SKOZI (PRISTRANSKA) OČALA STATISTIKE
Bogatejši kot Kuvajt
Naše osrednje informativno glasilo Deloje 13. januarja objavilo pregled »od najbogatejše do najrevnejše slovenske občine«. V razvrstitvi po narodnem dohodku na prebivalca, kotže leta nazaj, spet »premočno vodi« občina LJubljana Center. Njen narodni dohodek na prebivalca je kar za enkrat večjl od drugouvrščene občine Ljubljana Bežigrad tn celo desetkrat večji od zadnje na lestvici - občine Lenart.
Pa to še ni vse! Le ozrimo se malo po svetu! V letu 1981 (za katerega ti podatki veljajo) je bil uradni pov-prečni tečaj dolarja 27,30 dinarja. To-rej je znašal narodni dohodek na pre-bivalca v Centru celih 19.306 dolar-jev, kar je le malo manj, kot je bil v Kuvajtu in celo dvakrat več od naro-dnega dohodka na prebivalca na Svedskem. Tern ljubim Centrašem se pa res cedita le med in mleko!
Statistika je v golažu videla sarho meso
Seveda le skozi očala statistike. Vi-
soko razmerje med narodnim dohod-kom in številom prebivalstva je na-mreč značilen pokazatelj posebnega položaja v ljubljanskem Centru, ki se v podobnih potezah izkazuje tudi v vseh drugih centrih naših republi-ških središč. Gre za vedno bolj izrazi-to »cityzacijo« naših večjih mest, za nezadržen proces izseljevanja prebi-valstva iz mestnega središča in nje-govega preraščanja v izključno upravni, poslovni in trgovski predel. Visoka koncentracija najrazličnejših proizvodnih in poslovnih organizacij združenega dela ter bank, deljena s
čedalje manjšim številom stalnega prebivalstva v centru mesta, pa seve-da res da tako visok delež narodnega dohodka na prebivalca.
V letu 1981 je.bilo tako v občini Ljubljana Center povprečno zaposle-nih 64.587 delovnih ljudi, ob popisu istega leta pa je bilo na območju ob-čine stalno prijavljenih 32.285 prebi-valcev. Za okroglo pol manj torej! Ce bi tako narodni dohodek, ustvarjen v občini, delili vsaj s številom zaposle-nih - njegovih ustvarjalcev, bi bil za polovico manjši in tako enak kot za Bežigradom, v Titovem Velenju in v Piranu, ki na lestvici sledijo Centru.
Tudi tih rezervat ostarelih krajanov
Pričujoči prispevek ni pisan z na-menom kritike obstoječih statistič-nih metod, ki so bile za podlago tem izračunorn. Kajti tudi najbolje izraču-nana poprečja so še vedno poprečja. Res pa je, da se tudi zaradi prikazova-nja takšnih suhih statističnih podat-kov - v občini Ljubljana Center pra-
viloma močno izstopajočih navzgor -rojevajo številna napačna gledanja na našo občino. Med njimi je ravno prepričanje o »najbogatejši občini« v Sloveniji najbolj uveljavljeno in ga je težko premagovati.
Manj kot ta o visokem narodnem dohodku na prebivalca so znana prav tako statistično ugotovljena dejstva o visoki stopnji izseljevanja prebival-stva iz občine, še zlasti iz nekaterih starejših mestnih predelov. Vedno bolj so očitne in občutne tudi posle-dice stalnega poslabševanja starost-ne, socialne in ekonomske strukture prebivalstva. Zlasti starejši predeli mesta tako postajajo vedno bolj ne-kakšen tihi rezervat ostarelih kraja-nov in tistih, ki selitve v udobnejše in sodobnejše mestne soseske ekonom-sko ne zmorejo. Natančen statističen prikaz teh trendov bi najbrž ravno tako - ali pa še veliko bolj - izstopal na lestvici sorodnih podatkov za slo-venske občine, kot je v primeru naro-dnega dohodka na prebivalca.
A. Babič