalnicami. Čeprav tokrat nista zmagala v kuhanju Šentjurjeve »kisle župe«, sta bila na svoji trofeji upravičeno ponosna. Ravnateljica Vrtca Šentjur Betka Jelen tako ali tako ve, da ima najboljše kuharice, ravnatelj OŠ Franja Malgaja Marjan Gradišnik pa je bil celo blizu zmage. Najboljšo »župo« so namreč skuhali v njegovi podružnici na Blagovni. Saj smo vedeli, da je dobra volja nalezljiva, a ne, da tako zelo. Martin Cmok (levo), eden glavnih šentjurskih gasilcev, se je v teh dneh zapisal tudi med naj prostovoljce in nenazadnje med naj vinogradnike, tako da je imel razlogov za smeh več kot dovolj. S čim je v dobro voljo spravil župana Marka Diacija (desno) in podžupana Roberta Polnarja, pa lahko le ugibamo. Upokojeni veterinar in viden šentjurski politik ter predvsem nekdanje prvo pero Šentjurskih novic Franc Kovač v zadnjem času prireditve obiskuje profesionalno neobremenjen. To pomeni, da je več prostora tudi za drobne življenjske radosti, četudi je samo z nasmehom postrežen rogljiček. Direktor Branko Šket (levo) in ravnatelj Janez Vodopivc sta tudi tokrat zastopala Šolski center Šentjur. Vodopivc je bil nagrajen za pravilen odgovor na vprašanje, s čim se hladi »kisla župa«. Že mogoče, da je pravi odgovor s kruhom, ampak z vinom je brez dvoma boljši odgovor, si je verjetno mislil kolega ob njem. Čeprav nihče od njiju ni ravno od kuharske stroke, se na okusno juho kljub temu čisto dobro spoznata. Predsednik mestne skupnosti Jože Štiglic in prvi mož šentjurskega železničarskega muzeja Mihael Bučar sta takole resno in poglobljeno staknila glavi, ko je bilo treba odločiti, kdo je najbolj spretno vrtel kuhalnico. V Laškem na jurjevo največ šteje tisti, ki ima največji in najglasnejši rog. Prvi kulturnik Ivan Medved (desno) je dokazal, da je tudi s »prdcem« čisto konkurenčen, Dimitrij Gril (levo) iz občinske uprave se je odločil kar na mestu rešiti svojo čast, župan Franc Zdolšek pa se je modro držal ob strani.