CELJSKI TEDNIK LETO III. 23. 9. 1950 Stev. 38. CELJE GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJEV CELJE-ME^TO, CELJE-OKOLICA IN SOSTANJ Posamezna številika 3 čujcč faktor pri vzgoji tudi-starši. V čredne svete in v okrajni svet so po- klicani vsrl starši in pedagogi, ki imajo pTafvilen odnos do- vzgoje plemenitega 'Socia^isi^ičnega človeka. Je to torej ne- fca s*areš:nska organizacija, ki si iz svoje srede na širšem občnem zboru tzbe-e svoj ožji cfperati\Tii odbor. V Cc fTOo Imeli doslej štiri pio- •4Pske odrede, ki so imeli svoje sedež« na šolah. Po tiovi reorgantizaciji pa se bo treba nakloniti ne na šole, temveč v prvi vrsti na terene, kjer je mladina doma. Razumljivo je, da otrok, ki hodi po uro daleč v šolo, od svojega odreda na šoli nima dosti. Organizacijo je treba prenesti tja, kjer je mladina. Za- to bodo v bodoče predvidoma formirani v Celju ciredi po teremih. Tako bi ime- lo svoj cdred Gaberje z okolišem, da- lje Medlog z okolišem, Breg-Polule, Zagrad svoj odred, enako oba mladin- ska doma v Celju svoj skupen odred, v katerega bi se lahko vključili tudi pionirji tudi izven teh domov, ki pa stanujejo v neposredni bližini, v cen- tru mes^a pa bi namesto dosedanjih štirih odredov bila dva odjeda. Tako bi bilo za Celje .predvidenih šest od- redov. Za oddaljenejše vasi, kar pride v poštev v okrajih s širšim teritorijem, pa se osnujejo posebne in^e^-esne gru- pe, ki so vključene v najboljši odred. V Celju se je sestal inicia+ivni o- krajnl pionirski svet, ki je o vseh teh stvareh ra^^avljal na svoji seji 19. t. m. in prevzel nalogo, da izvede orga- nizacijo odcednih svetov na širših ro- diteljskih sestankih in s pomočjo vseh, ki so doslej delali s pionirsko organi- zacijo. . Na te občne zibore, ki bodo po liniji OF sklicani v naslednjih dneh, iskreno počvamo starrše in vse ostale ,ki jčm je do vzgoje naših najmlajših pri sreu. Talko bo pionirska organizacija na no- vih potih upoštevajoč vse dosedanje Lzkvišnje in s pomočjo starešinskih sve- tov našla tisto obliko, ki je najibolj pri- merna otroški naravi. Tako bo tudi v vzgojnem pogledu rodila sadove, ki sa jih vsi želimo in prav gotovo tudi star- ši, ki so tudi poklicani, da sodelujejo pri teh vprašanjih. ~t Vodstvo Železarne Store in rudnika lignita Velenje so prevzeli delavci v nedeljo je bil za štorovsike kovi- narje najlepši dogodek, kar jih naj- starejši delavci v tovarni ne pomnijo. Nekaj mesecev manj kot sto let je že preteklo, odkar so tuji kapitalisti po- stavili v Storah železarno, šest let prej pa so odprli premogovnik. Nauk Marksa in Engelsa je tudi v vrstah štorovskih kovinarjev našel plodna tla. Delavci so se upirali izkoriščanju s stavkami. Kapitalistični režimi so preko sreskih načelnikov z orožništvom du- šili upore, vendar revolucionarnega duha niso mogli streti v kali. Med okupacijo so vodstvena mesta v tovarni zasedli petokolonaši. Ko je delavski raizred prevzel oblast v Jugoslaviji, so z vsemi silami začeli obnavljati podjetje, ki ga je poraženi okupator pred umikom temeljito opu- stošil. 2e leta 1946 so tovarniški dim- niki zopet bruhali ^im in v tovarni so dosegli večjo proizvodnjo kot v letu 1939. Petletka je zatekla kovinarje t pripravljene za načrtno gospodarstvo. Napovedali so tekmovanje vsem črno- metalurškim podjetjem v državi. V podjetju so razglasili veliko število Ludamikov, racionalizatorjev in nova- torjev. Priborili so si zastave Central- nega odbora "sindikatov kovinarjev in Zvezne vlade v trajno last in postali najboljši črnometalurški kolektiv v državi. (Pravilno lahko oceni njihove zasluge le tisti, ki tovarno pozna, kajti v sto letih se je menjalo veliko go- spodarjev, a nihče ni poskrbel za iz- boljšanje delovnih pogojev.) V nedeljo so v dopoldanskih urah ropotali stroji. Delavci so na čast slo- vesnega dne delali tri ure. Ob devetih je ropot strojev prenehcd in zadnja ognjena kača je švignila po prašnih tleh. Godba c&ljskih železničarjev je igrala Internacionalo. Delavci in na- meščenci z gosti so se iz vseh oddel- kov zbrali v valjam i, kjer jih je po- zdravil pomočnik ministra za težko in- dustrijo Mi je Vič, ki je izročil pozdrave Zvezne vlade in še posebej čestitke ministra Leskoška. Val navdušenja je prevzel navzoče, ko je pomočnik mi- nistra predal ključe podjetja predsed- niku upravnega odbora tov. Tugomiru Vogu. Direktor podjetja Svetek je na krat- ko orisal 'zgodovino i>odjetja in oblju- bil v imenu vseh delavcev in usluž- bencev, da bodo v svoji tovarni odslej še boljše gospodarilL Odkril je spo- minsko ploščo, kamor so kovinarji vse- kali sledeče besede: Marks, Engels in Lenin so učili: TOVARNE DELAVCEM. Prvi izvedel tovariš Tito. Store, 17, sep- tembra 1950. Kovinarje so ob tej priliki pozdravili tudi sekretar Centralnega odbora sin- dikatov kovinarjev Lukič, direktor Železarne Jesenice Torkar in direktor Tovarne emajlirane posode Peperko. V imenu celjskega garnizona je delav- cem častital komandant gairnizona. Pomočnik ministra je v imenu G. O. Z. S. J. izročil delavcem prehodno za- stavo. To je že tretja zastava, ki jo je kolektiv prejel za svoje požirtvovalno delo. Dve zastavi ste že njihova trajna last. Zastave je sprejel eden najbolj- ših štorovskih kovinarjev, udarnik Renčelj, ki je obljubil, da bodo delavci vztrajali pri izpolnjevanju nalog in tudi to zastavo .zadržali v trajni lasti. VELENJSKI RUDAR V SVOJEM /OKNU GOSPODAR Leta 1875 je Franc Magesr v Šaleški dolini vrtal v globino in odkril de- bele plasti lignitskega premoga. Deset let kasneje je plemeniti Daniel Lapp iz Monakovega nadaljeval započeto de- lo. Sedanji glavni jašek je bil dogo- tovljen leta 1889. Podjetnik se je spri- čo polaščenega bogastva odločil zgra- diti normcLlnoiimo železnico od Dra- vograda do Celja. Po njegovi smirti so nasledniki zašli v škripce in premo- govnik prodali leta 1914 avstrijskemu državnemu erarju. Po prvi svetovni vojni je rudnik prišel zopet v državne roke in je v času med prvo in drugo svetovno vojno preživljal najsbolj kri- tične čase. Let^ 1932 so morali za- preti zapadni revir, ker ni bilo odje- malcev velenjskega premoga. Leta 1941 so Nemci vključili premo- govnik v svoj bojni voz, ipri čemer .so jim partizani nekajkrat resno prekri- žali načrte. Rudnik je bil med vojno tudi bombardiran, zato je ob osvobo- ditvi obupno izgledal. Velenjski ru- darji, ki so zamenjali kramp s puško in sami pomagali rušiti naprave, da jih Nemci ne bi izkoriščali, so se po osvoboditvi z vnemo lotili popravila razdejanega rudnika. 2e pred koncem 1945. leta so spet dosegli predvojno zmogljivost. Velenjski ru^dnik je postal v verigi rudniških bazenov nepogreš- ljiv člen. Njegov premog, danes kurijo v industriji in .ga kemičnim potem spreminjajo v druge potrebne proiz- vode. Mnogo zanimivega iz preteklosti ve- lenjskega premogovnika vedo povedati rudarski veterani 83 letni Zalesnik Iv., 791e^ni Jan Jože, 76 letni Borovšek Mi- ha, Valenčak Ferdo in 65 letni Cekon Jakob. Še dobro pomnijo 12 umi de- lavnik, ko so se spuščali v rove s šve- tiljkami na olje, katero so morali sami ki;iipovati in kopali premog z lastnim orodjem. Preživeli so dve težki nesreči, ki sta v zaporedku 14 * dni zahtevali 41 življenj in 80 ranjenih. Ventilacija je bila beraška. tako da so morali s srajcami »pahati« nevaren plin treska- ^ec. Mehanizacije ni bilo, vse je šlo na roko. Poleg eksplozij iz leta 1893 so se rudarji morali boriti tudi izoper vodo, ki je vdrla v jam.o in zalila vse spodnje predele. Takrat je prepotrebna vodna črpalka nenavadno dolgo potovala iz Trbovelj v Velenje. Lastniki so zga- njali konkurenco na račvm rudarskih življenj. Ofe+al je tudi spomin na d^^-a neor- ganizirana »štrajka«, ki sta se tudi iz- jalovila. Največ so- tailcrat trpeli ru- darji priseljenci, kajti domačini so na svojih krpah zemlje nekako životarili. Politično živ-Jjenje ni bilo preveč raz- gibano. Šele leta 1906 so ustanovili socialdemokratsko stranko, katere vod- stvo je bilo na Češkem. Stranko sta ustanovila Zalesnik in Vadenčak. V do- bo dedovanja te organizacije spada tudi ustanovitev rudarskega konzuma. Po svetovni vojni je bilo posebno t€ižko. Dne 17. septembra 1950 so prevzefl.1 rudnik. Slovesen program je bil ob- sežen. Po'eg svečanega prevzema so prog'as: 1 i tudi udarnik e, racionaliza- torje in novatorje. Proglasili so 40 u- darnikov, dva že desetič, enega osmič itd. Osem racicinalizaitorjev je dobilo denarne nagrade. Med temi je tudi Franc Pirmovšek, ki je izdelal stroj za šivanje gumijasMh trakov. Ivan Hri- bovšek žo cd junija dela ;za drugo pet- letko, ravno tako Kari Bamlet, kar pa so zaradi s^aibe evidence ugotovili šele pred kralkim. Dnevno presegata nor- mo do 30 odstotkov. Oba sta dobila v dar ročne ure. Letos bo v rudniku še nadaljnjih osem delavcev izpolnilo petletni plan. Kovinarji vouijo delavski svet Delavski sveti so prieeli z delom Po seji upravnega odbora delavskega sveta v Cinkarni, je je vršilo zasedanje delavskega sveta, katerega so se ude- ležili vsi člani. Na seji in zasedanju so obravnavali predvsem vprašanja produk- cije, postavitev novih norm, reorganiza- cije pod;et'a itd, V vaVarni so bile nor- me postavljene nepravilno, moštevala se je samo kvantiteta. Po n^vem so preu- redili norme tako, da sedaj delavci do- segajo postavljeni plan količinsko in kvalitetno. Lep primer socialistične za- vednosti sta pokazala inrf. Pipuš, znani strokovniak in racionalizator in ing. Ste- genšek .Obvezala sta se. da bosfa oprav- ljala p-leg svojega del? in v prestrm č:su, delo, ki ga opravlja sedaj nemški stro- •kovnjpk in.rf Trgang. Te-^a ing. pa bo generalna direkcija uporabih na drugem VP-žneišom mestu. Glede zni^-nin admi- nistrativnega kadra, je napravil delavski svet sk-e^ g-> zmanjša m M name- ščencev bodo premeščeni v '^ehvnice p]\ r-H t-f ' mpti'ska posestva. S-stemati- zrcv?. f'<''"vskih mest bo iz ršera do 15. cktrbra Postavili so tudi različne k'-'m's'- '"^t n. pr, komisiio za znižanje pr.1r" i-'^tre cene za racion-^lizacijo m i7ra'^bc za reševanje delavskih spo- ' 1.-^:.: „ jja preskrbo t-rifnih vora- i--:- Tivahni diskusij o proizvod- r'i T--; a-,,, r>plne lastne cene, spre-etje" ■-'praro izostankov in delo- mrzne-ev -^'-dimo, da bo ri^-Varniški ko- lektiv doset^el še lepše uspehe kot doslej V Tov-r-' cmalira^c pos-^de se je vr= Silo zased-inje delavskega sveta 14, 9,50. Tu ao predvsea diskutirali poleg proii- vodnih vprašanj o tekmovanju in disci- plini. Prisotni so konstatirali, da je elan. tekmovanja v začetku meseca padel. Groba napaka, katera se je pojavljala tudi po drugih kolektivih je ta, da so bila tekmovanja izvedena f|mkovito, proti koncu meseca, pred raznimi praz- niki itd. Tako tekmovanje po nepotreb- nem črpa energijo delavcem in nima ti- stega efekta kot enakomerno, stalno, tekmovanje. Na podlagi te analize, so sprejeli vsi navzoči sklep o šestmeseč- nem tekmovanju, ki bi trajalo od 1. 10, 1950 do 27. 4. 1951 v počastitev 10 letnice OF, Tekmovali bodo v treh točkah: V proizvodnji, politično ideološkem delu, in pomoči frontnim organizacii?m (pove- zava delivca in kmeta.) Izrazite primere nediscipliniranosti bodo v bodoče naj- strožje kaznov?li. Glede vajencev, ki so se nekako prevzeli je sprejet sklep, da bo za vsakega vajenca posebej odgovar- jal, preddelavec ali pomočnik. Tako bo brezplodno letanje vajencev po tovvni odpadlo. Število admin'strativmh moči ®o znižaU od 173 na 85, Sprejet je bil sklep, da b-"do s prostovoljnim delom pomagali radiatorskemu oddelku, Dclavsika sveta v Cinkarni in Tovarni majlirane posode sta pravilno razumela vlogo delavskega sveta, pričela sta obe- nem z borbo za dvig proizvodnje, neiz- prosno borbo proti birokraciji in deio- mrznežem, ki so glavne hibe vseh pod- jetii. Tak začetek •}« pot k uspehom podjetij. Mladinska organizacija v Cinkarni Mar izato, ker je mladina slaba? Ne, tega nikakor ne smemo reči. Mladinci v Cinkarni so doprinesli dobršen de- lež k uspehom tovarne, ki je postala Najboljše metalurško podjetje v dr- žavi. Tovarniški komite je tega največ kriv. Oni razmišljajo, kako naj bi mladino ibrali k sestanku, ne mislijo pa o tem, kaj bo mladina na sestanku delala. Mladina seveda noče hoditi na sestanke, kjer se nič koristnega ne sli- ši. Ce bi tovariš Pavle malo razmišljal, kako naj 7.gleda sestanek komiteja in pozneje sestanek mladine, bi verjetno imel več uspeha. Funkcionarji mest- nega komiteja so Pavletu večkrat po- vedali, kako moT-a delali. Toda kaj pravi Pavle: »Rabimo žogo — če bi jo dobili, bi šlo!« Zoga je zanj agita- cij sko sredsitvo. Kaj pa študij in pro- svetno de'o, ude;sH-ov?n-e v os+alih panogah fizkulture in ljudske tehnik«? Prav, dajmo mu žogo. Na zelenem po- . lju bo takalo za njo 11 ljudi, kaj pa os:ali mladinci? Vsi menda ne bodo igrali nogomet. Pri vsem tem pa mla- dina še ni spoznana z novim zakonom o delavskih svetih, vojna na Toreji je marsikomu španska vas. Mir lina cin- karno bi hotela marsikaj z\Ddeti, se mnogokje udejstvovati in več vedeti in cnarti. Ce bo tovariš Pavle njih želje upošteval, klub Ljudske tehnike ne bo izimirl, telovadnice ne bodo prazne in rdeči količek bo vselej obitnkan. Pred- vsem pa bi morali biti funkcionarji komiteja najbolj o vsem tem poučeni, potem bi šele lahko druge učili. Dosedaj pa vrega tega ni bilo. IVTla- dina hoče po3tre^a življenja, pa je za- radi slabosM vodstva mladinske orga- nizacije za marsikaj prikrajšana. Pi- jančevanje ni ro(fea njihova zabava. M. F. Lato III. — Stev. 38. Stran 2. •CELJSKl TEDNIK. V Celju-ofcolici so presegli f;pfs drugega ljudskega posojila za 8,000.000 dinariev v CELJU-MESTO SO VPISALI 11,633.500 din V ŠOŠTANJU 9,322.900 din V vseh treh okrajih je bilo opaziti po- sebno živahnost pri vpisu ljudskega posojila zadnje dni. Nekateri kolektivi in ustanove so še v ponedeljek popra- vili vpisane vsote ter se uvrstili med na'jboIjš€. V Celju-mestu šo se naj- bolje izkazali delavci, ki so vpisali 5,756.400 d:n. Cinkarnarji so se v zad- njih dneh znatno popravili ter dvignili akupno vsoto .za 300.000 din. Koleiktiv To^rne emajlirane posode pa je vpi- sal 1,138.400 din. Med najboljše kolek- tive so se uvrstili SAP, Avtoobnova, kolektiv bolnice, GAP in še neikateri drugi. V gotovini je vpisano 8,271.000 din. Pri terenskih odborih so na prvem mestu I. in II. četrt, sledijo III, četrt in Jožefov hrib. Slabši pa je bil odziv tam, kjer prevladujejo veliiki ikmetje. Med te štejemo Dobravo. Važno vlogo so odigrali pri vpisu aiktivisti. Kjer so ti pravilno raztol- mačili ljudem pomen posojila, kjer so se pogovorili po domače in prijazno, uspeh ni izostal. Tisti aktivisti pa, ki 6o bili na terenu le zato, da so »pre- živeli« svoj delovni čas, seveda niso imeli uspeha. V mestu moramo pohva- liti predvsem tovariša Batistuto, ki je vodil poleg terenske pisarne še vpis ljudskega posoj ila v IV. četrti, tov. Ve- bra v Zavodni, tov. Mačkovo v I. če- trti in tov. OMpa Franja v II. četrti'. LAŠKO, SOCKA, VOJNIK, VIŠNJA VAS — NAJBOLJŠI KRAJI V CELJU-OKOLICA Za II. Ijiudsko posojilo je v otoraju Ce- Ije-oikolica bilo vpisano 21,500.000 din. V razmeroma kratkem roiku 18 dni je ^ebivalstvo okraja Celje - okolica s svojo udeležbo pri II. ljudskem po- sojilu ponovno dokazalo svojo zaved- nost, saj So vpisali 21,500.000 din. Ce primerjamo to številko z vpisom in zneskom prvega ljudskega posojila v letu 1948, ki je znašal 13,000.000 din, vidimo, da je letošnji znesek večji za več kakor 8 milijonov, torej presežen Ea 65 odstotkov napram letu 1948. Naj'več so v okraju Celje - okolica vpisali delavci in nameščenci, ki so od predvidenega zneska 7.433.000 din vpisali 11,194.200 din. V mnogih krajih je bil predvideni znesek iznatno presežen, kot n. pr. Socka 101, Vojnik, 105, Višnja vas 104 od- stotke. Najvišji presežek je bil v La- škem in sicer je bil dosežen z 167 od- stotki. Dobro so delali krajevni aktivisti in komisije pri vpisu II. ljudskega poso- jila v Draimljah, Dobrni, Petrovčah, Rimskih toplicah. Sv. Juriju pri Celju in drugod. Sedaj, ko je vpisovanje zaključeno, pa čaka krajevne in osnovne komisije še važna in odgovorna naloga, da vsa- kega 1. v mesecu poberejo vse oibroke tako dolgo, dokler ne bo vsa vpisana vsota tudi vplačana. Marko 4500 din in Jaikopovič JuBuf 4000 din. Vsi trije so dali svoje za- služke, ki so jih prejeli za nadurno delo na prostovoljnih akcijah. V tej enoti ni bilo vojaka, ki bi dal manj kot 1000 din. Med vsemi vojaki je najboljši Jovan- čevič Miloš, vojak enote kapetana Zu- aniča, ki je vpisal 7000 din. Starejši vodnik Pantelič Cedomir je posodil 13.000 din in je znesek tudi takoj vplačal. Odrezal se je tudi sta- rejši vodi\^ Cosič MOan. ki je vpisal 8000 din. ŽivinoreisRa razstavna v Sf. Furju pri Celju »Odlična živina da več mleka in več mesa«, tako je pisalo na vhodu okra- šenega razstavnega prostora v St. Jurju pri Celju, kjer se je vršila živinorej- ska ra2'stava, Razstave so se udeležili rejd živine državnega, zadružnega in privatnega sektorja. Na razstavo so prignali res prvovrstno živino rodovniškega pore- kla. Razstavljenih je bilo 110 komadov. od tega 10 odraslih bDcov, 57 Icrav, ostalo je bila mlada živina, bikci in telice. Od državnega seiktorja se je najbolj izkazal bik »Drav« montafonske pas- me, last veterinarske bolnice v Celju, ki ga uporabljajo za umetno oploditev krav in telic. Ta je dobil oceno la, ki je bila na razstavi najboljša. Lepe bike je razstavilo tudi državno posestvo St. Jurij pri Celju. Njihov bik Frido je dobil II. oceno. Od privatnega sektorja je racstavil najlepšega bika posestnik Zdolšek Jo- žef iz Podgorja, po imenu »Diko«, ki je dobil oceno I. Tudi ostali biki naso bili slaibi in so dobili pozitivne ocene. Najlepše krave so imeli: od držav- nega sektorja Veterinarska bolnica v Celju ,od katere krava »Silva« pomur- ske pasme je dobila oceno la. Mleč- nost te krave znaša 3700 1 letno. Najboljše krave od državnega pose- stva St. Jurij pa so bile: »Vreča«, let- na molznost 1845 1 in »Gora«, mobaiost 1400 1, obe pomurske ,pasme z oceno la. Od državnega posestva Medlog je bi- la najlepša krava »Beba« z letno molz- nostjo 2000 1, ki je dobila oceno Ib montafonske pasme. Lepo živino montafonske pasme je razstavila tudi ekonomija TovaoTie e- majlirane posode, Šmartno v R. d. Od privatnikov so imeli najboljše krave Pepelnak Franc, Ožibald pri Ponikvi, katerega krava »Mura* pcmuirske pas- me je dobila oceno Ib. Oceno Ib so do- bile tudi krave »Ada« pomurske pasme z letno molznostjo 2000 1 last Mrav- Ijak Ivana iz Sibenika in krava »Ilica« pomurske pasme z oceno Ta last Zdol- šek Jožefa iz Podgorja. KAJ DELA LJUDSKA INŠPEKCIJA V LUCAH Tako so se vpraševali potrošniki, ki ku- pujejo pri Okrajnem magazinu v Lučah. Očitno je bilo, da Kristina Počivavšek ne vodi poslovanja v redu. Vpraševali so, ven- dar niso znali zbuditi ljudske inšpekcije. Potrošniki so stresali svojo jezo na ljudsko oblast, čeprav bi oni kot volivci lahko sami naredili konec napakam. člani generalne kontrole v Okrajnem ma- gazinu Luče so ugotovili tele malomarnosti in zavestne napake: Poslovodkinja Kristina Počivavšek je samovoljno navijala cene bla- gu garantirane in proste prodaje. Za tekstil je rezala strankam preveč točk, povzročila je primanjkljaj v skladišču itd. V avgustu je dobila 11 bluz dvojnih velikosti in cen. Pri bluzah je osleparila potrošnike za 72 točk in 168 din. Pri prodaji »Miki bluz« za ženske, je ogoljufala kupce za 20 točk in 260 din. V desetih dneh je e šol in tečajev. Ta pomnoži- tev izahteva vsestransko povečanje marsikje specialnih potrebščin, osebnih in stvarnih. Učno osebje se je, vsaj številčno, za silo nabralo, kajpada z mogoče riskantno super- ali avtokva- lifikacijo, pa tudi s preobremenitvijo. Preveč, zares sramotno pa zaostaja v stvarnem oziru. Učnih knjig še vedno ali sploh ni ali so redkost, izven knji- gotrštva dobitne le, se zdi, s posebno legitimacijo. Pravcata gonja je za ka- kim starim izvodom pri predmetih brez knjig. Kar pa je knjig že izšlo, te so večkrat tipografsko ohlapne in slaibo opremljene, da kmalu razpadajo. Nujna naloga šolske uprave je, da ob- novi in strogo izvršuje stare predpise, Po katerih se šolske knjige za rabo odobrijo šele, če so tiskovno in oprem- no po določenem merilu odlične, vse- binsko prerešetane po večkratni, vsaj dvojni, neodvisni in zaupni kritiki po- klicnih strokovnjakov. Pravi učitelj je in bodi neodvisen od učne knjige; on predava po svoje, zbu- ja večje zanimanje in veže pozornost. Treba pa je, da jedro narekuje, mar- sikaj zapiše, nariše na tablo, a učenci pišejo, prepišejo. Knjig torej ni treba? Za nekatere, n. pr. realne predmete, se potrpi, če je učitelj spremen :n obziren; brezpogojno pa mora vsak učenec imeti v rokah čitanko in zemljevide. Nado- mestno narekpvanje in zapisovanje pa je brezuspešno in spravlja vestne učence v zadrego in zlo volj nost, ko ni dobiti dovolj ne zvezkov, ne svinčni- kov, niti navadnega papirja, ne peres — kako si naj učenci delajo beležke, tudi ko bi tintniki ne bili tako suhi, kakor so! Kako naj rišejo zemljevide in drugo? Taka siromaščina v državni šoli bi se ne smela niti pojaviti kdaj! Povsod drugod je popuščanje prej znosno! Te zunanje nepovoljnosti odpravite takoj in dajte šoli zunanji blesk; no- tranjo veljavo bodo času primerno že dvignili učitelji in učenci sami, pod- prti v duhu današnjega napredka. Saj je že zdaj mladina očitno postala sa- mostojneja, zavednejša in si, vklenje- na celo v banalne spone, pomaga sama. Dobro čuti, da jo čaka in kliče novo življenje. Zanj se mora in hoče pri- praviti. Kako? Maršal Tito pri vsaki priliki resno — ljubeznivo pravi, naj se mladina — uči. Temeljitost znanja dejstev, resnic, res s trudom pridob- ljena, je nepremakljiv pogoj. Ideje, načela, vrline značaja se ne naučijo v klopi, ampak v dejanju, s čini. Tako predvsem socializem. Dovolj obširen delokrog ;zanj se odpira mladini vse- okrog, neposredno že v medsebojnosti:, z deli ji ga v posnemanje kazite, pravi naš socializem! »CELJSKI TEDNIK« Leto III. — Stev. 38 — Stran. 3 KULTURNI 'PREGLED CELJSKEGA TEDNIKA Pred prvo sezono poklicnega Mestnega gledališča v Celju F^overjeništvo za prosveto in kulturo pri MLO v Celju, je letos raizpisalo avdicijo za poklicne igralce, na kateri je kamisija izmed 35 udeležencev spo- zneda 12 kot sposobne za poklicne fgralce. Po odredbi mdnisitrstva za zna- nost in kulturo morajo vsi ti kandidati atosolvirati trimesečni gledališki tečaj v Ljubljani, nakar bodo angažirani kot poklicni igralci celjskega mestnega gle- daMSČa;, Tako bo moglo gledališče pri- četi z rednim študijem repertoarja predvidoma z novim letom 1951. Ker ministrstvo za prosveto zaradi pomanj- kanja učiteljstva ne pristane na to, da bd prešli dve učiteljici, ki sta bili spo- mani prd avdiciji kot sposobni, iz uči- teljskega v igralski poklic, razpolaga gledališče trenutno le z 10, oziroma 11 igralci in igralkami, ker dobimo eno igralko s 1, januarjem 1951 iz akademije TA IgraMco umetnost Ce bi se zgodilo, da eden ali drugi izmed tečajnikov te- čaja ne bi z uspehom končal, niti to število ni sigurno. Z 11 igralci pa rie bo mogoče forsirati dobro delujočega poklicnega gledahšča, zato bo na vsak način nujno, da dobimo primemo šte- vilo igralcev in igralk z akademije in bo treba toMdevno na merodajnih me- stih storiti potrebne korake. Ker bo mogel naš ansambel pričeti 3 šitudijem šele po novem letu, ne bomo mogli odpreti prve sezone celjskega poklicnega gledališča pred marcem 1951, Če račvinamo za študij 2 meseca. Kakor vidimo, bo najbrže nemogoče štuidirati dveh del obenem, ker bo igralski kader premajhen, če ne dobi- mo vsatj 8—10 igralcev z akademije. Ker ise sezona konča koncem junija, moremo misliti kvečjemu na 3 dram- ska dela, ki bi jih nw>gli vprizoriti v letošnji sezoni. Iiz napovedanega je jasno razvidno, da je za to sezono skrajno težko se- srtarviti repertoar, ki bi bil z ozirom na prvo sezjono celjskega poklicnega gle- daiMšča kolikor toliko reprezentativen in dostojno izvedljiv. Kljub temu pa marainx) storiti vse, da bo otvoritvena predstava ixrve sezone celjskega gle- dališča tako po izbiri dela kakor po izivedbi takst, da bo lopravičila naziv našega zavoda — naziv poklicnega gle- dališča! Ref«!rtoair sodobnega gledališča, ki hoče vršiti svojo kultxixno-vzgojno na- logo, , mora upoštevati troje: 1. Vsekakor mora biti zastopan kla- sdčni In antični repertoar. Vsi sodobni progresivni teatri črpajo vedno nove, sveže sdle iz bogate zakladnice klasič- ne in antične dramatike. Ce hočemo l?iti napredni, ne moremo bita brez kla- sike, ki je neizčrpen vir bogastva za vsakega resnega teaterskega človeka. E iskanjem idejnih vrednot v klasiičnih deUh Shakespeara, Schdllerja, Calde- rona itd. pa je stvar taka: (Kot je točno formuliral tov. Grobelnik, ki mi je te dm o tej temi pisal sledeče) »Vsakdo, ki odloča o vrednosti tega all-onega, zlasti klasičnega dela, naj si zaipomnd, da ima v razredni družbi vsaka umetnost svoje rairredne kvali- tete.« (G. Grotoelnik) Iskati, recimo. Shakespeari evem »Othellu« sodobnih političnih gesel ali parol, bi bil absurd. Se večji nesmisel in dokaz popolne ignorance v najosnovnejših nalogah in intencijah sodobnega progresivnega gledališča pa bi bila trditev, da zaradi tega »Othello« današnjemu, tloveku ni- ma kaj ipovedati in da. ga zaradi tega ne kaže vprizarjati. Veliki ruski lite- rarni kritik Belinski je napisal o »Othellu« sledečo, za vse čase mero- dajno sodbo: »Kaj je nenavadnega ali pesniškega v vsebini Shakespearjevega »Othella«? — Maver je ubil strastno ljubljeno ženo iz .ljubosumnosti, ki jo je namenoma podžgal v njem pre- kanjen lopov (Jago): ali ni to banalno in do trivialnosti vsakdanje? AM ni napisano na tisoč povesti, romanov in dram, katerih vsebina je — da ubije mož ali ljubimec iz ljubosumnosti ne- dolžno ženo ali ljubico? A do vsega tega tisoča pozna svet samo enega »Othella« in samo tega občuduje. To pomeni, da vsebina ni v zunanji obli- ki, ne v zapletu raznih naključij, mar- več v umetnikovi zamisli, v likih v sencah in prelivih lepote, ki so se mu začrtali v donuišljiji še preden je prijel za pero, skratka — v stvari t eljski kon- cepciji« — Toliko glede »idejnosi^^ »Othella« in glede »aktualnosti« nje- gove uprizoritve. — Kar se tiče zasedbe v Celju, sem prepričan, da ni težav — tudi profesor Mahnič, ki naš ansambel pozna in ki bo kot eden glavnih predavateljev na gle- dališkem tečaju v Ljubljani imel do- volj prilike poznati vsakega našega bo- Po obnovi kliče gledališko poslopje dočega igralca do kosti, je izjavil, da sd upa s tem ansamblom prevzeti vso odgovornost. Preostane samo še eno: Na zadnjem sestanku umetniškega sveta je padlo nmenje, da bo ministrstvo v primeru, če bi hoteli kot poklicno gledališče uprizorditd »Othella«, uprizoritev pre- povedalo. Prepričan sem, da je to iz- ključeno. Ce vprizarjajo diletantska gledališča Shakespeara, Moliera in druge klasike — pa bi nam prepoveda- li igrati Shakespeara, ko smo ga pred dvajsetimi leti v Celju nemoteno igrali kot amaterji, danes pa bi ga ne smeli kot poklicno gledališče? V teku petih let kar Obstoja naše gledališče, smo odigrali kot amaterji celega Cankarja,* Krajgherjevo »Školjko,« Kreftove »Ce- ljske grofe« in v pretekli sezoni »Kra- njske komedijante«. Vsakokrat smo sli- šali iz Ljubljane zafrkljive, omalova- žujoče pripombe in blagohotne nasvete, naj bomo vendar pametni in ponižni? To vendar ni repertoar za amatersko gledališče, to so avtorji in dela, ki se jih sme lotiti le poklicno gledališče! Danes smo poklicno gledališče — pa spet ne bi smeli vprizarjati del, ki so vendar baje domena le poklicnih gle- dališč. Ko bi se bili pred petimi leti ustrašili glasov iz Ljubljane, ko smo se lotili »Kralja na Betajnovi«, ko bi bili poslušali blagohotne ljubljanske nasve- te ob našem študiju »Školjke«, »Celj- skih grofov« in »Kranjskih komedi- jantov« sem prepričan, da bi danes ▼ Celju ne imeli poklicnega gledališča, na našem repertoarju pa bi mesto Sha- kespeara paradirali »Makol« »Trije va- šiki svetniki« in »Španska muha«. Poleg klasika bi moralo vsako progre- sivno gledal'išče čriati iz bogate zaklad- nice realistične drame preteklega sto- letja. Sicer ima tudi gledališče svojo modo, vendar hrani kljub temu starejša realistična ruska, francoska, nemška, se- vernjaška, angleška drama toliko živ- ljenjskega in oblikovanega^ bogastva, da je škoda za vsako gledališče, če ga pu- šča neizrabljenega in če ne črpa svojih življenjskih sil iz njega. ^ Ker sm.o slovensko gledališče, mo- ramo pri sestavi repertoarja v prvi vrsti misLtl na domačo dramsko lite- raturo. Res je, da nimamo mnogih iz- virnih dramskh tekstov, s tem pa še ni rečeno, da bi ne mogU najti v domači literaturi primernih del, ki bi bila za- nimiva tudi za današnjo publiko in .so- dobno gledališče. V tem oziru so vsa naša gledališča grešila vseh jiet let po osvoboditvi — pa tudi naše osrednje Narodno gledališče v Ljubljani Imam predlog, ki ga stavljam danes na dnev- ni red, Ako ga sprejmete, bo celjsko gledališče prvo, ki bo pokaEalo razvoj Slovenske dramatike od prvih počet- kov do danes. Ce abstrahiramo Linharta, M je na vse zadnje vendarle samo prireditelj tujih dramskih tekstov, ki jih je spret- no presadil enega iz nemščine »2ui)a- nova Micka«, drugega iz franc<^čine (»Veseli dan ali Matiček še ženi«), jjiri- demo do prve Slovenske izvirne kome- dije »V Ljubljano jo dajmo«, ki jo j« po Levstikovi vspodbudi 1. 1869. na- pisal Josip Ogrinec. Leta 1879. je iz- šla njegova enodejanka »Kje je meija?« — I^rofesor PV. Koblair pravi o teh dveh prvih Slovenskih izvirnih kome- dijah v Slov', biog. leksikonu VI. zv. str. 222. Lj.1935. sledeče: »V drami j« Ogrinec ustvaritelj izvirne s'lovensk:e veseloigre in v narodno vzpodbudna smeri nadaljuje tradicijo^ Linhartovih komedij: Obe njegovi veseloigri »V Ljubljano jo dajmo« in enodejanka »Kje je meja?« sta vzeti neposredno, iz narodnega življenja in je bila zlasti prva dolgo osnoven spored Slov. gle- dališča. — Kdo pozna danes to prvo slovensko komedijo, koliko je slovenskih gleda-" liščnikov, ki bi sploh vedeli, da imamo iz 1. 1869 izvirno slovensko komedijo, ki jo danes lahko z majhno dramatur- ško predelavo brez skrbi uvrstimo ▼ repertoar slovenskega gled^išča? — In tako lahko nadaljujemo: Za Ogrin- cem je prišel Jurčič s prvo slovensko tragedijo »Tugomer«, ki ji je zopet ku- moval Levstik in je danes v Kreftcvi prepesnitvi eno najboljših slovenskih dramskih del. Izkazalo se je, da je malokatera drama iz svetovne literatu- re zadnje čase imela tako prodoren uspeh na slovenskem odru kot »Tugo- mer«. (Se nadaljuje.) Gostovanje veselih, teatrov v Gelju Tudi Celjani smo imeli pred krat- kim priliko videti dvoje veselih tea- trov, in sicer iz Maribora in Ljubljana Mislim, da izražam nmenje poslušalcev, da so Mariborčani bolj ugajali kot Ljubljančani, čeprav je bil obisk pri drugih večji. Pri prvih smo lahko opažala večjo razgibanost, svežino in pripravljenost nuditi Celjanom v dobri uri obilo sme- ha in zabave, kar jim je tudi v polni meri uspelo. Čeprav nam je pravi po- horski dialekt bolj oddaljen, je dosegel višek pohorski Tijek, ki je bdi dobro založen z aktualnimi »vici«, ki jih je znal neprisiljeno prenašati na občin- stvo. 2e njegova mimika je vzbudila pri gledalcih obilo smeha in aplavza. Škoda je, da ni tokrat nastopil tudi Jirga. Tudi napovedovalec tov. Zed Zlatko je znal s pravo tehniko govora, znanjem teksta na pamet, držati občin- stvo v šahu. Ostale točke kot n. pr. ruski profesor, ki ga je igral tov. Mev- Ija, v katerem je poosebil ruskega znanstvenika, ki se na vse načine trudi prikazati vlogo ruskega lesa in katrana pri uničenju nepremagljive španske flote, in poslanstvo, ki ga imajo Rusi Ea nadvlado nad malimi narodi, je bdi zelo dobro podan. Skoda je samo, da nd bil mariborski ansambl popoln, da bi lahko predvajal ves prvi ali drugi program. Ljubljančani so nastopili trikrat v nabito polni dvorani, saj po reklamnih letakih sodeč, si je vsak obetal res 90 minut pravega smeha. Teh 90 minut jo izpolnjevalo deset točk programa, toda žal so nekatere točke napravile vsaj v Celju znatne vrzeli. Motalo je tudi to, da je bilo več točk predvajanih ali na celjski modni reviji, aH ljub- ljanski. Tako je bilo mnogo točk tistim, ki so se udeležili ene ali druge revije že znsmih. Operna parodija v izvedbi članov ljubljanske cpere. Janka, Zupana, Ba- novca tei- članov drame Boj čeve in Dre- novca je bila zelo dobro zamišljena in duhovita, toda eno, ne mešati v motiv birokracije slavna imena Pucdnija, Verdija in ešačenje vpliva tudi na njihov uspeh. Ker je sigurno, da se bo gimnaizija na Vranjem vedno večala, a otroci nimajo primernih stanovanj iz tako od- daljenih vasi, želimo, da bi se višji činitelji malo pobrigali In uredili na Vranskem internat. Makedonska kulturno - umetniška skupina nas obišče. Danes' ob desetih dopoldne prispejo v Celje z brzim vlakom člani make- donskih kulturno-iunetniških društev. Zvečer ob 8 bodo nastopili v Ljudskem gledališču z izbranim sporedom. Drugi nastop bo v nedeljo ob 16 popoldne. Nastopijo skupine najboljših kulturno^ umetniških društev LR Makedonije. Opozarjamo občinstvo na pester in kvaliteten program. S polnoštevilno udeležbo pri sprejemu na kolodvoru in nastopih bomo izkazali bratsko ljube- zen, ki, jo goji slovenski narod vsej priliki vsak na pravem mestu posta- vila, ali trdi s ali mehki z. Zakaj? Zato, ker tak razgovornik naravno iz- govori ta predlog neposredno skupaj z besedo, h kateri spada; ne pa, kakor žal šola navadno uči otroke pri čitanjti, s in z ločena zase od pripadajoče be- sede, Ce pra^alno bereš »zmenoj. Rte-' boj«, ne pa napačno s (z) + menoj, teboj, te bo izreka sama napotila, ^n da (fa skoro n^smo čutili. Dolina jc i^^^^^ 25 km. Motna ■■ivkasto- modra voda ubira pete D'''^ti noseč s 'pboi pisani material lpko ustavi na 7olon<»Tn snei?«: ''c Wild,V^rkg<5l n^'^^ m). Wil. de Oe'"'"««!"'*-'«* i^Tf^ m} P^ichon^nitre f3503 m). PicVtcrspitre f3054 m). Či^to bliru se ti p'"Tiii'ao vrhovi in oko neh<^te išče p"*i Tvo kateri bt iih noila^rc. c^o- se^cl. T"'?'* n^t sp ^Icče. N''! d-^n^šn'! cilj ic Warn'!^orfcrhut-te v višini našega Grintovcn ^"stili smo že en-^ 75» seboj v višini 1000 m. nn«t'li /a scb^j vrsto planšarski^ domačij, ki na n'": n'so naor->- vile naibolišega vtisa. Morebiti smo bili krivični, toda pogrešali smo tistega, kar je uganil že naš ugledni, vse^a spoštova- nja vredni planinski čiča Valentin Vod- nik, ko se mu je zdelo vredno, da pove, »kakor planšar z Mino po domače«. Ta ni šlo kar nič po domače. Tirolski kmet je tujcev sit ali pa jih ne mara. Videli pa smo mnogo otrok, ki so ob poti |>o- oujali cele cekarje planinskih rož. In zdelo se nam je grdo in skoro nismo verjeli. To, pa v Avstriji! Da, in ravno v Avstriji! Saj je tu planinstvo za pol stoletja pred našim in zato bolj v kleš- čah polipa kapitalizma, kjer 'e kupčija Tse, od koče do vodnika, od encijana do očnice. Pri tem smo videli, kako globo- ko utcmcliena Je zahteva kulturnega al- pinizma, ki terja spoštovanje in čuvanje planinske flore. - V Warnsdorferhiittc smo razmeroma hftro prisDeli. K temu ie p-ipcmogel mojstrski korak našega Koblerja ki jc enakomerno grizel v breg in v dali, Z zanimanjem smo pričakovaji ^prejema v koči, ki na zunaJ vzbu'a apetit po domačnosti in vseh drugih sladkostih, ki smo jih vajeni po naših planinskih do- movih. A nič takega in tudi nič takega, kar bi ne bilo koristno za lastnika koče: vstop v f^ornie prostore zagrajen, dokler nisi sezul kvedrovcev. To je bil prvi pogoj pred postrežbo. In nato vsestjlo- Sen, sistematičen, železen red, kakor da bi nekje v ogrodju prostorne koče raz- bijal neroden, a vsemogočen in stano- viten stroj, ki se mu ne moreš in ne smeš up-^eti. V tem je nekaj tistega, kar Slovani radi Nemcem očitamo tisto fi- listrstvo, ki izguMia videz dobrohotnosti in pušča samo videz neotesanosti in za- gledanosti v svoj lastni prav. Ura še ni bila 10, ko se je snel iz kuhinje brez- oseben oskrbnik meni nič tebi nič prijel petrolejko, jo upihnil ter s tem pognal 5 »jugoslavccv«, ki »o žulili svoj »šivo- ser« iz jedilnice v spalnico in to skoraj brez besed. »Zehen Uhrl< in odnesel je starinsko leščerbo v degeneriranem biedermajer- skcm stilu kakor trofejo med nemške Lare v kuhinjo. No, mi smo mu dali prav- Koliko življenj bi podaljšali, če bi pre- pustili nekatere naše planince dobro- hotnemu Hypnosu, kadar jim ga je naj- manj mar. Naslednji dan smo po nadelani poti v dobri pol uri prisopli na Gamsspitžl. Vprašali smo se, zakaj ta vršiček zasluži svoje lastno poimenovanje, toda ko smo se posvetili razvedu (orientaciji), smo dali kartografu vendarle prav. Bili smo res na Gamzovem kuclju, ki se kakih 10 metrov dviga iznad ledenika, ki seže od Krimmlskih vratc do Grossvvenedi- gerja. Komaj je prostora za našo od- pravo, povrh tega pa se nam zdi. da je to sleme sila vcgasto, kakor da bi veter nanosil kameniti, sipki drobir iz blestc- čih in temnih kamenin, ki sestavljajo centralne Alpe, Zato nismo nič kaj radi duškali tu, marveč se na vrat na nos spustili na sveži sneženi poprh, ki jc čez noč pokril širni valoviti Obersulz- bachkees. Bilo je prekrasno jutro. Vsa pokrajina se je bleščala v vročem soncu, ki na sneženi površini poganja, svoj ne- varni cvet — bli«č, nič kaj dobrodošel občutljivim očem in štrlečim delom obra za. Za nami so se razprostirale ploskve planinskih trat, na levi pa so ponosno, samozavestno kincli vrhovi grebena Schlielertiirme (3121 m). »Tam je Grossvv^enediger, tam Mau- rertorl, tam Grosswenedi(ler!« Kaj naj izberemo? Grosswencdigcr, najvišji vrh tod okoli, je visok 3674 m. Mika nas višina, nekateri so radovedni kakn se bodo obnesli Toda Grossvve- nediger je na gla.su kot idealna smuška tura. mi pa smo pravkar natvezli derese, se vpregli v amerikanskc vrvi ter se oborožili s cepini Veliki in Mali We!- nediger b? nam kljub temu dišal že za- radi razgleda toda na jugu nad Dolomi- ti in na zapadu nad mogočniaki Ziller- talskih Alp že vre ceh armada mokrih megla, razgled dobesedno visi v zraku. In vrh tetfa ledenik DnrfIerkees res ni kratek. Zato se mu irognemo in se v ključih povzonemo prekn razpok in žrel na Maurert^rl. Nič posebnega sc nam ni prioetilo; zato se n^m zdi, da si bomo na ledu predvem pas'i oči. Tn pTŠa od tu iz tega sedla ie neizčrpna; pod nami sc začenja umazani, izredno nado usih3''oči Maurcrkecs. ves poseian z ledeniškimi miz^^mi. široko n^smeiano sonce ves dan mehča nicgov ieVleno hladni obraz. Des- no od na«;, rekel bi, nekai rartpžajev vrvi je g^-eben Grosscr Ha^n (3350 m), levo pa GroRser^eif^cr, na katerega se bomo povzncM mi. Tam zadaj se dviga poVl^vni vrh '^ro's"5Wenedtgerja in se na- d^h'uie 7 divio Črno steno (S-h^vvarze Wand "^^"^l pil. Hoher '^Ttvm in Kristalno steno (Kristallvv^and 3329 m) Prctii iugo- goraoadu ^e nam oči ustavijo na Simo- ny