Gospodar in gospodinja
LETO 1934
ŠTEV. 45
Pred zimo v vrtu
Čas za spravljanje vrtnih pridelkov je tu .Čeprav s to ali ono selen jadjo še nekoliko počakamo, moramo že paziti, da nam slana ue bo delala škode. Najprej umaknemo listnato zelen j av (en-divij o, kapujnice) in šele nazadnje pride na vrsto korenstvo, kakor peteršilj, zelena, korenje, pesa itd. Najkasneje do sredi novembra bo vrt večinoma prazen. Le gredic z motovilcem, z gla-vičastim kapusom, porom in radičem bodo še zelene, ako jih ne bo pobelil sneg.
Napačno je pa mnenje, da je na vrtu vse opravljeno, ko v pozui jeseni poberemo z njega pridelke. Kakor napačno ravna kmet, ki pusti izpraznjeno njivo čez zimo v pušči, namesto da bi jo že jeseni preoral in morebiti tudi pognojil in tako odpi-1 vanjo pot zraku vodi in zmrzali, prav tako ali pa še bolj napačno je, ako pustimo vrtne gredice čez zimo v celini. Vsi izkušeni vrtnarji po vsem svetu priporočajo. da naj se vse prazne vrtne gredice novembra ah decembra meseca p o g n o j e in globoko pregrebe-j o (preštihajo). Mnogoletne izkušnje namreč izpričujejo, da je tako jeseni obdelana zemlja drugo leto vse bolj rodovitna nego mišea. ki je eelo dolgo zimo lež»la v celini in jo šele na pomlad, tik pred setvijo ali saditvijo prekopi jemo in pognojimo.
Živalski gnoj, ki je za vrt najboljše in neogibno potrebno gnojilo, potrebuje dalj časa, preden se v zemlji razkroji in zgodi, da se redivne snovi pretvorijo v tako obliko, da jih morejo rastlinske korenine sprejemati. Če naj imajo torej vrtne setve takoj dovolj hrane, gnojimo vrt jeseni, ker le v tem slučaju ima gnoj v zemlja dovolj časa,
da se razkroji in zgodi. To pravilo velja še prav posebno za svež hlevski gnoj, ki potrebuje za godenje več mesecev. Tudi večina pomožnih, ali kakor navadno pravimo umetnih gnojit, mora ležati dlje časa v zemlji, da se razkroje in da so redivne snovi v njih užitne sa rastline. Za dober uspeh gnojenja je važno, da gnoja ne spravimo pregloboko v zemljo. Blizu vrha in enakomerno porazdeljen 2 zemljo najbolje učinkuje.
Obenem, ko gnojimo, vrtno zemljo tudi temeljito pregiebemo in sicer tako, da gornjo živo plast prilično do 25 cm na globoko obračamo in jo pustimo v grudah, kakor pade z lopate. Popolnoma napačno bi bilo. ko bi grude drobili in površino poravnavali kakor delamo spomladi, preden sejemo ali sadimo. Pri grudasti površini prodre zmrzal mnogo globlje v zemljo in jo drobi in izboljšuje Posebno važno je to pri težki, ilovčasti zemlji. Še enkrat torej: Vse prazne prostore v vrtu pognojimo in globoko preštihamo preden začne zemlja zmrzovati, zlasti pa predan zapade sneg! Tako obdelane zemlje spomladi ne bo treba izno-va pre-štihati, ampak jo bomo samo poravnali in takoj na to obsejali ali obsadili. Prepričali se bomo, da na tako pripravljenih gredicah vse bolje raste nego na tistih, ki so pognojene in prekopane :ele spomladi, neposredno pred setvijo ali saditvijo.
Pa so še druga dela v vrtu, ki jih je opraviti na vsak način še pred zimo. Pred vsem treba vrt skrbno osnažiti in spraviti iz njega vso, pa bodisi kakršnokoli navlako. Zanikarnega vrtnarja izpričujejo grede v plevelu, zaraščena pota, poležena, gnila trava po
»4C
\
i
trati, Kupi fižolvke in raznih obrezkov in otrebkov, listje pod drevjem, neurejen kompostni knp itd. Vse to naj se pred zimo spravi v red — vsaka stvar na svoje mesto, kajti vrt naj bi bil po svoje lep in prikupljiv tudi pozimi, ko ui v njem nobene cvetlice.
Kjer imajo gnojak (ali toplo gredo), naj ga pred zimo izpraznijo ter zemljo in gnoj iz njega nakopičijo v ozkem nasipu v bližini jame. Tu bo zemlja pomešana z gnojem pozimi zmrznila in bo dala na pomlad izvrstno zemljo za nove setve v gnojaku. Če jo moremo nekajkrat politi z gnojnico, bo tem boljša.
Kompostne kupe je treba pred zimo na vsak način premetati, da se snovi temeljito zmešajo in prezračijo. Kar je bilo spodaj naj pride na vrh, zunanje plasti na vznotraj in obratno.
Z vrta naj se spravi pod streho vse, kar bi se utegnilo pozimi na dežju in v snegu kvariti. Zlasti spadajo čez zimo v shrambo okna od gnojakov, mize, klopi, stoli ali kar je še take premakljive vrtne opreme, pa tudi fižolovke, koli od vrtnic, dalij itd.
Važno delo pred zimo je naposled zakrivanje občutljivega rastlinja, kakor so vrtnice in razne trajnice. Gomolje od dalij in čebulice od mečkov (gladijol) smo že prej pobrali iz zemlje in spravili na varno v suhi kleli. Sedaj bo čas, da prisnujemo z zemljo ali še bolje s kompostom ali drobnim gnojem pritlične rože. Visoke vrtnice pa pripoguemo k tlom in jih šele potem, ko se obeta hujši mraz, zaodenemo s smrekovimi vejami. To je topla, pa zračna odeja, pod katero ostane rastlinje ne samo živo, ampak tudi zdravo. Prerauo pokrivanje vrtnic, zlasti z zemljo ali kakim drugim manj zračnim materijalom lahko jako škodljivo vpliva na rastline. Vrtnice najžlahtnejših vrst brez škode prenesejo 5—6° C pod ničlo. Preden jih pokrijemo, se morajo osuti in utrditi.
Nazadnje pospravimo iz vrta vse orodje v shrambo, kjer ga čez zimo temeljito osnažimo, vse pokvarjeno popravimo, železne dele namažemo z mastjo, lesene pa popleskamo z olnatc barvo.	H.
Kmečka hiša in orodje
Nič ni tako nerodnega na kmetiji, kakor da pri kakem nujnem delu ni najti potrebnega orodja ali je pa to pokvarjeno, nerabljivo, da ga je treba popravljati v najhujši sili. Tedaj začne robantanje in pridušanje, kletve in očitki, da gre kar vse naokrog. Naposled, kdo je temu bolj kriv kakor gospodarjeva malomarnost, ker ima premalo skrbi za to vrsto gospodarskih pripomočkov. Orodje je del premoženja kmeta, je sestavni del njegovega go-»podarstva in važen pripomoček za pridobivanje zemeljskih dobrin. Brez njega se zemlja ne da obdelovati in ni mogoče opravljati ostalih poslov kmetijskega obrata. Zato mu mora vsak umen kmetski gospodar posvečati tisto pažnjo, ki je potrebna, da je vsak čas v porabnem stanju ua razpolaga-
nje, da se mu brez potrebe ne kvari in da ga čim delj časa izkoristi.
Orodje, zlasti železno, je danes v primeri s cenami kmetijskih pridelkov zelo drago, zato se da le težko nadomestiti z novim. Treba torej vsak kos do skrajnosti izkoristiti in uporabljati dokler se pač da. Žal pa vidimo mno-gokje na kmetih zavrženo orodje, ki bi še lahko nekaj časa služilo svojemu namenu, če bi se ga nekoliko popravilo in uredilo.
V današnjih časih, kjer kmet le stežka pride do denarja, je zlasti tistemu hudo, ki mora vsako orodje po slati obrtniku v popravilo, ker si sam ne zna pomagati. To ga prvič precej stane, drugič ni vedno urejeno ob pravem času. Zato je nujno potrebno, da si kmetski gospodar sam popravlja
svoje orodje. Temu se lahko priuči v dolgih zimskih večerih, ko nima drugega posla. Izvežbati pa mora v (eni tudi svoje sinove, da .si tudi oni znajo pomagati, če treba nasaditi lopato ali motiko, nadomestiti zobovje pri grab-ljah, izmenjati polomljeno prečko pri kolesih itd. Takih drobnih de! je v vsakem kmetijskem gospodarstvu več kot dovolj in nobenemu kmečkemu fantu ni težko se jih naučiti, le da mu zna oče navdahniti malo veselja
Pozimi, ko delo zunaj počiva iu v do gin večerih ni drugega posla, je za taka popravila najprikladnejši čas. Go;p>iar naj tedaj ptegelda vse orodje, kar ga je kje kaj. Tisto, ki je še ■ t L ne m -itauju in ;-.e sedaj ne rabi, je temeljito očistiti, lesene dele na-la\ko utreti z oljem, železne pa s petrolejem, ki razje rjo, nato pa namazati z mastjo, da ne rjave. Potem ga je spraviti v sulio shrambo, kjer se ne praši. Tam je pritrditi na zid lesen okvir, v katerega je orodje vtakniti po vrsti: lesene vile iu grablje, železne vile in grablje. ravnice, motike, lopate, sekire, žage in drugo. Najbolj je držati tako shrambo pod ključem, ki ga čuva gospodar in pazi, da pride vsako orodje, ko se odrabi, nazaj na svoje mesto; istočasno pa tudi skrbi, da se vsak pokvarjen kos čimprej popravi. Če poleti ni časa za poprave, se polomljeno orodje spravi v shrambi v kak kot, da se ne izgubi in da pride pozimi v popravilo.
Za železno orodje so potrebna (oporišča, kratka in dolga. Najboljši les za nje je jesenovna. Ker ,se da ta v svežem stanju dobro kriviti, zato ga takoj, ko ga posečemo, oblikujemo in šele potem pustimo sušiti. Dobro je pripraviti takih toporišč večjo zalogo, da imamo vsak čas, ko imamo orodje na-sajati suh les na razpolago. Enako postopamo tudi z jarmi in z drugimi lesenimi deli, ki so potrebni v kmetijskem obratu. — Razen poljskega in hlevskega orodja preglejmo in popravimo tudi vinarsko in kletarsko, sadjarsko in vse ostalo, kar je pri hiši.
Za popravo kmetijskega orodja pa mora biti pri hiši tudi primerno rokodelsko orodje: kladiva, klešče, svedri, dleta, obliči, pile, žeblji, vijaki, kljukice in drugo, za kar se pokaže potreba v posameznih slučajih. Tudi to orodje mora biti dobro spravljeno, da je pri rokah, ko ga rabimo in da se ne po-izgubi oziroma ne raznese. Najbolje ga je imeti v porabnem zaboju ali predalu, ki se da Zapreti.
Kdor si v popravi orodja pridobi nekoliko spretnosti, se bo sčasoma lotil še kaj drugega. Gospodinja rabi v shrambi zaboj. Tu ne bo treba k mizarju. ampak napravi ga sam gospodar ali pa spretni sin. Sestavil si bo tudi priprosto omaro za obleko, police za knjige, steklenice in druge predmete, pa tudi še marsikaj drugega koristnega, za kar bi moral šteti denaree obrtniku. V tem se. da še mnogo pri-štediti in vendar si urediti domačijo prijetno in udobno.
Še eno veliko korist donaša to domače rokodelstvo kmečki mladini. Pri tem delu se ta ne dolgočasi, ostane doma in se ne potepa po vasi, kjer se ne more veliko dobrega naučiti. Ljubezen do domačije se v njej veliko bolj razvija in jo veže na rodno grudo. Taka mladina ne sili v mesta in v tovarne, kjer jo čaka samo pok "ara in razočaranje. Zato na.i kmečki gospodarji čim bolj zaposlijo svoje otroke s tako ali slično domačo obrtjo.	L.
g Pridelek krme in uvoz v Nemčijo.
Nemčija je letos ime';i hudo sušo, vsled česar je slab pridelek krme. Pri nas pa je bilo ravno nasprotno. Zato smo začeli izvažati tjakaj seno v velikih količinah. Ker so pa nastale ovire pri prevažanju krme v to državo, je generalna direkcija železnic uvedla s 15. novembrom novo jugoslov.-nemško direktno larifo za izvoz sena in slame. S tem bo našim izvoznikom olajšan izvoz tega blaga v Nemčijo.
Razumljivo. Neki raziskovalec trdi. da živi v bengalskih gozdovih zver, ki se je boji celo tiger. — To bo najbrž tigri ca.
Kaj lahko povzroča mehkokoslnosi in kostolomnico pri domačih živalih
V okostju naših domačih živali je tudi precej losforovokislega apna. Ako ni v pokladanih krmilih dovolj fosfo-rovokislega apna, se pojavi pri mladih še rastočih živalih mehkckostnost, pri starejših, že odraslih živalih pa kosto-lomnica. Za mehkokostnost ali kosto-lomnico obolele živali ližejo in glodajo razne pi-edmete, pijejo gnojnico ali žrejo onesnaženo zemljo in skušajo iz istih dobiti primanjkujoče rudninske snovi. Tudi zatečejo živalim členi, skrivijo se jim nege, hrbtenica in rebra. Kosti zastane j o v rašči. Dalje živali zelo shujšajo, veliko polegajo in ležijo, hoja in sploh vsako gibanje jim povzročajo hude bolečine. Pri odraslih živalih pride lahko-tako daleč, da se jim ob večjem naporu zlomi kaka kost. Živali tudi lahko poginejo, če jim ne pomagamo pravočasno in pustimo, da se bolezen nemoteno dalje razvija, — Breje, doječe in sploh zelo mlečne živali potrebujejo obilo apna in fosforja za razvoj zarodka oziroma za proizvajanje mleka. Mladim živalim pa je potrebno mnogo apna in fosforja za raščo kosti. Čim ne nudimo živalim dovolj apna in fosforja v vsakdanji krmi, orl-jemljejo ali odtegujejo breje in doječe ali mlečne živali apno in fosfor kostem lastnega telesa za razvoj zarodka ali tvorbo mleka, radi česar postanejo kosti krhke in se lahko zlomijo. Največkrat se pojavlja ob porodih prelom ali zlom kosti.
Ako spoznamo mehkokostaiost ali kostolomnico še pravočasno, potem lahko preprečimo njih razvoj. To se da doseči z menjavo krme in pa s prime-šavanjem klajnega apna med krmila-Malo apna je v kislem senu, pa. tudi v pesd, repi iD krompirju. Kislo seno nadomestimo s senom iz dobrih travnikov in deteljilč. Dobro sladko seno iz pognojenih travnikov, še bolj pa. seno iz rleteljišč (lucernišč), je najboljše krmilo za mlade, plemenske in mlečne ži-
vali. Tudi v močnih krmilih, zlasti v sočivnem zrnju (bobu), ovsu in največkrat tudi v oljnih tropinah je obilo apna, pa si pomagamo še s klajnim apnom. Količina klajnega apna, ki naj ga dobijo bolne živali, se ravna po velikosti in starosti živali in znaša za 500 kg težko žival 16 do 20 dkg na dan. V težjih slučajih obolelosti za mehko-kostnostjo ali kostolomnico se ohrnimo ua živinozdravnika in ravnajmo se po njegovem nasvetu.
Boljše in ceneje pa je, da preprečimo menkokostnost in kostolomnico s pridelovanjem krmil, v katerih bo dovolj apna in fosforne kisline. To pa se da doseči le, če obilo in redno gnojimo travnike, pašnike in njive s fosforovo kislino in apnom. Dovajanje apna in fosforove kisline v živalsko telo po krmilih je tudi zategadelj dobro, ker je rastlinam mogoče pretvoriti rudninska gnojila v organski fosfor in spojine fosforove kisline, ki jih živali lažje povžijejo, prebavijo in skoraj popolnoma izrabijo. Najbolje je, da gnojimo zlasti travnike in pašnike z apnom in fosforovimd gnojili že jeseni ali pred zimo. Z apnom gnojimo travnike in pašnike navadno za več let, radi česar potrosimo samo enkrat najmanj 10 stotov apna na hektar. Med fosforovimi gnojili ima prednost radi svoje lahke razstopnosti nuper fosfat, ki ga lahko trosimo skupno s 40% kalijevo soljo po spašenih travnikih in pašnikih že jeseni, da se še pred zimo opomorejo in bo rašča v prihodnjem letu bolj zgodnja in bujnejša. Superfosfata je potrebno okrog 400 kg, 40% kalijeve soli pa okrog 200 kg na hektar. Mesto superfosfata lahko rabimo tudi Tho-masovo žlindro, ki pa jo smemo mešati s 40% kalijevo soljo šele tik pred trošenjem.
Ako manjkata v zemlji apno in fos. forova kislina, potem jih ne more biti dovolj tudi v krmskih rastlinah, ki so
s«
zrastle na takšni zemlji ie jih krmimo živini, radi česar se pojavita lahko prej omenjeni bolezni. Kjer so travniki slabo zagnojeni, kjer so travniki kisli, dalje kj- r so trpele travniške rastline ob času rašče veliko radi suše, tamkaj gotovo ni dovolj apna in fosforove kisline v pridelanem senu. Zato naj živinorejci s takšnim senom ne pozabijo
na pridatek klajnega apna že takoj ob začetku zimskega krmljenja, da se izognejo mekkokostnosti in kostolom-nici pri govedu, ovcah, kozah in konjih. Pa tudi prašiči naj dobivajo redno klajno a,pno, ker je v okopavinah, ki pridejo za krmljenje prašičev pri nas največ v pošte v, premalo apna. P.
Nekatere oljne tropine in njih krmska vrednost
Lanene tropine prištevamo med najbolj dragocene tropine, ki so zlasti primerne za bolne, šibke, slabotne in shujšane živali ter mlade živali v času odstavljanja itd. So pa izvrstne tudi za mlečne živali in delujejo ugodno na mlečno tolščobo. Krmimo jih posameznim kravam navadno pol kg na dan in glavo. Preko 1 do 2 kg ne smemo iti, ker bi utegnile vplivati tropine neugodno na maslo. Tudi jih ne kaže krmiti več kot pol kg zategadelj, ker so v primeri z drugimi oljnimi tropinami vedno višje v ceni. V 1 kg la-nenih tropin je 30 do 33 dkg (dekagram ali deka) ki rove beljakovine, od katerih je 27 dkg prebavljive beljakovine. Tolšče je v 1 kg lanenih tropin 8 dkg, skrobne vrednosti p« 72. Včasih so lanene tropine onesnažene, radi česar moramo biti pri njih nakupu previdni, slasti če so bolj poceni.
Koko&ove tropine so za lanemmi najbolj slastna. Je pa v njih manj beljakovin, radi česar so največkrat predraga. V 1 kg kokosovih tropin je 18 do 24 dkg sirove beljakovine, med to je okrog 16 dkg prebavljive beljakovine,, olšče je 10 do 12 dkg, skrobna vrednost pa znaša 75. Tudi kokosove tropine delujejo zelo dobro na tolščob-nost mleka. Zdi se, da kokosove tropine ugodno vplivajo tudi na ohranitev mlečnosti. Ker je v njih razmeroma malo prebavljive beljakovine in so z ozirom na to v ceni nekoliko visoke, so najbolj primerne za krmljenje mlečnih krav zlasti tedaj, če hočemo doseči

bolj tolsto mleko. Zelo dobro vplivajo tudi na maslo, ki dobi prijeten duh in orehovemu jedrcu podoben okus. Ko-kosove tropine krmimo pred vsem mlečnim kravam do 2 kg na dan in glavo.
Solneničue tropine. V nje so večkrat pomešane lupine. V 1 kg zajamčenih solnčničnih tropin je največ 38 dkg sirove beljakovine, od te je okrog 30 dkg prebavljive beljakovine, skrobna vrednost je do 75 dkg. Dobre solnč-rvične tropine so trpežne in zelo dobro uporabljive za krmljenje mlečnih krav, četudi je njih beljakovina manjvredna. Od dobro zmletih solnčničnih tropin krmimo mlečnim kravam do 2 ali 2% kg na dan in glavo.
Bučnične tropin«). V 1 kg teh tropin je 30 dkg prebavljive beljakovine in okrog 90 skrobne vrednosti. Večkrat pridejo na trg tropine iz slabo lušče-nega semena, v katerih je le za polovico omenjenih redilnih snovi. Če bučnične tropine krmimo samo zase v večji množini, lahko znižajo mlečno tolšoobnost in povzročijo lahko tudi drisko. Pri ugodni ceni pa jih kaže vpoštevati in jih po malem krmiti v zmesi z drugimi močnimi krmili.
Repične tropine. 1 kg repičnih tropin vsebuje 28 do 34 dkg sirove belja, kovine, od katere je 23 do 25 dkg prebavljive, skrobna vrednost pa znaša 60. Repične tropine moramo krmiti vedno le suhe. Ako jih tudi le malo navlažimo. se razvije olje, ki aelo draži sluznice živali. Tudi jih ne sme-
rno pokladati v previsoki količini. Ako je njih kakovost dobra in so poceni, jih je najbolje primešavati med druge tropine. Mlečnim kravam smemo krmiti največ 1 kg rep. tropin na dan in glavo, sicer lahko dobi mleko grenak okus in maslo pa postane premehko. Mladim živalim jih ne krmimo.
Koliko oljnih tropin naj krmimo mlečni živini na dan, je odvisno od količine mleka ter od kakovosti in množine pokladanega sena in drugih krmil. Za tvorbo 1 1 mleka je treba, da dobi mlečna žival 5 dkg prebavljive beljakovine in 25 dkg skrobne vrednosti. So krave, ki jim zadostuje
za liter mleka samo 4, drugim zopet pa je treba 6 dkg prebavljive beljakovine. 5 dkg prebavljive beljakovine za proizvajanje 1 litra mleka je v 20 dkg lanenih tropin, v 31 dkg kokosovih tropin, v 17 dkg solčničnih tropin, v 17 (Ikg bučničnili tropin ali v 20 dkg repičnih tropin.
Prej navedene oljne tropine oddaja Gospodarska zveza v Ljubljani v vrečah po 50 kg po sledečih fenah za 1 kg: lanene tropine 1.70 Din. kokosove 1.55 Din, bučniiene 1.45 Din, repične 1.05 Din in solnčnične 0.85 Din.
(P)>. Obenem odgovor na tozadevna vprašanja L. B.-ja v D. R.)
V E
■i IL«!
KUJANJA
Testo sa riban • k< • ' er>o ••'"'balo jajce se rabi tri deri! i: ■!•■•• -oise moke. Moka se dene na de. r.-. -.!•:-> 'in: so napravi jamica, v katero se r: ij? j« 'ce Z nožem se primešava moka da np tane testo, katero se dobro ugnete. Ce je testo premehko. se prisiplje še toliko moke. da je test ' toliko trdo. da ga je mogočo na rii ežnu zribati. Zribano test 1 se razdeli po deski, da se malo osuši predtio se zpkuba. Zakuhava se tako. da zribano testo po malem vsipamo in da juho ves čas vsipavanja ruf-šuno Le na ta način se ribanje ne spri me in se lepo enakomerno razdeli v juhi.
Testa za rcsanee ali krpic. Testo za krpice ali rezance naj bo l>olj mehko kot pa za ribano kašo. Ko je testo dobro ugneteno, se razdeli v majhne hlebčke. Ti se še pognetejo, nakar se pokrijejo. Ko nekaj časa testo počiva, začnemo z valjanjem. Za drobne rezance ali krpice se testo kolikor mogoče tanko razvalja. Razvaljano testo se na prtičku toliko osuši, da se ne spri jemlje, nakar se test, prereže, tesno zvije in z ostrim nožem drobno razreze. — Za široke rezance ali za žlinkrofe se naredi ravno tako testo. Pač pa se za vsako jajce lahko pridene polovico jajčne lupine vode. Testa' ni
treba tako tanko razvalja t i in tudi ne fino razrezati. Reza >ci naj bodo za prsi 'loloi in debel prst široki.
Videno testo. Za pol litra moke ra-bi,.; č.-1 rt litra osoljene mlačne vode, eno celo jajce ali samo beljak. Celo jaice rabim za kuhano, samo beljak za pečeno testo. Da je testo bolj voljno, vzamem žlico dobrega namiznega olja Najprej zmešam vodo in testo z nožem, potem pa temeljito pognetem. Gnetem toliko časa, da testo požene mehurčke. Testo mora biti precej mehko. Dobro ugneteno testo pokrijem s kožico in sicer, če je testo bolj trdo, segrejem kožico, ako pa je testo mehko, ga pokrijem z mrzlo kožico Po polurnem počivanju testo prav na tanko razvlečeni. V ta namen pokrijem mizo s' prtom, polzim testo na sredo iu ga najprej malo razvaljam. Raz-valjanega namažem z razgretim surovim maslom. Potem ga na okroglo razvlečeni toliko, da je testo prozorno. Obkrajno, debelo testo obrežein. Veliko lažje se testo razvleče s štirimi rokami. Razvaljano testo vlečeta na rokah in sicer na zgornji strani rok od srede naprej. Ko je testo na sredi prozorno, ga položita na mizo in ga še s prsti raztegneta, kolikor se da. Tako pripravljeno testo je porabljivo za različne kuhane ali pečene dobrine.
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
g Ljubljanska borsa. Tako živahnega prometa v devizah kakor minoli teden že dolgo ni bilo na ljubljanski borzi. Dosegel je 8.6 milijonov Din, medtem ko so bili v prejšnjih tednih le 2.0, 2.7 4.8 milj. Din. — V zasebnem kliringu so plačevali avstrijski šiling po 8.10 do 3.20 Din, angleški funt 230.97 Din šjan-ska pezeta po 5.80 Din, madžarski pen-go po 9.75 Din, grški boni po 29 para.
ŽIVINA
g Mariborski živinski sejem 30. oktobra. Ta sejni je bil srednje obiskan, kupčija v splošnem dobra. Prigon je znašal: 5 konj, 10 bikov, 90 volov, 330 krav in 5 telet, skupno 440 glav, od katerih je bilo prodanih 265 glav. Cene za kg žive teže: Debeli voli 3.50—3.75 Din, poldebeli 2.50—2.75 Din, biki za klanje 3—3.75 Din, krave klavne debele 2.50—3.50 Din, plemenske krave 2—2.25 Din, krave za klobasarje 1.75 do
2	Din, molzne in breje krave 2.50 do
3	Din, mlada živina 3—4 Din, teleta 5 do 5.50 Din. — Mesne cene za 1 kg: vo-lovsko meso I. vrste 8—10 Din, II. vrste 6—8 Din, meso bikov, krav in telet 5 do 6 Din, telečje meso I. vrste 10 do 14 Din, II. vrste 6—8 Din svinjsko meso 10—15 Din.
CENE
g Žitno tržišče. Svetovna žitna kupčija miruje. Domači promet je v znamenju zastoja, medtem ko se za izvoz precej nabavlja. Odkar je Privil. izvozna družba izdala naredbo, da kupuje pšenico samo v celih tovorih, kvečjemu še v ladijskih oddelkih, so cene padle. S tem so najbolj prizadeti manjši posestniki, korist pa imajo veletrgovci. — Cena bački pšenici se giblje med 107—109 Din za 100 kg postavljenih na bačko tovorno postajo; potiska pšenica je za 8 Din dražja. — V Ljubljani je cena bački pšenici 78 kg težki 160 do 162.50 Din, 79 kg težki 165—167.50 Din.
—	Izvoz pšenice je zaenkrat omejen na Češko, kamor jo je zadnje dni odšlo zopet 1000 vagonov. Dosedanji izvoz v to državo znaša 2500 vagonov, ostalo bo izvoženo do konca decembra, da dosežemo kontingent 5000 vagonov. — Primerno padcu cen pšenice je popustila tudi moka, ki jo prodajajo mlini v Banatu po 180—190 Din za 100 kg ničle, ali po 205—210 franko vagon Sisek. Črna noti ra odslej moka brez 6% davka na poslovni promet; dalje prihajajo v promet namesto dosedanjih dveh vrst tri vrste. Dosedaj so bile cene moki na ljubljanski borzi franko kolodvor Ljubljana 260 do 270 Din za 100 kg. Sedaj pa stane bačka ničla 240—247.50 Din, banaška 242.50 do 245 Din, slavonska 237.50—240 Din.
—	Po k o r u z i je doma malo povpraševanja. Inozemstvo kupuje samo umetno sušeno blago in ga plačuje slabo, po 71 dinarjev za 100 kg franko ladja nakladalna postaja. Času primerno suha doseže komaj 62—63 Din. Na Češko je bilo v zadnjem času izvoženih okrog 500 vagonov koruze. — Oves. Vsled pomanjkanja blaga se domača potreba težko krije. Mnogo se ga je izvozilo v Avstrijo in na Češko. Cena 85—90 Din. — Otrobi so padle v ceni in stanejo 80 dinarjev za 100 kg, krmska moka št. 8 pa okrog 100 Din, toda doseže malo prometa. — Fižol je v kupčiji nestalen in se mu cena menja od dneva do dneva. Precej ga izvažamo v Italijo. Beli fižol 138—140 Din, mešani 85—50 Din.
g Vinsko tržišče v Sloveniji. Položaj v vinski trgovini kaže na zvišanje cen boljšim, sortiranim, močnejšim vinom. Vinogradniki zahtevajo za nje splošno od 6 do 8 Din za liter. Posebnega prometa pa z novimi vini še ni, ker niso še pretočena, niso še stanovitna in le pre-rada počrnijo na zraku. Gostilničarji kupujejo le po malem, kar ravno potrebujejo za tekoče, in to po cenah 5 do 6 Din liter. Večje povpraševanje je po navadnih, cenejših rdečih, črnih in belih vinih po ceni 3.50 do 4.50 Din, ki jih uporabljajo za mešanje z močnejšimi
južnimi. Zato je tudi živahnejše povpraševanje po dalmatinskih in banaških viaih, ki se vzlic precejšnji vsebini alko-hčfta dobe po 3 Din liter.
PRAVNI NASVETI
Dolžnost otrok do onemoglih revnih staršev. C. P. T. — Iz usmiljenja skrbite za starejšo žensko, ki je vdova, pa ima že odrasle otroke, ki so vsi preskrbljeni, eden je celo premožen. Vsled nesrečnih družinskih razmer so otroci odtujeni od matere in se zanjo nobeden ne briga. Ker vam postaj« skrb za to žensko neznosno breme, vprašate, če lahko otroke prisilite, da svojo mater vzdržujejo. — Po postavi so otroci dolini, da svoje roditelje, ako obubožajo, dostojno vzdržujejo. Mati, ki je obnemogla in torej za delo nesposobna, ima pravico zahtevati od svojih otrok, da jo dostojno vzdržujejo brez oeira na to, č« so med njo in otroki kaka na-sprotstva iz kakršnihkoli razlogov. Mati ima torej pravico, da pri sodiču zahteva, naj Sodišče otrokom naloži, koliko ima vsak otrok prispevati za njeno vzdrževanje. Če vi za to mater skrbite iz golega usmiljenja do nje, ne morete za te svoje stroške zahtevati odškodnine od otrok, ker ste pač tej ženski vse to darovali. — Če otroci ne bi imeli nikakih sredstev, je dolžna domovinska občina, da skrbi za svoje onemogle reveže.
Nepreviden trgovec. J. Š. K. — Kupujete špecerijsko blago v konsumu na knjižico. S to knjižico ste šli sami v konzum, včasih pa ste poslali tudi svojo služkinjo, da je naročila in prevzela blago, ki so ga vedno vpisali v knjižico. Koncem preteklega meseca je služkinja zapustila pri vas službo. Ko ste vi začetkom meseca hoteli plačati svoj dolg v konzumu, so vas opozorili, da imate plačati še 3 kg sladkorja, ki ga je vaša služkinja vzela za vas, kar pa niso vpisali v knjižico, ker ee je služkinja izgovorila, da je knjižica nekam založena. Sladkor so ji izročili, ker so jo poznali kot vašo služkinjo. Tega dolga vi niste plačali, ker sladkorja niste prejeli, niti ga niste naročili. Vprašate, kdo naj plača ta sladkor? — Če se je služkinja v trgovini zlagala, da ste jo vi poslali po sladkor in da je knjižica samo trenotno založena, je ona na svojo pest goljufala trgovca ter sebi prisleparila sladkor. Za to goljufijo bo služkinja, če jo trgovec oradi, od sodišča seveda kaznovana. Če od te služkinje ne bo mogoč« dobiti odškodnine, ker nič nima, bo škodo trpel konzum, ker je njegov prodajalec bil tako nepreviden, da je verjel besedam. Vi niste odgovorni za goljufije, četudi jih je vaša služkinja napravila na vaše ime.
Nesreča z motornim kolesom. F. G. K. —
Sin bogatega trgovca, ki ima motorno kolo, vas j« povabil, da se peljete z njim, češ da fee*te videli, kako on dobro vozi. Vi ste
sprejeli povabilo m prtsedK zadaj na motorno kolo. Imeli bi napraviti izlet od kakih 20 km. Vaš vozač je bil pa nespreten in je že na dragem ovinku pri izogibanju tako nerodno zavozil v stran, da se je kolo zadelo v kanton in ste vi odleteli s kolesa. Pri padcu ste si poškodovala in zlomili nogo ter ste 6 tednov ležali v bolnišnici. Vprašate, če lahko prisilite vašega vozača, da plača stroške, ker ste prepričani, da je po svoji nerodnosti jakrivil nesrečo. — Ker ste se vi prostovoljno odločili, da se peljete na motornem kolesu, ste s tem privzeli nase tudi vse posledice, ki so v zvezi s tako vožnjo. Po našem mnenju sta oba kriva te nezgode ter imata škodo trpeti vsak do polovice.
Dota nezakonske hčerke. J. T. L. — Imate neakonsko hčerko. Ta bi se rada poročila. Sam ste premožen, pa vas je nezakonska hčerka prosila, da ji daste primerno doto. Žena vam brani, da ji kaj daste, češ da imate dolžnosti le do svojih zakonskih otrok. Vprašate, če vas nezakonska hči lahko potom »odišča prisili, da ji daste doto. — Po postavi oče ni dolžan svofi nezakonski hčerki dati dote, kajti bo sme zahtevati hčerka le od svoje matere. Po našem mišljenju pa ste dolžni po svoji vesti tudi nezakonski hčerki po svojih močeh prispevati za doto, saj ste vendar tudi ajej oče.
Vzajemna oporoka. T. K. V. — Zivit« v zakonu brez otrok. Iinate posestvo, od katerega sta z ženo vsak polovico lastnika. Vi imate sorodnike in žena jih ima. Vendar ne želite, da bi ti kaj dedovali po vaši ozir. ženini smrti, ampak bi rada, da bi dedovala eden za drug;m. Vprašate, kako bi si to zagotovili brez posebnih stroškov. — Kct znate vi pisati in tudi vaša žena, lahko sama napišeta vzajemno oporoko. Zadostuje, če to oporoko napišete sami, n. pr. takole: »Vse kar imam, zapuščam svoji ženi N. N. kot dediču.« To podpišete. Vaša žena napiše potem: »Vse kar imam, zapuščam svojemu možu N. N. kot dediču.« In sebe podpiše. Važno je, da vašo poslednjo voljo vi sami napišete in podpišete, a istotako, da ženino f>oslednjo voljo ona sama napiše in podpiše, pa je o veljavna vzajemna oporoka in niso potrebne nobene priče. Tako oporoko, kakor vsako drugo oporoko lahko žena ali mož vsak zase pred smrtjo še prekličeta.
Strela ga je obrila. Na Finskem v okolici mesta Helsihgfors je udarila nedavno strela v hišo nekega kmeta, ki se je onesvestil. Ko je prišel k sebi, je na veliko veselje opazil, da nima nobene poškodbe, strela ga je s?.mo — obrila.
Dobro tolmači. Učitelj v šoli: >Ti, osel, zakaj si ne zapomniš! Desna raka je tista, ki ima palec na levo, a leva je tista, ki ima palec na desno. To je vendar euosta.vttQl<