ŽENSKI SVET^^ii^Sä^SS™^^ Zflravsiro življenjska moč Skale so se rušile, kamenine so razpadale, se drobile; polagoma je nastala rodovitna prst Ii nje klije trava, rastejo razne rastline, male in velike, mahovi, zelišča, drevesa. Stvarjajo se skupni domovi različnih rastlin in živali: prostrane livade in travniki, logi. Širni 'gozdovi. Travnik, gozd i. dr., vsako je življenjska skupnost zase. Rastline, živali, Id tam prebivajo, so navezane druga na drugo. Pomagajo si med seboj na poti skozi življenje. Iz ozračja pa jih krepijo različne nevidne sile. Rastlina n. pr. vzame iz prsti vse potrebne snovi, iz zraka pa sprejema vso moč za svojo rast. To svoje zdravje daje naprej drugim bitjem na svetu: živalim in ljudjem. Izžareva ga \i zrak okrog sebe. Zato je ozračje v zelenih livadah in gozdovih tako zdravo, osvežiijočej okrepčujoče. Rastlina nas Icrepi tudi kot hrana. Žival in človek, ki jo uzije, sprejema ž njo najrazličnejše važne snovi in moči za svoje življenje. Tam, kjer so rastline, živijo brez skrbi tudi živali in ljudje. Kjer jih ni,, je življenje težavno, večkrat nemogoče. Človek to \ie. Zato si je uredil polja in vrtove, da seje in sadi, kar potrebuje. Toda tudi polja in vrtovi so skupni domovi rastlin in živali kakor gozdovi in travniki. V njili žive najrazličnejše zivalice: ptički, čebelice, metulji, gliste in dr. One nam ne koristijo samo, temveč so naši pravi prijaL-elji. Ali kdaj mislimo na to? Življenje človeka je tesno zvezano ž njimi vsemi: z živalstvom, rastlinstvom, z zemljo in 2 vsem stvarstvom. Od kamna in prsti do rastlin, Človeka in živali ter naprej v daljno božje stvarstvo — in zopet od sonca in zvezd do zemlje in njenih bitij se pretakajo čudovite sile, snujejo življenjske moči. Ali kdaj mislimo na to? Glej blagoslov z neba v lesketanju zvezd, v sončnem zraku, v lepoti njiv in zelenih livad, gozdov in naših gora, v žvrgolenju ptičev, v pestrih barvah metuljevih lo'il, v čudovitosti deževnice po naših vrtovih.. . Ali hodimo z zahvalo v srcu po zemlji, ki nas hrani in živi? Se nam ne zdi, da bi morali hoditi po njej bolj polahko in pobožno? Ali ohranjamo naši zemlji Jnoč in rodovitnost s praWlnim ravnanjem? Ali. nismo preveč brezobzirni in sekamo gozdove, gnojimo enostransko, ugonabljamo brezvestno ptice in živali, misleč samo na lastno korist? Ali bo opustošena in pregnana zemlja mogla preživljati bodoče rodove? Ali je mogoče,. da prav nič ne mislimo na to? Na5a življenjska moč peša? Zdravje nam slabi? Kakšna je naša hrana? Naši predniki so jedli meso in bel kruh samo ob praznikih. In mi? Oni so pri preprosti hrani bili zdravi in močni. Kako je z nami? Kakšni smo postali? Ali gremo vsak dan na zrak v jasnost prirode? Se hranimo skromno od sadežev zem-Ije? Slovenski človek je bil razumen, spreten, pošten, dobrega srca. Ali je naše srce še dobro, vse naše delo pošteno? Ali spoštujemo dovolj naše dobre matere? Koliko veselja smo napravili staršem, soljudem? Kaj, norčujemo se? Tako zlorabljamo lepoto materinega jezika,- ki ga nam je položil v srce sam Bog? Ali ne slutimo preteče nevarnosti in ne čutimo prežečega sovraštva? Zlo delamo, če si prisvajamo za lastno življenje več, kot v resnici potrebujemo. INe v bogastvu in ne v časti, le v dobroti snuje blagodejno ona nevidna življenjska moč, ki nas veže vse v bratski ljubezni. Kdo misli na to? Na cesti ležijo cvetice, ki smo jih natrgali, a potem vrgli nepremišljeno v prah! Zakaj smo brez potrebe odlomili mali popek na drevesu? Ali vemo, da smo ž njim odlomili celo wjo, ki sc je hotela razviti? Tam v grmu plašno prhuta ptičica! Ali se zavedamo, koliko dobrega nam je storila mala, neznatna glista, ki smo neprevidno stopili nanjo? Ne, premalo mislimo na to, da je tudi njo ustvarila božja roka, da nam tudi od nje prihaja življenjska moč. Zares, potrebno je, da se bolj in bolj zavedamo življenja, da se vseli v naša srca več razumevanja in spoštovanja do vseh bitij na svetu, velikih in malih, kajti členi so nedogledne žive verige, v kateri se pretaka nevidna čudežna življenjska sila. Glej, mi vsi, češnja in kopriva, martinček in srnica, vse, kar raste in živi, kamen in rudnine — po božji dobroti si vsi skupaj poma-■ffanio živeti! ® s. G. .49 žena in družba Zakaj ne? NTa Voglu sva skoro .trčili, skaipaj., — O,, še .ste tu? Kdaj odpotujete?. • . Danes bi bila morala, odpotovati, pa mi .tisti'X še ni napravil torbice. ^ Saj si "jo laliko kupite tunaj! '— Kaj le! Sicer"pa torbica ni zame. Imam •namreč navado, predno' odpotujem, kupim doma vse darove, ki bi jih iniela prinesti iz inozemstva: Taiö si prihranim na potovanju VSe' skrbi, . kaj ■ bi .kupila-.in- toliko - dragocenih, lir. m izbira-nje darov. In.ne dvomim, da si. s tem tudi pri-.hranim denarja, poleg "tega pa \em', da" sem • kupila nekaj solidnega. Saj veste, kaj se vse privleče domov iz-inozemstva, - v naglici nakup-Ijenega, včasih .res cenenega, včasih., drago plačanega in čestokrat povsem neporabnega.. Zalo nakupim zdaj vse pred odhodom doma, .si. dam čas za" izbiranje, • doma vse lepo zaklenem -v •predal in' vzamem,.Idjuč seboj.- Torbico in pas • za hčerko §em' dala napraviti po 'svojem _ na. •črtu, ki ga- obrtnik, ne sme posneti in niti na . um "ji ne bo prišlo; da nisem daru prinesla h . inozemstva.. . Hvala vam. za pametno idejo ! _ . . Pet dni še manjka-do mojega odhoda. Najbolje je, da kar začnem: listnico ia moža ku-' pim kar za voglom, Igrač celo ne bom' nosila ."čez mejo,'Mitja ho"če le kaj velikega..'. Že zdaj hom v duhu iiživala povratek, ko ne bo trelia na meji prerekanja s carinüci. Res pametna ideja. Glavno pa je to, da ostane naš denar doma in bo v korist našim ljudem. Zato' napra-■vim prav tako .kalcor vi! In poskrbela bom, da. najdem čim več posnemovalk.- Srečno-pot I • Materinstvo Jetika v otroških letih Jetiia,-sušica aH tuberkuloza je- v .otroških letih izfe.dno pogosta. Pojavlja se kot. pljučna ali kostna ali. p.a s.e loti-.posameznih delo.v o.tro-. škega telesa, n. pr. ,členJiov,; koze, žlez itd; Ne;, -katera tuberkulozna "obolenja, kakor vnetje mo-•žgknške opne, se pojavljajo po pjetežni večini Ift -v otroški dobi. in končno.' tako .želo razširjena škirofuloza (škroflji) kpže in žlez "je .tudi - neke vrste-tuberkuloza. Jetiko..povzroča giln.o.. majhen, .prostemu očesu npviden iiyoU-oi,'bacü tuberkuloz'ey.'ki se. na vse mogoče načine lahko vsih v človeško telo, primer po sopilih, prebavilih, 'skozi 'kožo itd". ■ Glävrrii' räzsirjevälec klic tiiberkuToze "je "feti^hi " človek, in sicer" izločuje strupene bacile ponaj-"več'-'š 'pljililki. r---- . Povseni napačno je mnertje,, da-še jetika po- ■ deduje. Jetika se ne-podeduje: .otrok oboli, ker se je okužil. Pač pa podeduje - otrok, jetičnih staršev riagnenje, pripravljenost k jetiki. Ako bi otroka' j etične " matere skrbno varovali " okužjje, bi ne. zbolel na .jetiki. Zaradi tega-pri .mladini v -premnogih primerih lahko preprečimo razvoj , jetike. . 'V -prvem letu -starosti 'se moramo ozirati predvsern. na ozko dotiko z 'babićo, "'inaterjo - in sploh .z najbližjo okolico". Jetična - mati, jetičen .oče se morata zavedati, kako velikanska nevarnost sta za svojo malo deco; zato morata strogo ".paziti, da ne preneseta svoje "bolezni..na .otroke. Prav tako- jo' lahko prenašajo drugi ljudje^ ki lahkomiselno po.ljubljajo-otroka in ga pritiskajo. k"§ebi. ]N"ikdar.vfeč v. svojem življenju ni človet takp želo izpostavljen takoimcnovani' okužbi .po "kapljicah, kakor .v svojem prvem letu. •Pozneje igrajo važno Tilogo -različne otroške razvada. • Otroci lazijo in se igrajo po .tleh in valjajo celo svoje jest-vine po-prahu. A-pr'av v p]-ah'u "in vlagi pO tleh se strupene klice jetike iiftitrdovratneje držei Tako se otrok posredno ali neposredno okuži s prahom. Ravno tako ne--varna-je o'kužba po nesnagi^ ki-povzroča-jetik-o,-pa tudi razne druge nalezljive bolezni.. Ko je otrok nekoliko dorasel in je začel ho- - diti v šolo, se 7-ačenja okuženje od osebe do ' osehe= Od prijatelj.ev jji .sošolcev,-.-ki kašljajo,-na katere pa-nihče ne pa?i, "se naleze otrok jetike, .Če hočemo mladino obvarovati jetike, pa je treba paziti tudi na to, da se ojači naravna odporna sila, ki jo ima"'vsak človek in ki gd §Čiti • pred boleznimi. Dajajmo otrokom zdravo, tečnd ' -hrano, navajajmo jih na -čist -zrak! Krepimo jim telo s telovadnimi vajartii. in primernimi športi. Utrjujmo jih že prav od malega z mrzlini. imii- - -vanjem -in hladnim- kopanjem. Učimo jih "in navajajmo jih, da hodo ljubili red'iit. čistoto,'"ki- . -mora-postati -t&k-orekoČ . dryga-naraya> -Niti • odrasli niti otroci ne smejo sesti k jedi, dokler ši niso umili rok z "vodo in milom. Velike važnosti je tudi zdravju .primerna obleka, ki mora. biti vedno čista" in snažna, pozimi ne. prelahka, .poleti-.ne pretežka.- Končno moramo paziti na skl-ajfto .čistočo v okolju. -Nikjer v--bližini otroka -se ne-.sme "nabirati prah in" ž rijini zalega bacilov." Soba, kjer otrok prebiva in spi, naj bo čimbolj priprosta •in--2raena,-oprava-gladlca in šv«tlo-pleskana, da-se nikjer ne more nabirati prah. Tla naj bodo iz trdega lesa ali Se. "bolje: pregrnjena. z -lino--'lejem, ki se da 'temeljito" poimiti. . . Otrocih potrebujejo -za . dobro uspevanje tudi mnogo zraka in svetlobe. Ce jih držimo vediio -v :zaduhli • sobi,- bodo.bledeli, in.hirali .oh najr. -boljši hrani in. najskrhnejši postrežbi, prav kakor cvetke, ki jim ne privoščiš sorica.' Otroci, ki si vsak- dan. na" zraku in • iia soncu temeljito , ne prezračijo svojih pljuč in vsega telesa, so ■-silno dovzetni. za klice''j.etike; tr^ba je le malega okuženja, pa postane lahko bolezeii težka, • morda celo usodna. Sicer jetika dandanes, ni • več tista str&Šna-ho- .50 z Nivea sonce! Ne hodite na zrak, .dokler ; si niste z Niveo okrepčali, kože. Z .'Niveo okrepčana I ■ koža lii samo odporna proti njej nevarnemu pomladan-. skemu. soncu, ampak tudi 1.. proti dalj. .časa trajajočim. vremenškiin spremembam. Nivea žrfiaiijšuje nevarnost ." " ' sončniK opeklin in . Vas dela. pri nagli vremenski spremembi manj dostopne ■za' prehlade., -Zato lia. -zrak . samo z Niveo! lezen kot je bila s vaj - čas, ako p.rauo<5a5no-in z vanje z višinskim soncem; pa-pravilna prehrana naivečjo vztrajnosjo nastopimo proti njej. .Ako delajo često čudeže. Toda vedno je bolje in še. ni' seglo' predaleč üjeno morilno.' delo, se neprimerno lažje preprečiti ■ kakor, pozneje 'U-' .-jetikk da- pozdraviti: .bivanje dan in.' noč na .pri-, čiti; ta izrek naj bo".prvi in najvišji- .ukaz vsaki mernem čistem,- najbolje- gorskeni zrakii, obse- materi. • -Nazaj k liaravi . . Le malo^ospodinj ve, kako enosta%'Tip je ku'--haiije. Večina njih živi v. stari nlaniri in se iz-' življa v .tem, da vsako živilo prekomerno kuha. Spinačo, šparglje, grah, pr\'o mlado korenje: vse kuhajo.v celih vedrih vode tako dolgo, d,a skoraj razpada; dragoceno vodo, bogato fine vonjivosti in vitaininov odcejajo ter dajajo izluženo zelenjavo iz ujnetnimi omakami na inizo. Ne ..vedo, . da se naši vrtni zaldadi prav dobro počutijo v -kozi brez .vode; saj sami ysebujejo imenitne sokove.. Zelenjavo parimo v posodi, ki še 'jako dobro • zapira; zelo prikladna je za to ognjavarna steklena. Parinio Wko, da prilijemo za. dve osebi samo 1—3 žlici mleka ali vode, toliko, da se para. lahko začne razvijati. Ali pa pari.mo zele-.'njavo na olju, pcfvrhu potresemo drobno sesekljana solatna zelišča: petcršilj, -drobnjak-, koper, •krebuljico in nekaj kosmičev masti ali presnega masla. -Posoda mora biti dobro zaprta, para ne .-sme vhajati, ker prav ta para mehča zelenjavo. ' Kuhinja Pii' tem'delu imejmo potrpljenje in ne •pri\^/di-. gujmo vsak trenutek pokrovke. Ce parimo z«le-' .njavo v stekleni posodi, itak vidimo, kij se godi v njej;, če pa imamo navadno kozo,, tedaj nlora TTho nadomestiti oz. podpirati oko. Poslušati itreba^ ali ne-poka v kozi nainesto da-bi šelestelo. In; nos mora po svojem fino razvitem vonju spoznati, ali se jed niorda ne prijemlje na dnu in,.ob. straneh, še preden se. jp .zgodila kaka večja nezgoda, ki bi jo bilo težko popraviti... Niti glasno' šklopotanje v loncih niti kuhinjske • stene, polne pare, nam ne jamčijo,-.da je pri-kuha. že-mehka, temveč lahkotno .šiimenje pod . pokrovko, ki je komaj slišno". Kuhanje v. lastnem soku zahteya tretino več časa, toda le malo soli, ker se mdninskc soli zelenjave ne potapljajo ih ne.uničujejo v vodi. Začimbe, ki nam jih nudi narava.: že omenjeni peteršilj,--koper,- drobhjak,. meta,'melisa . i. Jr., . uporabljane'zmerno, dajejo zelenjavi šele pravi okus . ,. IVilad fižol v- stročju," grah, nežno korenje, karfijola, paradižniki,. zelena, sladka pa- .51 prika, prav mlade buče, prve kumare, pesa in zelena, vsalco zase ali vsakega nekaj, nam daje spoznavati dobrote narave. In solate! Kdo bi jih mogel vse našteti! Skoraj vse zelenjave vsa korenjad, ki jo uporabljamo kot prikuho, nam prav tako lahko služijo za solate, Id jih uživajmo po možnosti presne, t."j. sirove. Mnogi smatrajo solato kot nekak dodatek, malenkost, ki ne šteje in ni vredna, da jo omenjamo. Drugi zopet so že prišli do prepričanja, da dobro prirejena solata s koščkom ki-uha poleti popolnoma zadošča za večerjo, zlasti če je v njej sesekljano trdo kuhano jajcc za vsako osebo. Ako je solata pripravljena na hitro, brez skrbnosti in brez ljubezni, tedaj je morda res malenkost, samo za nameček. Toda Če zmežamo •zelnato in glavno- solato, dodamo, na rezance narezane zelene sladke paprike in paradižnikov, nekoliko kuhanega fižola ali graha, pa precej čebule, malo sesekljanega zelenega peteršilja in ' drobnjaka ter zabelimo to s soljo, bogato z oljem in' štedljivo z vinskim kisom ali limonovim sokom, tedaj smo pripravili solato, ki bo. težko našla nasprotnika. Pa koliko je pikantnih omak, polivk in majonez, ki dajejo vsem solatam slasten okus! A tudi kisla smetana in kislo mleko na solati ji dajeta posebno dober okus." V tem 'primeru jo prirejamo brez olja in brez kisa; poleg smetane ali mleka jo začinimo samo s soljo in sesekljanim zelenim peteršiljem ali drohnja- . kom. Nakrhljane kumare, paradižniki in zelena-solata, vse oblito s smetano, nudi izvrstno mešanico. Zato pustimo vse težke jedi in u-živajmo to, kar nam dajeta va-t in njiva! —. Vsakdo še n« ve, da so najučinkovitejši in telesu najbolj koristni zunanji, sicer nekoliko trši listi solate, ki niso riimeni in tako krhki kakor «srčki», a vsebujejo zato vse več železa in imajo 55kral več vitaminov, kakor posili ubeljena solata. «Kdor hoče pili železo, m\i rata ni treba hoditi po letoviščih», sc je izrazil zdravnik dr. Ettcr. «Uživa naj solato, špinačo in razne vrste zelja: vse to v polni meri nadomešča najboljše mineralne vode.» Jejmo vse po možnosti presno, zabeljeno z oljem in limonovim sokom, pa s sesekljanim zelenim peteršiljem, drobnjakom, čebulo, šalotko, hikom, česnom, pehtranom in koprom. Vsak si izbere'ono di.Savje ki mu najbolj prija.. Sadje in zopet sadje . Dočakali smo. blaženi čas sadja. Razumen človek ne prezre niti ene vrste tega blagoslova božjega. Poslužuje se vsega, kar mu nudi narava v izobilju, začenši ocl zgodnjih črešenj, vrtnih jagod, ribeza, kosmulj in malin, pa tja do marelic, breskev, češpelj, poznih hrušk, jabolk, grozdja, kostanja ter orehov. Uživa te darove poletja in jeseni po možnosti sirove, a Čedno oprane, ker le taki ohranijo vse dragocene dopolnilne snovi in vode, ki niso morda vode v navadnem smislu besede, temveč imajo v sebi raztopljenih vse polno koristnih nidnin-sldh snovi. Čreši izredno lahko prebavljive: jrganskih rastlinskih kislij sehia- jejo mnogo organskih rastJmskih kislm, slad-'korja, vitaminov in rudnin. Zdravniki jih priporočajo proti lenivosti črevesja. Uživane v večjih množinah so dobro sredstvo proti čezmerni odebelelosti. Crešnje in' kos rŽenega kruha z maslom nudijo imenitno večerjo. —' V-išnje pospešujejo še v večji meri prebavo, a so sirove težko užitne. Uporabljajo jih za prirejanje ličnih . in žganj ter za ih jedi. . ,preprečujejc ipn /sebiijejo I sladkor Jabolka oživljajo — Cešplj prebavo. _ Grozdje poraja kri, vpliva . jetra, žolč in" ledice. Zna: 'grozdjem v svrho shiajšanja Sadje je često bolj potreh ■bolje pa vpliva, ako ga vži hom. Skoda samo, da slojem skorajda nedc ščanom vse predrage - uspeva prosto v gozd •kako pridejo. Naj ne dijo brat jagod izboljšanje > žil, logo krope ir fosforja n urejajc dobr 10 je . na črc zdravlje esje je pr segljh . Edi J. deli 10 kakor krnil; ■amo skupaj s v sadje siroma; ,, ker- je vsaj 10 do jagodiSja i^ske družine še ; priliko in nai „ate železa. Pa bo slastne in zdravilne kaiero vseljujejo. P .zdravilo proti , driski in ; pojavljajo na posekali gi žejo in urejajo prebavo črne maline ali robidnic , kolićine sladkorja, sladke, line takisto doiiro vpliva doier sadni sok; Ijudstvc nice, nabira za prirejanji Na kmetih, kjer je po po dvoriščih' še nmogo ni naj bi sadili vse več žlah ne zalo, da H-ga p marveč zato. da hi bil ki so tako krasno injr danja hrani predelano v in sire ali slih lil hilo ■/asajati več rasli dohiv! K dobremu kakor kloba holj primer poleti in v je ?adne mozge, br lostavno posušer reba namesto ol adnega drevja. < več zdravju p- ovnice ali črnice, k isebno zaradi čreslo-išene nudijo uvaže' l griži. Rdečii..-maim gozdnih obronkovi, . vo. Njim slede pos ifci, Id so zaradi v a vsled zdravane 3 na črevesje. Dajej pa jih, kakor borm žganja. njivah in vrtovih izkoriščenega pr nega sadja in g ;delali v žganje in deci poleg kruha meje elike kis- 1 te pozii 3 soko kruhu ,sa ali äadje veže izalkoholn. D. A tudi po mp-rasnega grmičevja a bi otroci in od-ekoristnoga sadja, armelada izda več n otroke vsekakor Ocvrte buče. Zreži olupljene buče na prst velike in debele .koščke, pokapaj jih i limonovim sokom, opopraj jih in potresi s sesekljanim zelenim peteršiljem-. Tikonia pred obedom raz-beli v ponvi toliko masli, da bo stalo vsaj dva prsta, visoko. Povaljaj v moki koščke buče in jih dcvlji sproti v vročo mast, stresaj ponev sem in tja in buče hitro ocvri, da bodo zlatorumene. Sproti jih potresaj s soljo in jih daj kot uvodno jed ali s paradižnikovo omako na mizo. Ocvrti koščki morajo biti krhki in vroči. Bučno zelje. Mlade vrtne bnčc olupi in očisti zrn ter jih na strgalniku, kakor zelnalo glavo. .52 zreži na rezance. Osoli jih ih stresi na cednik, da se odtekajo sproti. Medtem opraii droBno zrezano čebulo na masti, začini s sladio papriko, sesekljanim zelenim peteršiljem in sesekljanim kimljem, dodaj par pretlačenih paradižnikov, prav malo s.soljo stlačenega česna, ištotako malo sesekljanega kopra, nakar nalahno iztisni vodo iz buč in jih primešaj. Pari vse skupaj pokrito 10—12. minnt, prilij pol skodelice kisle smetane, v kateri -si razmešala žlico moke; po-kuhaj 5e nekoliko in če treha razredči z zajemalko mleka aH juhe. Zelenjavni ragu. (Iz bolgarske kulunje). Olupi pol kg kumar in jih .zrezi na kocke; prav tako olupi tudi pol kilograma krompirja in gä zreži na kocke. Getirt kilograma korenja ostrgaj in ga zreži na drobne kocke, za polovico inanjSe kot so kumarove in krompiijeve; majhno karfijolo raztrgaj na male cvete; četrt kg mladega fižola v stroCju očisti in ga zreti na poševne koščke. Tako pripravljeno zelenjavio zmešaj, operi jo in od-cedi ter dodaj še 2, nä tanka kolesca zrezana luka. Potem opraži na olju (10 dkg) drobno sesekljano čebulo, da ho hledorumena, primešaj pripravljeno zelenjavo, ki jo pari po možnosti brez dodatka vode, torej v lastnem soku. Ko je napol mehka, dodaj četrt kg olupljenih, na kolesca zrezanih paradižnikov ali paradižnikove mezge, 2 s soljo stlačena stroka česna, potrebne soli, žličko sladke paprike in .polno žličko sesekljanega zelenega peteršilja. Prepraži vso skupno zelenjavo odkrito, nakar jo zalij s toliko vode, da bo pokrivala zelenjavo, dodaj še nekoliko jušnega izvlečka (ekstrakta) ter pari pokrito talco dolgo, da bo vse nieliko. Ker .se krompir že prej razkuha, služi namesto prežganja. Zelenjavo čim manj odkrivaj in jo le po potl-ebi premešaj*. Ruska kaša. 0:zek in visok lonec iz kamenine napolni do polovice z ajdovo kašo, ki si jo dobro opala. Na sredo kaše napravi z debelo kuhal-nico globoko vdrtino in jo zalij s 15 dkg stopljenega presnega masla na 1 kg kaše. Potem na-lij toliko slane vode, da bo kaša pokrita. Postavi tako pripravljeno kašo preko noči v gorko, pečico. Naslednjega dne položi velik ko.s (okoli 15 dkg) presnega masla kar na vrh kaše in postavi lonec odkrit za 4 ure v vročo pečico. Na kaši .se mora napraviti rumenorjava skorja. Daj jo kar v loncu na mizo k juhi ali namesto juhe s presnim maslom, kislo smetano ali kislim mlekom. , ■ Ribji džuvec (srbsko). Rarbeli 8 dkg finega olja in zarumeni na njem četrt kg opranega in osušenega riža, ki naj se toliko spraži, ^a bo kakor steklen. Potem dodaj na rezance zrezano kislo ali svežo zeleno papriko, potrebne soli in malo popra. TaliO pripravljen riž razprostrl po dnu koze. in ga ob kraju obloži z vencem zdravih rdečih,.na ploščice-zrezauüi paradižnikov, ki jih začini s soljo in poprom. Prazno sredino riSa pa napolni s kosi sirove ribe, ki nima-kosti, in ki jo treba tudi osoHti in opoprati. Naposled nalij na pripravljeni ribji đžuveć pol litra mlačne vode,' pokapaj poyrhu še 2 žlici olja in postavi jed pokrito v pečico, kjer naj se pari približno tričetrt ure, ne da bi jo mešala. Beograjski zrezki. Nare« sveže svinjsko meso, ki-ne sme hiti mastno, na prst debele male zrezke, ki jih potolči, osoli in opopraj ter odrgni s khnljem in prav inalo česna. Povaljaj jih na hitro v moki in jih na razbeljeni masti na obeh straneh rumeno speci. Potresi jih potem v isti posodi s tolikim številom svetlorumenih paprik, zrezanih na tanke rezance, kolikor je zrezkov. Zalij toliko z juho ali z vodo, da dobiš redko omako. Meso s papriko vred naj se do mehkega pari; Na koncu prilij pol skodelice kisle smetane, v kateri si razmetala kavno žličko moke in 2 žlici paradižnikove mezge, pari še nekaj časa, kvečjemu 10 minut, in daj. na" mizo z rezanci ali žHčniki. Mesni kolač (rumnnski recept). Napravi vlečeno testo iz 35 dkg mehke moke, celega jajca, žlice olja, nekoliko soli in mlačne vode, kolikor je še treba. Ko je počivalo pol nre, ga razvleci prav tanko na veliki mizi, pogrnjeni s prtom, ki ga prej poštupaj z moko. Debeli rob obreži, ostalo testeno ploskev pa pusti razgrnjeno, da se nekoliko osuši. Potem jo razreži na 8—10 pravo-kotnikov pekačeve velikosti. 4 pravokotnike polagaj na dobro namazan pekač; vsakega prejšnjega močno nakapaj z raztopljeno mastjo, potem šele položi drugega na prvega itd. Na 4. poleg masti posipaj tudi s kruhovimi drobtinami, nakar razmazi po njem sledeči nadev za prst debelo: pol kg pustega si-injskega mesa zmelji v stroju ali ga dobro sesekljaj. Nato bledo zarumeni na žlici masti majhno sesekljano čebulo, dodaj pripravljeno meso, osoli ga in opopraj in ga pari 20—25 minut. Ko se ohladi, mn primešaj celo jajce, 4 žlice mastne kisle smetane in uporabljaj to za nadev. Povrhu potresi zopet z drobtinami in pokrij s testenim pravokotnikom, pokapaj z mastjo "in spet pokrij ter torej postopaj kakor s spodnjimi štirimi ali petimi deli. Pravokotnike razdeli tako, da jih imaš spodaj in zgoraj enako število. Zadnjo krpo dobro namaži z mastjo in speci kolač v precej vroči pečici. Na vrhu so mora zarumeniti. Zreži ga z ostrini nožem na pravokotnike in seiTiraj s solato, posiljenim zeljem ali s paradižnikovo omako. Rumunski kolač je prirejen podobno kakor ruski mesni pirogi. Ruska pasha je velikonočna sirova sladica, ki ne sme manjkati v nobeni ruski hiši. Krasi jo po starih običajih iz svilenega papirja zvita roža, ki je pritrjena na tanko palčico in zataknjena v sredo pogače . . . Tričetrt kilograma kravjega sira pretlači skozi sito, primešaj mu celo jajce, osminko litra kisle smetane, 8 dkg sladkorja in 12 dkg stopljenega ■ presnega masla. Položi na porcelanasto skledo mokro in ožeto krpo tako, da se oprimo notranjosti sklede, in natlači vanjo prav na gosto pripravljeno pa.sho. Postavi skledo na led za 24 ur. Naslednjega dne zvrni pasho na plitek krožnik in potegni ž nje krpo. Ako hočemo, da je pasha popolnoma pravilna, se morajo na njej dobro poznati vdolbine, ki so jih napravile vanjo gube krpe. Pogačo potre-semo lahko z vanilijevim sladkorjem in nastrganimi liinonovimi olupki in jo začinimo s par .53 sesekljanimi sladkimi ali grenkimi raandlji. — Pasha pomenja ruski: Veljkanoč. Izvrsten čiešnjev kolač. Peterim starim žem-Ijam ostrgaj • skorjo- in jih razreži. Potem jih namoži v mleko; ko so se razmehčale,..jih pretlači ali jih ožmi in sesekljaj. Medtem vmešaj' .1.0 dkg presnega masla in 10 dkg sladkorja, dodajaj polagxima 4. rumejijake in 1 celo jajce, :đalje pretlacene zemlje, 10 dkg zmletih mandljev in par žlic sladke smetane ter vse dohro zmešaj. Stepi v trd sneg 4 beljake, dodaj mu 3 dkg sladkorja in ponovno stepaj, nakar ga. narahlo ' ^rimeSaj pripravljeni mešanici. Naloži, polovico tega v nainazan, z drohtinarrii posipan pekač tako, da plast ne bo. segala višje nego 2 cm! PoV kri) zmes z oblati in zloži povrhü lepih črnih črešenj tesno drugo poleg druge; lahko jim .izločiš koščice, ali pustiš-.cele. Crešnje. potresi s-Sladkorjem, po okusu tudi s cimetom ;Mi.arC]e naloži enakoniemo dnago polovico žemeljrie zmesi, ki.jo gladko-nara\Tiaj; Postavi pekač v srednje-: vročo pečico in pusti prve četrt'ure vratca pri-prta' pofem jih zapri in peci kolač vsega skupaj dobro -uro. Zreži ga -kar v pekaču na pra\-t>kotne ' ali poševne kose, posipaj, s- sladkorjem , in daj vročega na mizo. Sadni kruhki (sendviči). Razreži črn kruh na enakomerne tanke rezine in namaži vsako s presnim maslom, a preko masla še z medom. Potem . obloži-tretino kruhka z.reranci olupljene breskve, ki. si jih začinila i. rumom in sladkorjem; drugo tretino pokrij z izbranimi malinami, ki jih po-, valjaj v sladkorju. Tretjo tretjino pa obloži z malimi rezinami olupljenh hrušk' aH jabolk. Preko vsega potresi sladkor. ' ' . ' Rajska pena z jagodami. Zmešaj 8 dkg olup-Ijenih zmletih mandljev ali orehov, 8 dkg nastr-. gane'čokolade in'4 dlcg. sladkorja. Potem stepi, --pola litra sveže smetane -v trdo peno, pri.deni • narahlo pripravljeno mešanico in'naloži v..večjo stekleno slcdo "alf v 4' majhne s>ledice, za vsako osebo zase. Postavi riä led äli'vsaj na hlad. Preden' daš' na mizo-, deni povrhii lepe gozdne jagode, ki jih posipaj s sladkorjem. Jagodova pena. Stepaj "V ^neg "2 beljaka-, dov daj. kozarec sladkorja in stepaj, dalje, pozneje dodaj '3 kozarce pretlačeriih jagod ali'malin in , nekaj Časa "nato še kozarec sladkorja, a stepaj vedno dälje.-Naposled'dodaj -U 2 ploščici v sadnem soku- ali vinu raztopljeni želatine, stepaj še hekoliko, potem napolni s to tekočino' čaše ali male steklene skledice,-ki* jih postavi na. led.. Preden daš na mizo, n^kupiči 'povrlru vsake .čaše sladke spenjene smetane, po njej- pa razloži ne- • kaj lepih celih jagod ali malin, ki jih nalahno . jposipaj s sladkorjem: Serviraj z vafii ali piškoti. .Marelična mezga. 3 kg zdravih marelic raz-polovi in odstrani kosti.; zmešaj jih viikozi, ki jo imaš. samo za kuhanje mezge, s sokom, ene limone in četrt litra vode. Marelice kuhaj ob neprestanem mešanju, da se razkuhajo v mehko -kašo. Se vroče-pretlači-skozi-sito v." drugo čisto kozo, ki jo prej stehtaj,-Na-kilogram pretlačene mezge vzemi 80 dkg sladkorne sipe. Postavi zopet na vroč štedilnik in kuhaj, iznova, a'mešaj zopet nenehoma. Dioigo kuhanje traja 20 do 25 minut. Mezga je dovolj kuhana, če ne pre-rrioči pivnika, .ako kaneš kapljo vroče-mezge nanj. Dnigi poizkus je sledeči: Kani. v čašo-inrzle vode nekoliko mezge, .ako' je dovolj kuhana, se kaplja, mezge razleze šele na dim--"čaše.. Če se razleze že prej treba mezgo še .kuhati.' Marelično mezgo še vročo napolni v kozarce, ki jih lahko. zaveŽeš, kakor hitro .se napravi "na v-rhu.k.ozicä. Zelo priporočljivo je, da pokriješ mezgo v vsakem kozarcu z okroglo prirežanim" pivnikom, ki ga pomoči v žganje ali irum.- 'Ako, potreseš vrh papirja.še par nirvic salicila,. bolj gotovo: obvaruješ mezgo ple'sni ali kake druge-, okvare. ^^ , ' _ ....'.,• MareliČna mezga, prirejena na drug način. Novodobna kuhinja dolgotrajno kuhanje sadja včasih nadomesti z mešanjem, kar inla to pred- • nost, da se dosti manj sadja vkuha-in je torej ob isti množini sadja več rnezge. Zate vrste mezge uporabljaj prav zrele marelice; ako .so kaj poškodovane ali pikaste, vse okvare. obreži, ker ma-". reiic ne lupimo.'Stresi torej''oprane'o.sušene in "raspolovljene inarelice brez koščic.v kozo, v.kateri hočeš kuhati mezgo. Vmes natresi sladkorja: rrsto marelic, vrsto sladkorja — i kg sladkorja ' na 1 kg marelic. .Tako naj'stoje marelice preko • noči. Naslednjega dne jih' dobro premešaj -in ku-haj mezgo -ob . neprestanem mešanju vaega sku-. paj samo pol ure, računši od časa, ko je zavrela. -Potem jo odstavi in mešaj v isti posodi, kjer se: je kuhala kar hitro naprej še celo iiro; . dalje časa lahko mešaš, manj pa ne. Nalij mezgo takoj nato v kozarce, počal^aj, da se napravi pri vrhu ko'žica,-pokrij s.pivnikom pomočenim vrum, nakar kozarce zaveži. Ker se je malo "časa kuhala, ima krasno zlatorumeno barvo;, .ä kožice se vsled mešanja vse poraz^be, da je mezge neverjetno mnogo. Salicila. ali kaiega .drugega pri-dätka ni treba,- mezga se'na hladu-dobro ohrani. Ribez je jako hvaležna jagodičje. Ako ga' imamo na vrtu, ga lahko počasi uživamo po cel mesec, ker se svež zelo dolgo ohrani na grmih. Rer rodi'1-ib.ez'malodane vsako leto, si ga'lahko ' pripravimo za zimsko zalogo. ' Sok ima v sebi mnog'o žoličaste tvarinej imenovane pektin, zato se ribez hitro, strdi in je' jako odporen proti ple.šnobi in drugim takim nezgodam .'.. Ribez_ lahko vkuhamo na isti način kakor brusnice' in ga prav lahko uporabljamo za razne polivke in omake k divjačini in drugemu mesu. Ribez operemo, ga razprostremo, da se osuši- in; ga potem oskubemo p'eclj«v z -vilicami ali z rokami. Za. vsak. kilogram ' ribezovih . jagod računaino 80 dkg .«sladkorja in soka pol lirhone. In sicer stresemo v kozo plast ribeza, ga-pokapamo z Ii--mono, pov.rhu stresemo plast. sladkorja," nato zopcf plast ribeza, linione itd. Ko se stopi kuhamo ribez 20—25 minut; po preteku tega časa se začne s.ok že gostiti. Da se prepričamo aU je. dovolj žoličast,. zopet kanemo nekoliko vročega, ribeza v čašo mrzle vode;.ako pade do dna, ne da hi se razlezel, je dovolj Inihan. Vročega naložimo v kozarce, in ko se ohladi, ga neprodušno zavežemo s celofantnim papirjem. Limonov sirup. Iztisni toliko limon, da dobiš en liter soka. Potem kuhaj en kilogram slad- .54 „Kadar koli Te vidim -vedno si lepa ... Ona je ena izmed onih žen, ki se vedno dopadajo, Čistoto njene polti v5al'. ^ Mokri plašči izgube obliko, če jih napačno obešamo. Zalo jih moramo takoj obrisati s platneno krpo, ki popije mokroto, ali s pivnikom ter natlačiti rokave s časopisnim papirjem, vse pravilno nategniti in jih potem na lesen obešalnik obesiti na prepih. Juha, goveja in -postna dobi posebno dober okus, ako deneš vanjo pol ure pred uporabo par koščkov sira. Dno lonca pred uporabo vsakokrat namazi na vnanji strani z oljem; saje se ne primejo potem tako zelo oz. jih hitreje odstraniš. Ali se more zdravje kupiti? Ne, moramo si ga ohraniti. Zato negujte Vaše zobe redno z zobno kremo SargoM KALODONT, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicinoleat dra. Bräunlicha. S tem odpravite polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont. Ali že veš? D a postane voda bolj mrzla, ako jo močno osoliš? Da daje zelo oslajen limonov sok, razred-redčen z mlekom za otroke izvrstno-pijačo? D a se prižgana zelenjava hitro odloči od dna, oko postavimo lonec v mrzlo vodo? D a se uvela zelenjad in solata osvežijo, če jih položimo v mrzlo vodo, pomešano z limo-novim sokom ali s kisom? D a se sočivje hitreje zmehča, ako dodamo noževo konico natrona vodi", v.'kateri se kuha? D a ostane mleko dlje časa sveže, ako mu pri kuhanju primešamo žlico sladkorja? D a ostane riž bel, če mu primešamo pri •parjenju žličko limonovega soka? D a je novi krompir laže ostrgati, ako ga položimo 10 minut prej v slano vodo? D a ima meso piščancev finejši okus, če jim pred pečenjem vtakneš v trebušno votlino koreninico in šopek peteršilja? V avgustu list ne izide! Prihodnja številka bo izšla v septembru! .56