UpravnlStvo »Domovina v LJubljani — Knafljeva ulica 5 _ . _ . w ^ . Naročnina za tuiemstvo: četrtletno » din, P?"«1"0. Uredništvo »Domovine« _ Knafljeva ulica fltev. 6/IL, IzHafa VSak Četrti « dE, SSSft ^ AmeX letnoTtete telefon S122 dO 8126 ' lUiun poštn. hranilnice, podružnice » Ljubljani, it 1U1L Prazno izgovarjanje na podražitev živine V zadnjem času se je meso tu in tam podražilo. Tako v Mariboru za dva dinarja pri kilogramu. Ta ukrep se utemeljuje s tem, da se je dvignila tudi cena živini. Kakor pa poročajo z dežele, je to prazen izgovor. Sejmska poročila od „lanske jeseni dalje kažejo, da so se cene lani proti decembru res dvignile. Po božiču pa so spet nazadovale, kar je navadno vsakoletni pojav v tem času. Vzrok temu pojavu je občutnejše pomanjkanje živinske krme proti pomladi. Letos so kmetje to pomanjkanje občutili bolj kakor lani. Lansko leto je namreč pogosto deževje vzelo, pa tudi pokvarilo mnogo sena in otave. Kar se je rešilo, pa je slabo in ne-izdatno. Kmetje so zato prisiljeni, da hleve praznijo in živino odprodajajo, kar povzroča padanje, ne pa dviganje živinskih cen. Redki so tisti kmetje, ki razpolagajo z de- narjem, da si lahko kupijo seno, katerega cena je, kakor znano, silno poskočila, saj je znašala še nedavno 60 do 80 dinarjev za metrski stot. K temu je pripomogel dolgotrajni mraz, ki je vladal še v začetku maja, v katerem času so druga leta ponekod že kosili prvo deteljo in lahko pasli živino. Zadnje dni je glede krme že boljše, vendar pa še daleč ne toliko, da bi zaradi tega poskočile cene živini. Podražitev mesa je torej čisto neupravičena in v teh razmerah, v katerih živijo delavec, uradnik in obrtnik, hud udarec zanje. Če bi se bila nazadnje res malo povišala cena živini, ki tako nima tiste cene, ki bi bila pri stroških živinoreje osnovana, bi vsaj kmet, ki je tudi siromak, imel kaj od tega. Toda proti neopravičenemu izgovoru na podraženje živine morajo kmetje protestirati. Slovensko čebelarsko Š&jjSgT sisiam * društvo deluje že 40 let V dvorani Delavske zbornice v Ljubljani so se zbrali v nedeljo odposlanci podružnic Slovenskega čebelarskega društva k letni skupščini, ki je bila hkratu proslava 40-letnice društvenega obstoja. Zbor je vodil predsednik prof. Josip Ver-bič, ki je v svojem govoru obrazložil razvoj društva. Ze slavni naš čebelar Janša je spoznal velik pomen združevanja čebelarjev in je 1. 1772. izdelal načrt čebelarske družbe Prav 100 let pozneje, 1. 1872., se je ustanovilo v Sloveniji prvo čebelarsko društvo, ki je poleg nemškega lista izdajalo šo »Slovensko čebelo«. To društvo je živelo od 1. 1875. dalje kot podružnica Kmetijske družbe. Leta 1883. se je ustanovilo novo društvo pod imenom Čebelarsko in sadjarsko društvo, ki je do 1. 1889. izdajalo svoj list »Čebelar in sadjar«. Po tem času je tudi to društvo prenehalo in čebelarji so imeli več let nato zavetišče pri Kmetijski družbi. Rojstni dan sedanjega društva pa je bil 8. novembra 1. 1897., ko je Kmetijska družba sklicala čebelarski shod, na katerem se je sklenilo ustanoviti posebno čebelarsko društvo s sedežem v Ljubljani. Prvi občni zbor je bil 1. 1898. Na tem zboru se je sklenilo med drugim tudi izdajanje društvenega glasila »Sldvenskega čebelarja«. Da bi se društvo bolj razširilo, so po tem letu začeli ustanavljati' podružnice. Kaj hitro je bilo ustanovljenih 10 podružnic. Važen mejnik v zgodovini društvenega delovanja je bila uvedba Znideršičevega panja, ki se je kmalu razširil po vsej Sloveniji. Razvoj društva je zaostal v vojnih letih. Neverjetno nagel" napredek je zaznamovalo društvo takoj po vojni 1. 1918. Leta 1920. je društvo štelo že 99 podružnic s 3240 člani. Ustanovljen je bil blagovni oddelek, ki je imel od tedaj dalje zalogo najvažnejših čebelarskih potrebščin. Od leta do leta je društvo napredovalo in z vidnim uspehom tekmovalo z vsemi čebelarskimi društvi v Jugoslaviji, pa tudi z mnogimi tujimi. Vse težave je odbor s srečno roko odvrnil. Danes stoji na Tyrševi cesti Janšev dom, v katerem je nastanjena društvena čebelama. Iz poročila tajnika g. Mirka Dermelja je posneti, da se je lani med drugim posvečala posebna pozornost rejnemu okrožju v Selški dolini, kjer naj se nudi možnost za gojitev čistih čebelnih družin,, kar bo za slovensko čebelarstvo v veliko korist. Obsežno snov obravnave so nudila paSišča, čebelarski zakon, pravilnik o zatiranju čebelnih kužnih bolezni, pregledovanje čebelnjakov v ptujskem in ljutomerskem okraju, pravila zveze v Beogradu in drugo. Zadovoljiva rešitev najvažnejših čebelarskih vprašanj daje najboljše izpričevalo odboru, ki pod predsed- stvom neutrudljivega predsednika prof. Josipa Verbiča neumorno deluje za napredek čebelarstva. Slovensko čebelarsko društvo šteje zdaj 155 podružnic s 3112 člani. Da bi se članstvo strokovno čim bolj usposobilo, ja. društvo priredilo v 1. 1937. nad 50 predavan] po vsej dravski banovini in posebne tečaja za vzrejo matic in gojitev čiste sivke. Najvažnejše delo društva je bilo v ureditvi ajdovih pasišč in zatiranju čebelnih kužnih bolezni. Pasišča so bila doslej kamen spotike med domačimi čebelarji in prevaže-valci. Zelo pametno je bilo zato, da so bila s poročevalcem banske uprave g. Okornom in pa prizadetimi domačini in prevaževalcl določena stalna stojišča za ajdova pasišča na Štajerskem. Verjetno do jeseni bodo stalna stojišča določena tudi za vse ostale v po-štev prihajajoče kraje dravske banovine. V zvezi s tem je pričakovati nove pašne na? redbe do srede junija. Za kraje, v katerih so stojišča že določena, prijave odpadejo. V ostalem bo nova naredba kratka in jasna ter bo imela stroga določila za prevoz. Prijave čebel za ajdova pasišča bo odslej naslavljati na sreska načelstva. Z vnemo je društvo nadaljevalo v preteklem letu delo na zatiranju kužnih bolezni, ki ogrožajo severnovzhodna kraje naše banovine. Po pregledu čebelnjakov v ptujskem je bil izvršen pregled v lju-? tomerskem sodnem okraju. Zal društvo ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bi to delo izvedlo, kakor ga narekuje nujnost. Menimo pa, da je prav za izvedbo tega. dela poklicano tudi oblastvo, ki naj z izdatno podporo omogoči pregled vseh okuženih krajev in zajezitev najnevarnejših bolezni. Med predlogi je bil tudi ta, da bi za 40-letnico ustanovilo društvo* v svojem okviru zavarovalni sklad za škodo, povzročeno od kužnih bolezni. Zavarovan bi ,bil vsak član, ne da bi v sklad kaj prispeval. Prispevke v sklad bi za članstvo plačalo društvo samo, ne da bi pri tem bila dosedanja članarina opvišana. Pravico do odškodnine bi imeli člani, ki so vsaj tri leta v društvu. Predlog je bil zelo toplo sprejet. . - . Delo Slovenskega čebelarskega društva za-r služi vsekakor splošno pozornost in podporo oblastev, saj je v svojem 40-letnem delovanju pokazalo vso delovno zmožnost. V Laškem so se zbrali ^^^ zastopniki slovenske obrti Prijazno kopališko in letoviško mestece Laško se je za dva dni, soboto in nedeljo, izpre-menilo v živahno taborišče obrtništva, ki se je zbralo iz vseh krajev naše ožje domovine, da poudari svoje zahteve v borbi za obstanek. Vse mesto je bilo odeto v državne trobojni-ce. V hotelu Savinji je bil v soboto najprej pod. vodstvom predsednika Zveze obrtnih društev za dravsko banovino Josipa Rebeka iz Ljubljane kratek posvet, nato pa.se je začel občni zbor zveze, ki ga je tudi vodil predsednik Rebek. . . Neumorno delo Zveze obrtnih društev Podrobno delovno poročilo je podal upravni tajnik Lavrenčič, ki je navajal obsežne posle zvezne uprave, a tudi težave, s katerimi se mora zveza boriti. Tako dobivamo nove zakone, ki se tičejo obrtniškega stanu, a pri njih ureditvi njegovi predstavniki nimajo besede. Ponovno se pripravlja dopolnilo obrtnega zakona, a vsa znamenja kažejo, da ne bodo upoštevani niti predlogi, ki so bili spre-, jeti že na posvetih pred sedmimi leti. .V ustavi je določena ustanovitev gospodarskega sveta, ki ga obrtništvo še v§e do danes ni dobilo. Med društvenim delom, ki ga je zveza opravila, v preteklem letu,. je posebne omembe vredna ustanovitev Ključavničarske gospodarske zadruge, Zveza- se prizadeva, da se pri društviii ustanove tudi mladinski odseki za obrtni naraščaj. Bolgarska obrtna zveza je povabila desetčlansko odposlanstvo naše zveze na ogled obrtniških ustanov. v Bolgariji^ Nova društva, odnosno pripravljalni odbori so bili ustanovljeni v Cerknici, na Teznem in v Veržeju. Živahno se naši obrtniki pripravljajo tudi ,,za udeležbo prve državne obrtne razstave v Bepgradu. vrrf me si ti Po pozdravnih nagovorih te poročal le blagajnik Urba«, nato pa Je bila na predlog ra-iunskega preglednika Silrerja toglaano spra- |ate razrešnlca. na tolgostoin^ Ko se je zvečerilo, so Laščani svojim gostom na tihem priredili izredno presenečenje: Pripravili so razsvetljavo slikovitega starinskega mesteca, ki te poleg udeležencev zbora privabila k mosta ln na trg pred Henkejevim hotelom skoro vse domače prebivalstvo. Tudi meščani sami so priznali, da Se niso videli tolikšne krasote. Na gradu Je razen tega zagoni ogromen obrtniški znak, ki je ostal vso fcoč razsvetljen, hkratu pa so se z grada ogla-1 tile fanfare. Počastitev Jakoba Zadravca ob 40 letnici njegovega delovanja za obrtništvo V hotelu Savinji so se odposlanci in gostje nato vnovič zbrali k večeru, namenjenemu T počastitev 40 letnega obrtniškega delovanja lastnega predsednika zveze Jakoba Zadravca k Središča ob Dravi Slavljencu so domači pevci priredili podoknico, nato pa mu je prvi nazdravil predsednik Rebek, ki je poudarjal, da Je imelo delo, Id ga je Zadravec z izredno požrtvovalnostjo desetletja opravljal med obrtništvom na nekdanjem Spodnjem Štajerskem, poleg stanovskega tudi velik nacionalni pomen, saj je pomagal ohraniti narodni skupnosti prav tistega malega in sretfnje- Ea človeka, ki je bil od tujega pritiska naj-olj ogrožen. Za predsednikom so slavljencu lestitali še narodni poslanec Pleskovič, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ambrožič, podpredsednik zbornice Elsbacher, podpredsednik zven Vahtar, zastopnik mestne občine Hrastdj, v imenu laških obrtnikov Košir, odposlanec Zdhar iz Celja, podstarosta laškega Sokola Kržlšnik, tajnik Iglfč, odposlanec Kalan fz Škofje Loke, prečitana pa fe bila tudi cela kopa pozdravnih pisem. Med drugim sta Zadravcu pismeno čestitala narodni poslanec Prekoršek in stari šlavljenčev ■oborec novinar Antt Beg. Ves večer so pevci z ubrano pesmijo skrbeli za razpoloženje, na koncu pa je Jakob Zadravec skromno odklonil toliko čaščenja in izjavil, da je vse svoje življenje opravljal samo delo, ki Je bilo naloea vseh. Tabor slovenskega obrtništva V nedeljo zjutraj je Laščane na vse zgodaj predramila budnica. K vlakom, ki so v jutr-nih urah prihajali iz obeh smeri, so se zbirale trume domačega prebivalstva k sprejemu gostov. Ob 10. se je v dvorani Henkejeve-ga hotela začel velik zbor, ki so mu med drugim prisostvovali tudi sreski podnačelnik dr. Orožen, narodni poslanec Pleskovič, častni predsednik Zadravec, zastopnik Zveze hrvatskih obrtnikov Volčanšek iz Zagreba, ravnatelj Obrtne banke Rajko Ogrin iz Ljubljane in zastopniki Številnih društev in ustanov. Med živahnim odobravanjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka Nj Vel. kralju Petru, nato pa brzojavni in pismeni pozdravi ministru za trgovino in industrijo in drugim predstavnikom oblastev. Za Jakoba Zadravca je prispela še vrsta brzojavnih čestitk, med njimi čestitke glavnega tajnika v pokoju dr Windischerja, tajnika dr. Pretnarja, Trgovskega društva Merkurja in Glavne državna obrtniške zveze. Prvi je kot domačin pozdravil zborovalce predsednik domačega Obrtniškega društva Vavpotič in poudaril trdno voljo obrtnikov, da se ne dado podjarmiti od strojev. Zborovanje so pozdravili še zastopnik hrvatskih obrtnikov Volčanšek, narodni poslanec Pleskovič, ki je viharno pozdravljen sporočil pozdrave vseh naprednih slovenskih poslancev in senatorjev ter obrtnike pozval k slogi, zakaj samo skupna sila lahko rodi uspeh, podpredsednik Elsbacher, predsednik Združenja trgovcev Herlah, zbornični svetnik Ambrožič in podpredsednik zveze Vahtar. Kaj terjajo obrtniki Nato je predsednik Rebek v izčrpnih izvajanjih poročal o položaju obrtniškega stanu, zbornični svetnik Ambrožič je na kratko očr-tal potrebo zaščite obrtnika, tajnik Iglič je poročal o vprašanju organizacije in strokovnega tiska (glasilo), blagajnik Urbas je razvil podroben načrt za izvedbo obrtniškega socialnega zavarovanja in na koncu je bila sprejeta resolucija, ki poziva odločujoče činitelje, da posvečajo vprašanju obrtniškega napredka popolno pozornost, posebno pa, da se brez odloga uredijo nastopne pereče zadeve: izvedba predloga zakona o šušmarstvu, ki so ga stavile »brine zbornice in obrtni odseki skupnih zbornic ministrstvu že leta 1935.; ustavitev rokodelskih del v državni kaznilnici v Mariboru in opustitev režijskih del po samoupravnih ustanovah in industrijah; iz-izpopolnitev predpisov za pavšalno obdavčenje pridobnine za male obrtnike v vseh mestih, ki zaposlujejo do Štiri pomočnike in uporabljajo pogonsko silo do štirih konjskih sil; ustanovitev gospodarskega sveta; zagotovitev potrebnih sredstev za strokovno izpopolnitev obrtništva in njegovega naraSčaja; izvedba finančne zaščite obrtniškega stanu. Dežela Je bol} kakor mesta . . v * potrebna posvetovalnic za matere Vodilni možje jugoelovenske unije za zaščito dece in zastopniki nekaterih socialnih ustanov v Ljubljani so nedavno razpravljali o potrebi ustanovitve posebne posvetovalnice in doma za noseče matere Posvetovalnica in dom naj bi se ustanovila v Ljubljani Iz razprave o tem važnem vpr^šaniu posnema- mo nekatere važne misli: V vseh prosvetljenih državah je kmalu po pričetku borbe proti umrljivosti otrok zmagalo prepričanje, da je treba zaščititi otroka že v materinem telesu in ne šele po rojstvu. Zaščititi je treba torej nosečo žensko. Za ta-kn ?a5čito ie pri nas še zelo slabo poskrblie- BJOBN8OTGRNE BJftRNSON DEKLE Z O S O J Thorbjorn je videl, da bi potreboval tudi »ov cvek, da zatakne jarem, in ga je Sel tekat. Ker pa na dvorišču ni dobil ničesar primernega, Je Sel le dalje, prišel do drvarnice in stopil vanjo, počasi in tiho, kajti Se ■merom je mislil na ženinove besede. Našel Je, kar je iskal, potem pa je sedel, še zmerom zatopljen v misli, k steni, vzel polenček v roke in ga začel počasi obrezovati. Tedaj ji zaslišal nekaj kakor stokanje. Culo se je s druge strani tanke stene, kjer je bila kotama, in Thorbjorn je prisluhnil »Ali si... res... ti?« se je oglasil po dolgem času moški glas tn bil je tako čuden, kakor bi bil govoril na smrt utrujen človek Potem je ujel pridušen jok, ki je bil pa ženski. »Zakaj s! prišel tudi ti sem?« Je bilo naslednje vprašanje tn govoriti Je morala ženska, ki je prej jokala, kajti glas so še zdaj tavile solze. »Hm . na kater! gostiji naj pa igram, če M na tvoji?« Lars, muzikant, Je to, si je mislil Thor-bjflrn. A ženska? Biti mora nevesta! Lars je bil visok, lep fant. Njegova stara mati Je imela v najemu kočo, ki je pripadala k Dolgi rebri. »Zakaj ml nisi nikoli povedal?« Je rekla • počasnim, pridušenim glasom, kakor bi bila bodo vznemirjena. »Mislil da med nama to ne bi bilo potrebno,« ji je na kratko odgovoril. i POSLOVENIL B. BMTERSIO Neliaj časa je ostalo vse tino. Potem je za čela spet ona: »Saj si vendar vedel, da Je on hodil za mano!« »Pa sem mislil, da si močnejša...« Potem je slišal spet samo jok Naposled ga je ona iznova vprašala: »Zakaj mi nisi nikoli povedal?« »Sinu stare Berte bi bilo pač malo koristilo, če bi bil povedal hčeri z Dolge rebri da jo ima rad,« je muzikant odgovoril po kratkem premolku. ki ga je le časih pretrgalo globoko sopenje in ihtenje. Čakal je na odgovor... »Tako dolgo sva gledala drug drugega...« je začul naposled. »Tako ohola si bila Saj nI bilo niti mogoče s teboj pošteno govoriti . « »Pa vendar ni bilo na svetu ničesar, kar bi si bila bolj želela ... Od dne do dnes sem čakala... kadar sva se srečavala . časih se mi le skoraj zdelo kakor bi se ti bila ponujala Potem sem si naposled mislila, da me ne maraš.« Spet je bilo vse čisto tiho ThorbjSrn ni slišal odgovora, niti ihtenja ni bilo in globokega sopenja. Pomislil je na ženina, ki ga je poznal. Vedel je. da je spodoben človek in kar žal mu ga je bilo. Tedaj je spet ona pretrgala molk. »Bojim se, da bo imel pri meni kaj malo veselja... on... če...« »Dober človek je,« je dejal bolni Lars in začel spet stokati. V prsih ga je moralo boleti. Njej se je moral smiliti, kajti rekla mu ie: »Da, zelo hudo . je to zate... toda... saj se midva tako ne bi bila nikoli pogovorila, če se ne bi bilo to zgodilo. Ko si udaril Knuda, sem te šele razumela« »Nisem mogel tega več prenašati,« je rekel m čez nekaj časa je dodal: »Knud je hudoben« , . .. , »Dober ni,« je odgovorila ona. Dolgo sta spet molčala. Nato je rekel on: »Samemu sebi se bom čudil, če bom kdaj ozdravel Sicer pa mi je zdaj tako vseeno.« »Da. hudo tj je, — ampak meni je še hujše.« In spet je zajokala »Ali pojdeš?« jo je nato vprašal. »Da,« je odgovorila in nato: »Moj bog, moj bog. kakšno življenje bo to!« »Ne jokaj tako,« je rekel. »Bog bo mojemu Življenju kmalu napravil konec, potem pa bo — videla boš — tudi zate bolje...« »Moj bog. moj bog, zakaj mi nisi nikoli rekel!« je dejala z zadušenim glasom. Potem se je Thorbjdrnu zazdelo, da je šla, ali pa da ne more več govoriti, kajti dolgo ni ničesar več slišal. Nato je šel. »Zakaj sta se pa Lars in Knud spoprijela?« je vprašal Thorbjfirn prvega svata, ki ga je dobil na dvorišču »Hm, zakaj sta se? Da...« je dejal domači hlapec Peter in nakremžil obraz, kakor bi bil hotel med njegovimi gubami nekaj skriti. »Vzrok je bil prokleto brez pomena. Knud J« vprašal Larsa, ali njegove gosli na tej svatbi dobro zvene.« ikrbite malo boli -«voie zobe. oto*** Jami zobni katnen. ickODOHT no. Otroška umrljivost je pri nas še zmerom zelo velika. Številke o umrljivosti otrok kažejo, da je umrljivost največja med novorojenci in med otroci kmalu po porodu. Kljub temu še nimamo potrebnih ustanov za zaščito naših nosečih žensk. Za zdravje matere in otroka je potrebno da je noseča mati že med nosečnostjo pod zdravniškim nadzorstvom. Mnoge žene tega ne vedo, mnoge pa, ki žele med nosečnostjo zdravniške nege, si je zaradi slabih razmer ne morejo privoščiti Potrebna je torej posvetovalnica, ki bi delovala prav tako zastonj kakor zdaj že deluje posvetovalnica za otroke. Dan za dnem nam nudijo ulica, sodna dvorana, bolnišnica žalostne prizore, ki naravnost vpijejo po potrebi zaščite noseče ženske Pri nas se še vedno dogaja, da noseče ženske tik pred porodom prosjačijo po ulicah Navadno spremljajo te ubožice zanemarjeni bolni, izstradani otroci. Nezakonske matere Še vedno ubijajo sebe in svoje otroke ker so brez zavetja, jim preti duševno in telesno trpljenje in jih obup tira v zločin Do gaja se da pridejo iz oddaljenih krajev ao seče ženske v ljubljansko žensko bolnišnico kjer jih zaradi prenapolnjenosti ne morelr sprejeti Ubožice se napotijo domov ter "O dijo na ulicah na postajah in v vlakih Koliko ie ubožnih mater ki bi potrebovale jo sebno nego in hrano, pa nimajo ne nege nt hrane, čeprav je njih usoda in usoda njih otrok od vsega tega odvisna Zato mora posvetovalnica za noseče ženske dopolniti še dom za noseče matere, v katerem bi našlf zavetje in nego vse noseče matere, ki so za ščite in nege potrebne. Dom za zdravstveno zaščito mater in de-ce v Ljubljani opravlja že razna dela Zaščitne sestre zavoda obiskujejo žene na domu, jim dajejo nasvete in jih vabiio v posvetovalnico. Posredujejo za žene tudi ori sodišču, na borzi dela. pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev in pri drusih bolniških blagajnah Zavod ima v ta namen posebne ure. Zdravniki zavoda in sestre so na ta način pregledali že četrtino Ljubljane zavod pa ne more opravljati pregledov nosečih mater ker nima zdravnika sepcialista za porodništvo. Posvetovalnice za noseče matere imajo tudi nekatere ljubljanske bolniške blagajne, a te so namenjene le za članice * istem trenutku je šla tudi nevesta mimo njiju. Obrnila je obraz stran, ko pa je slišala Larsovo ime, se je ozrla za njima in pokazala dvoje nemirnih, zardelih, objokanih oči. Drugače pa je bil njen obraz hladen — tako hladen, da ga Thorbjorn nikakor ni mogel spraviti v sklad z besedami, ki jih je slišal prej v drvarnici. In tako je začel še dalje razpletati svoje misli. Nekoliko dalje je stal konj in čakal Thorbjorn je zataknil cvek v jarem in pogledal potem za ženinom, da bi mu dal roko Ni maral iskati, da, najljubše bi mu bilo, če ga ne bi bil videl, in brez pomišljanja je sedel na voz. Tedaj pa se je začulo z leve strani dvorišča, tam. kjer je bil skedenj, kričanje in razgrajanje. Kopica ljudi je planila ven in velik fant, ki je tekel pred njimi je tulil: »Kje je?« ... Ali se je skril? ... Kje je?« »Tamlel Tamle!« so zaklicali nekateri »Ne pustite ga stran!« so pravili drugi. »Nesreča bi bila.« »Ali je mar Knud?« je vprašal Thorbjorn fantka, ki je stal pri vozu. »Da, pijan je, in potem se mora vselej pretepati.« Thorbjorn je že sedel na vozu in je zdaj le še pognal konja. »Ne, tu ostani, prijatelj!« je zaslišal za seboj. Nategnil je vajeti, toda ker konj ni maral obstati, ga je pustil iti. »Hej, ali se bojiš, Thorbjorn z Jelkove rebri?« je zaklical nekdo tik za njim. Zdaj je močneje nategnil vajeti, ozrl se pa ni. Potreba po posvetovalnicah in domih za uoseče matere je splošna in ni nujna samo ia Ljubljano. Posebno važna bi bila tudi za ieželo. Ženska bolnišnica v Ljubljani sicer oregleduje noseče matere, ki prihajajo v bolnišnico in prosijo za pregled ne more pa ugotavljati gmotnega položaja nosečih mater in tudi ne ničesar scoriti za njih zaščito v tem pogledu. V Ljubljani je potrebna osrednja ustanova za zaščito nosečih žensk. Taka ustanova bi vršila ne samo zdravstveno, temveč tudi socialno delo Ustanova bi delovala za vso banovino. Imeti bi morala porodniškega 'dravnika, babico in zaščitne sestre To so misli, ki so se sprožile na sestanku. Pozdraviti je zlasti predlog, da se posvetovalnice in domovi za noseče ženske osnujejo povsod saj je dežela takih naprav še bolj ootrebna, kakor so jih mesta, pa ne samo zaradi siromaščine našega podeželja, temveč še bolj zaradi nevednosti, ki zakrivi toliko da. NEPOTREBNO VPRAŠANJE Ekvadorskega vojskovodjo Santosa je nekoč vpraša) novinar, zakaj je dal usmrtiti svojega nasprotnika. »Zakaj? Ker sem se bal, da ne bi zastavili tega vprašanja čez nekaj časa njemu,« je menil ^antoso rhorbjorn je pogledal nazaj. »Hvala, domov moram,« je rekel. Zdaj so ga začeli spet vsi pregovarjati in med tem se jih je nabrala cela kopica okoli voza Knud se je postavil pred konja, ga začel božati, potem pa ogledovati od vseh strani. Knud je bil visok fant s svetlimi a ku-štravimi lasmi in ploščatim nosom Usta je imel velika in debela, oči pa temnosinje in predrzne. Svoji sestri je bil le malo podoben. Samo nekaj črt okoli ust sta imela enakih in on je imel isto pokončno čelo, le nekoliko nižje. Sploh je bilo v vsem njegovem obrazu nekaj odurnega, trdega, njen obraz pa je bil zelo nežen. »Koliko hočeš za konja?« je vprašal Knud. »Ne mislim ga prodajati,« je odvrnil Thorbjorn. s »Ali morda misliš, da ga ne bi mogel plačati?« je nadaljeval Knud. »Ne vem, ali ga moreš ali ne.« »Kako, dvomiš? Pa bi bilo dobro, da bi prej svoje besede premislil,« je rekel Knud. Fant, ki je prej slonel v izbi ob steni in se igral z lasmi obeh deklet, je zdaj pripomnil svojemu sosedu: Knud se pa to pot ne upa prav.« To je Knud slišal. »Da se ne upam? Kdo pa pravi to? Da se jaz ne bi upal?« je zakričal. Čedalje več ljudi se je nabralo okoli voza. »S poti! Pazite na konja!« je vzkliknil Thorbjorn in zamahnil z bičem, da bi pognal. »Meni si rekel, da bi šel s poti?« je vprašal Knud. »Konju sem rekel. Iti moram,« je odvrnil ThorbjSrn, ne da bi se bil obrnil v stran. Politični pregled V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kraljevih namestnikov sprejeta ostavka ministra brez portfelja dr. Sefkije Behmena. Dr. Behmen je postavljen na razpoloženje in odlikovan z redom jugoslovenske krone I. stopnje. Na njegovo mesto je imenovan za ministra brez portfelja dr. Džafer Kulehovič. Med prvimi državami, ki so navezale stike s Francovo vlado v Španiji, je bil tudi Vatikan, ki je prvi imenovaf svojega zastopnika pri frankovski vladi v Burgosu. Kakor poroča zdaj glasilo Vatikana »Osser-vatore Romano«, je bil škof ancirski Cico-gnani imenovan za papeškega nuncija pri frankovski španski vladi v Burgosu. Istočasno je general Franco imenoval svojega poslanika pri Vatikanu. S tem je dejansko izvršeno priznanje vladavine generala Franca v Španiji s strani Vatikana. Na Madžarskem je pretekli teden odstopila dosedanja vlada s predsednikom Daranyl-jem in je bila sestavljena nova vlada s predsednikom Imredyjem. Nova vlada bo nastopala proti komunistom in tudi proti fašistično usmerjenim desni- »Kaj, čez mene bi rad peljal?« je vprašal Knud. »Pa pojdi s poti!« Konj se je vzpel kvišku, drugače bi bil z nogami zadel Knuda v prsa. Tedaj ga je Knud prijel za gobec, in konj, ki se je spomnil ravnanja na cesti, se je začel tresti. To je prijelo Thorbjorna, ki mu je bilo žal, da je žival prej tako mrcvaril. Zdaj se je njegova jeza obrnila proti Knudu. Z bičem v roki se je pognal kvišku in udaril Knuda po glavi. »Udaril si me?« je kriknil Knud in se približal. »Thorbjorn je skočil z voza. »Zloben si!« je dejal bled kakor zid in pomolil vajeti fantu iz izbe, ki se mu je ponudil, da bo konja držal. Stari mož, ki je vstal, ko je Aslak končal svojo povest, je prišel zdaj k Thorbjornu, ga prijel za roko in mu rekel: »Samund z Jelkove rebri je prepošten človek, da bi se moral njegov sin ruvati s takšnim pretepačem.« Thorbjorn se je malo pomiril, Knud pa Je vzkliknil: »Jaz — pretepač? Če sem jaz, je tudi on, in moj oče je prav toliko vreden kakor njegov ... Le pridi bliže!... Slabo je, da ljudje ne vedo, kdo izmed naju je močnejši.« Potem si je odvezal ovratno ruto. »To bodo kmalu videli,« je rekel Thorbjorn. »Kakor dva mačka sta,« je dejal mož, ki je prej ležal na postelji; »najprej morata samemu sebi vliti poguma oba.« Thorbjorn je to slišal, odgovoril pa ni. Nekateri iz množice so se smejali, dfugi pa so rekli, da je sramota, da je; tbllko pretepov čarjcm, kakor je govoril novi ministrski predsednik Imredy pred poslaniško zbornico, ko je razvijal program svoje vlade. Iz Šanghaja poročajo o uspehih japonske ofenzive na lung-hajskem bojišču. Japonci so baje na šestih krajih prebili kitajsko fronto, vendar je še končni izid negotov, ker se kitajske čete izredno hrabro borijo. Japonski napad proti kitajskim "postojankam južno od Tangšana je bil odbit z velikimi izgubami za Japonce. Prav tako je bil odbit japonski napad na lunghajsko železnico pri Fengsienu. Na španskih bojiščih napredujejo frankovske čete, zlasti na teruelskem bojišču, kjer prodirajo od Teruela proti vzhodu. Frankovci so zavzeli v zadnjih dneh obširno ozemlje. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED IN SVINJE. Na sejmu v Dravogradu so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 5, II. po 4.50, III. po 4, telice I. po 4.50, II. po 4, III. po 3.50, krave I. po 4, II. pa 3.50, m. po 3, teleta I. po 5.S0, II. po 4.75, prašiči špeharji po 8 do 10, pršutarji po 8 dm. Mesne cene so bile: govedini I. prednjemu delu 10, zadnjemu delu 12, IT. prednjemu delu 8, zadnjemu delu 10, III. prednjemu delu 7, zadnjemu delu 10, svinjini 16, slanini 15, svinjski masti 16 din. Na sejmu v Črnomlju so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 6, IL po 5, III. po 4.50, krave I. po 5.50, II. po 4.50, III. po 3, teleta I. po 7.50, II. po 6.50, prašiči špeharji po 8, pršutarji po 5.50 din. KRMA. Cene so silno različne. Kjer še ni pričakovati kmalu nove krme, so cene visoke, med tem pa so v krajih, kjer lahko po malem že kosijo, odnosno pasejo, cene nizke. Ponekod se je nedavno seno tigovalo po 75 din in še več za 100 'kg. Na zadnjem sejmu v Dravogradu pa je bilo le po 35, a slama po 25 din. . t 1 ŽITO/ Na beograjski blagovni borzi je te dni notirala naša pSenica s Potisja 242.50 din za 100 kg. To je najvišja cena naše pšenice v zadnjih osmih letih. Nekoliko dražja je bila L 1929. neposredno pred splošno go- spodarsko stisko. Visoka cena izvira od tega, ker nam je začelo pšenice primanjjkovati. Ni izključeno, da jo bomo morali še uvažati. Zaradi pomanjkanja pšenice se je podražila tudi turščica. VINO. V Črnomlju se je prodajalo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 4 do 5, boljše pa 6 din liter. V Konjicah je bilo navadno mešano vino po 4 do 5, finejše sortirano pa po 6' do '8 din liter. KROMPIR. Na sejmu v Dravogradu je bil po 75, na sejmu v Črnomlju po 100, na konjiškem sejmu po 110 din za 100 kg. MED. Čisti med je bil v Dravogradu, Črnomlju in Konjicah po okoli 20 din za kg. JABOLKA. Zaloge so neznatne. Kljub temu pa zaradi preveč ovelega blaga cene niso visoke. V Dravogradu so se trgovala jabolka I. po okroglo 300, II. po 200 in III. po 150 din za 100 kg. VOLNA. Na dravograjskem sejmu je bila oprana volna po 30, neoprana po 20 din za kilogram. SIROVE KOZE. V Dravogradu so se trgovale: goveje po 11, telečje po 15 in svinjske po 6, v Črnomlju goveje po 10, telečje po 12 m svinjske po 6, v Konjicah pa goveje po 8, telečje po 12 in svinjske po 6 din za kg. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 17. t. m. v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 24.19 do 24.33 din; 1 nemško marko za 17.55 do 17.67 din; 1 funt šterling za 216.81 do 218.87 din; 1 ameriški dolar za 43.41 do 43.77 din; 100 francoskih frankov za 121.66 do 123.30 din; 100 češkoslovaških kron za 151.93 do 153.04 din; 100 italijanskih I!r za 228.94 do 232.03 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 484.50 do 485 din. Avstrijski šilingi so bili v ljubljanskem zasebnem kliringu po 8.93 din, nemSki klirinški čeki pa po 14.50 din. ; ; i i j . . j Sejmi 23. maja: Martjanci, Vrhnika, Sv. Peter pod Sv. gorami; 24. maja: Nova vas na Blokah; 25. maja: Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Gornja Radgona, Kotlje, Mala Gora, Mengeš, Radeče pri Zidanem mostu, Svetina, St. Gotard pri Trojanah, Vitanje: 27. maja: Gorenji Logatec, 2užemberk; 28. maja: Puconri, Ptujska gora. Drobne vesti = Pridelovanje bombaža v Jugoslaviji. Površina zasejana z bombažem, se je v Južni Srbiji povečala letos od 1800 do 3100 ha. Povprečni pridelek na hektar je 1000 kg. Kakovost lanske letine je bila izredna. V vsej Južni Srbiji pa je 70.000 ha zemlje, ki je pripravna za gojitev bombaža. Ker pa bombaž zelo izčrpa zemljo, se more zasejati le vsako tretje leto in bi se mogel bombaž v Južni Srbiji pridobivati vsako leto na površini, veliki 23 tisoč hektarov. Letos se bodo začeli poskusi z bombažem tudi v donavski banovini, zlasti v Bački. = Oddaja banovinskih žrebcev v zasebno oskrbo. Banska uprava objavlja odločbo, po kateri se oddajo banovinski žrebci javnim in zasebnim napravam in zasebnim konje-rejcem za plemenitev in uporabo po določbah pravilnika o oddajanju državnih žrebcev za plemenitev in uporabo. Pogodbe o oddaji banovinskih žrebcev za plemenitev po tem pravilniku so veljavne, ko jih odobri banska uprava. O morebitnih sporih iz teh pogodb odloča dokončno banska uprava in se sodna pot izključuje, kar se mora izrecno navesti v vsaki pogodbi. Gornja odločba je objavljena v »Službenem listu« od 11. t. m., ko preneha veljati dosedanji pravilnik o oddaji banovinskih žrebcev v zasebno oskrbo z dne lfi. januarja 1. 1935., vendar se njegove določbe še nadalje uporabljajo za doslej oddane banovinske žrebce. — Potrdilo o plačanih davkih pri izdaji potnih listov. Finančni minister Dušan Letl-ca je izdal odlok, da se od oseb, ki potujejo letos od 1. maja do 15. oktobra v tujino na zdravljenje, na počitnice ali sploh zaradi osebnega .zadovoljstva, torej od letoviščar-jev, ne zahteva pri izdaji potnega lista potrdila o plačanem davku. NESPORAZUM 'Zena: »Preden sva se poročila, si me po I cele ure držal za roke m me božal po njih.« Mož: »Seveda, toda to sem delal samo zato, I ia bi ne mogla igrati na klavir.« • > i " ■ • . ■ * jI •- i ...... glavna reč Zaljubljeno dekle: »Prisegam ti, da Lahko zidaš na mojo ljubezen gradove.« Fant: »To je vse lepo, samo če mi bo tvoj oče dal denar za zidanje.« svatbi in če petelini napadajo ljudi, ki hočejo v miru oditi. Thorbjorn je pogledal za konji m, ker je še zmerom mislil iti in se ogniti boju. Toda fant, ki je držal vajeti, ga je odpeljal stran. »Kaj pa se oziraš?« je vprašal Knud. »Syn-nove je zdaj čisto drugje.« »Kaj te pa ona briga?« »To takšne navidezne svetnice me nič ne bfigajo,« je odvrnil Knud. »Morda je bila pa ona tista, ki je naredila iz tebe takšnega zejef.'!« To je bilo za Thorbjorna preveč. Ozrl se je, kakor bi bil pregledoval bojišče. Pa se je spet vmešalo nekaj starejših ljudi, ki so rekli, da je napravil Knud na-tej gostiji že dovolj hudega. , . . *Meni ne bo nič napravil,« je rekel Thorbjorn. Tedaj so vsi umolknili. Drugi pa so dejali: »Naj se udarita!- Potem bosta vsaj vedela, kako in kaj. in bosta lahko prijatelja. Saj sta se že dovolj dolgo postrani gledala.« »Da,« je rekel nekdo, »oba hočeta biti prva v dolini; zdaj bomo vsaj videli, kdo je v resnici.« »Ali je videl kdo izmed vas nekega Thorbjorna z Jelkove rebri?« je vprašaj Knud. »Zdi se mi, da je bil pred kratkim tu na dvorišču, r . »Da, tu je še zdaj,« je rekel Thorbjorn, in še isti trenutek je dobil Knud takšen udarec čez desno roko, da se je opotekel nazaj med moške, ki so stali okoli njega. Vse je umolknilo. Knud se je zbral in se pognal naprej, ne da bi bil kaj rekel. Thorbjorn mu je stopil nasproti Vnel se je dolg boj s pestmi, ko je vsak izmed njiju hotel • priti drugemu do živega; pa sta bila drug drugemu dorasla in se-znala tudi braniti udarcev. Vendar pa je Thorbjorn večkrat udaril in so nekateri rekli, da so njegovi udarci tudi več odlegli. »To pot je Knud dobil svojega moža,« je rekel tisti, ki je odvedel konja z vozom. »Prostor^« • in i t : • Ženske in otroci so se razbežali; le ena ženska je ostala gori na stopnicah, da bi bolje videla; bila je nevesta. Thorbjorn jo je mimo grede pogledal in za trenutek obstal; ker pa je opazil v, nasprotnikovi roki nož, se je spomnil njenih hesed, da je Knud hudoben in je treščil z dobro merjenim udarcem Knuda po zapet ju, da mu je roka, kakor mrtva omahnila in je padel nož iz nje. »Av, kako butaš!« je dejal Knud. »Ali misliš?« je rekel Thorbjorn in se pognal nadenj. Knud se je z eno roko komaj branil; Thorbjorn ga je dvignil in odnesel, toda vreči ga ni mogel pošteno. Večkrat je Knud priletel na tla, ■— s tako silo, da bi bil vsakdo drug obležal. Toda Knud je> imel trdem hrbet. Thorbjorn ga je nesel še bolj daleč, ljudje so odskočili, on s svojim nasprotnikom za njimi, in tako je šlo po vsem dvorišču, dokler ni prišel do stopnic. Tu je Knuda še enkrat dvignil in ga zagnal s takšno močjo po tleh-da so še njemu kolena klecnila in je Knud obležal negibno na kamenitih ploščah. Nekajkrat je zastokal, potem pa je zaprl oči. Thorbjorn je vstal in se ozrl; s pogledom je ujel nevesto, ki .je mirno stala na vrhu stopnic in gledala. t »Položite mu kaj pod glavo,« je velela, se obrnila in šla v hišo. Dve stari ženski sta šli mimo. »Moj bog,« je rekla ena izmed njiju, »že spet leži nekdo i na tleh. Kdo je le?« »On je — Knud z Dolge rebri,« je dejal eden izmed gledalcev. , »Potem pa . morda za naprej ne bo toliko pretepov,« je rekla druga starka. »Tile fantje .naj bi imeli svoje moči za kaj drugega.« »Tudi jaz mislim tako, Rand,« je rekla prva. 7>Naj bi jim dal bog, da bi rajši gledali kvišku kakor pa drug drugega.« Te besede, sp čudno prijele Thorbjorna,. Sam.^ii rekel, niti besede, ampak je molče opazoval ljudi, ki so si dajali dela rs Knu-, dom. Ta ali oni ga je nagovoril, on pa je molčal. Potem se je obrnil in se zatopil v misli. Synnove mu je prišla pred oči in prevzel ga je .občutek sramu. Pomislil je, kako naj bi ji ves dogodek pojasnil, in čutil je, da le ni tako lahko končati s pretepanjem, kakor .se mu je prej zdelo. Iznenada pa je zaslišal za sabo krik: »Pazi, Thorbjorn!« Preden se je mogel obrniti, ga je odzadaj nekdo zgrabil za rame in vrgel na tla — začutil je omamno bolečino^ ne da bi se bil prav za prav zavedal, v katerem delu telesa. Slišal je glasove okoli sebe, čutil je, da ga peljejo, časih se mu je zazdelo, da je sam voznik, toda zanesljivega ni vedel,nič. To je trajalo zelo dolgo. Hladno mu je bilo, takoj nato spet toplo, potem pa se mu je zazdelo, da je lahek, tako lahek, da plava v zraku — in zdaj mu je postalo vse jasno: od enega vrha drevesa so ga nesli do drugega, tako da je prišel do gorskega pobočja, potem pa višje in višje, do rovtov, da, Se višje, do vrha najvišje gore. DOPISI BEEKOVCI. Gasilska četa priredi v nedeljo 2?. t. m. na vrtu g. Slaviča Rudolfa v Berkovrih veliko javno tomboli). Glavni dobitki so: 1000 din, novo moško kolo, fina moška obleka, seženj drv, ženska obleka in še nad 300 drugih koristnih dobitkov. Cena tombolski karti samo 2 din. Po tomboli ljudska veselica s plesom. Igrala bo malonedelj-ska godba. Za prvovrstno ljutomersko vino in dobra jedila je preskrbljeno. Vsi od blizu in daleč vljudno vabljeni. KOZJAK NAD MARIBOROM. Ker nam letošnje čudno vreme že zdaj grozi s točo in neurji, se pripravljamo na zopetrio uvedbo streljanja proti toči.' Pri Sv. Križu se namerava ustanoviti posebna preizkusna postaja, kakor so jo imeli svoje čase v Slovenski Bistrici. POLJANSKA DOLINA. Ze zadnjič je bilo omenjeno v »Domovini«, da je pomladni mraz napravil dosti škode na zgodnjem drevju. Zadelo nas je še novo zlo. Pred kratkim smo imeli pr^ve zimske noči s hudo slano. . Sadno drevje, ki je bilo v cvetju, je s tem uničeno in bo letos dolina brez sadja. Pa še prihodnje leto se bo to poznalo. Za dolino je to velika škoda, ko nas že tako tepo razne nadlege. Pravega zaslužka ni, zato si pa iščejo posamezniki dela drugod, da prežive svojo družino. — Trgovca g .Jamer-ja v Poljanah je zadela huda nesreča. Pretekli petek bi bil prišel edini sin Vlado, ki je v Ljubljani v trgovini, kmalu ob življenje. Na nekem železniškem križišču je zadel s svojim motornim kolesom ob mimo vozeči kamniški vlak. Udarec ga je vrgel v stran, da si je zlomil nogo in se še drugače poškodoval, ker je udaril z glavo ob brzojavni drog. Zdravi se v trgovskem zdravilišču v Ljubljani. Narodno zavednemu mladeniču -/elirrio da bi kmalu okreval. PTUJSKA GORA. Gasilska četa na Ptujski gori priredi na binkoštno nedeljo popoldne ob 14. veliko tombolo. Cisti dobiček .je namenjen za plačilo že naročene motorne brizgalke. ORMOŽ. V sredo 4. t. m. je bil tukaj plemenski sejem za področje Zveze selekcijskih društev za pinegavsko goved za srez Ptuj. Prignali so 34 plemenskih bikcev v starosti do 20 mesecev, 3 krave in 3 telice Od društva Središče je bilo od 17 bikcev (prodanih Bilo je zelo mrzlo. Zyezde so bile obledele, in Filip je opazoval, kako so se počasi umikale od tega sveta. Ta igra postopno gasnečih severnih zvezd je Filipa zmerom mikala. Bilo je eno izmed čudes arktičnega sveta, ki je ždel samo nekaj sto milj dalje proti severu v večni noči. Zdelo se mu je, kakor bi bilo srnukalo desettisoč nevidnih rok po nebu in ugašalo luči, najprej po eno, potem po dve, nazadnje pa po cele skupine. To je trajalo kakšne pol ure, zatem pa je nastopila črna, nepredorna tema, ki nastaja na severu pred jutmim svitom. Strah pred to temo je držal Filipa pri ognju. V gosti črnini te ure lahko pride Bram. Morda je čakal prav te teme. Filip je pogledal na uro. Kazala je štiri. Še četrt ure ne bo mogel videti roke pred očmi, če bo stopil iz območja ognja. Toda Bram ni prišel. Ko se je začel svitati dan, si je Filip tretjič napravil ogenj, da si skuha zajtrk. Zaželel si je kave, močne kave, pa si je takšno tudi skuhal. Ob sedmi uri je bil pripravljen, za nadaljevanje poti. Začel * je domnevati, da 'so kakšni skrivni vzroki zadržali Brama, da ni to noč izrabil lepe priložnosti proti svojemu sovražniku. Ko je Filip korakal vzdolž gozdnega roba, se je zavedel, da že dolgo več ne želi ujeti Brama. Ono drugo, kar se je vsililo v pustolovščino, je mnogo bolj zavzemalo in za- 12), od društva v Ormožu 6 (3), od društva v Podlehniku 4 (4), od društva v Cirkovcah 3 (2), od društva pri Sv. Lenartu 1 (—), od društva v Markovcih 2 (—), od društva .pri Sv. M&rjeti 1 (1). Za prodanih 22 bikcev se je plačalo 55.600 din. Vsi so ostali v srezu. Dva sta bila določena z banovinsko subvencijo kot plemenjaka za selekcijske organizacije. Kot občinski biki so bili razdeljeni, trije z banovinsko subvencijo, 13 s subvencijo sre-škega kmetijskega odbora in trije z občinsko subvencijo. Enega bika pa je nakupilo vele-posestvo Velika nedelja brez subvencije Prodana je bila ena breja telica, za 3000 din in ena krava za 25M din,, obe iz društva v Ormožu. Ocenjeni so bili biki: 5 s L, 22. z II., 6 s III. in le 1 s IV. oceno. Bansko upravo je zastopal živinorejski . referent g. inž. Ivan Oblak. .. ... . - * Spomenik kralja Zedinitclju so v nedeljo slovesno odkrili pri Sv. Juriju ob ščav-niei. Sv. Jurij je bil že od ranih, ur v prazničnem razpoloženju in ves v državnih zastavah. Slovesnosti se je udeležilo do 7000 ljudi. Sodelovali so pri slovesnosti malone-deljska godba, pevski zbor »Drave« iz. Maribora m vojaška godba iz Maribora. Po maši se je zbralo ljudstvo na; slavnostnem prostoru pred šolo, kjer stoji spomenik. Na-vzočna so bila vsa društva, zlasti Sokoli in gasilci. Otvoril je slovesnost šolski upravitelj g. Ivanjšič z lepim pozdravnim govorom. Ob toplem pritrjevanju je narodni zbor sprejel vdanostno brzojavko kralju Petru II. Nato je povzel besedo domačin vseučiliški profesor dr. Ilešič in orisal lik nepozabnega kralja. Po njegovem govoru je padla zavesa s spomenika, ki je delo akademskega kiparja Nika Pirnata iz Ljubljane. Ob odkritju je zaigrala godba »Hej Slovani«. Učinkovita sta bila nastopa šolarja Tantla, ki je dekla-miral pesem »Prisego mladine«, in učenke Kocunove, ki je deklamirala »Pesem kralju mučeniku«. Po petju združenih pevskih zborov je sledilo polaganje vencev. * Sreska skupščina JNS za ljubljansko okolico je bila v nedeljo v prostorih strankinega banovinskega tajništva v Ljubljani; Po odposlancih so bile zastopane vse krajevne organizacije, tako da je bila udeležba zelo številna Predsednik Pipan je toplo po- nimalo Filipa kakor sam Bram. To je bila zlata zanka. Ne s prijetjem Brama, temveč če se mu bo posrečilo, zasledovati ga do konca, bo dognal, kaj naj pomeni zlata lasna zanka. Tam bo razkril skrivnost in žaloigro, če sta to sploh skrivnost in žaloigra. Filip si je bil v svesti, da je bila blazna drznost, zasledovati Brama do njegovega dolgo skritega pribežališča. Moža samega bi vse-kako mogel na zasledovanju prelisičiti in v pošteni borbi premagati; toda volčja tropa je; nepremagljiva sila. . Kako silna je bila ta premoč, si je Filip lahko zamišljal, ko je pol ure pozneje previdno stopil iz gozda in videl, kaj je ostalo od severnega jelena, ki so ga bili volkovi podrli. Žival je bila omagala kakšnih petdeset metrov oddaljena od roba nizkega gozda. Kakih- dvajset-čevljev naokoli je bil sneg poteptan od Volčjih šap, in ves ta prostor je bil na gosto nasmeten z lužami krvi; koščki mesa, zdrobljenimi kostmi in koščki kože. Filip je mogel videti, kje« je bdi Bram stopil na tisti prostor in kje si je odpel krplje. Potem pa so se pomešale stopinje njegovih velikih mokasinov z volčjimi sledmi. Bram je prišel očitno še ob pravem času, da je lahko rešil dobršen del plena, ki ga je precej daleč proč od krvavega bojišča položi na tla. Lačna tolpa je pustila le iztrebijine. Tudi na kraju, kjer je bil Bram odložil svoje meso, so se videle sledi mokasinov, in tudi tu so bili po „ Blago je bilo časih boljše in — tudi milo ni več prida." — „„8lago je danes tako kot je bilo včeraj, le milo in milo je — dvoje. 3az pirem vedno le s priznano dobrim terpen-tinovim milom Zlatorog, pa peri!o dolgo traja, vedno je lepo belo iiv mohko-voljno. Lastni uspeh Vas b« prepričal o resničnosti moje trditve/"* terpentinovo milo zdravil zbrane odposlance, posebej pa Se senatorja dr. Kramerja in Puclja in narodna poslanca Komana in Mravljeta. Poročila funkcionarjev so bila odobrena in je bil nato spet izvoljen dosedanji šreski odbor s predsednikom Pipanom na čelu. Soglasno so bili pritegnjeni v odbor tudi vsi predsedniki mladinskih organizacij JNS v ljubljanskem okoliškem srezu. Po izčrpanem dnevnem redu sta podala politični poročili senato ja dr. Kramer in Pucelj, ki sta se dotaknila vseh perečih zadev. Poslanec Koman je posebej govoril o gospodarskih vprašanjih in o postavkah, ki so v državnem pror;eunu določene za Slovenijo. Razpravljal je tudi o davčni obremenitvi. Vsi govori sc. bili sprejeti z živahnim odobravanjem. ! snegu raztreseni koščki mesa — ostanki Bra-; movega obeda. Sneg je pripovedoval tako razločno kakor : list kakšne knjige, kaj se je bilo zgodil-) po i pojedini. To pripovedovanje je presenetilo Fi-i lipa. Odnekod je bil Bram privlekel sani in | naložil nanje ostanek plena. Filip je ugoto-: vil, da so bile nizke sani, toda daljše uj šir-i še, kakor jih je bil kdajkoli videl. Filipa ni I bilo treba prav nič ugibati, kaj vse je bil napravil Bram to noč, zakaj vse je stalo jas-i no pred njim ko na dlani. Daleč zunaj v puščavi je bil Bram nagnal svojo tolpo na sled 1 severnega jelena, ki ga je potem zasledovala in usmrtila Ko so bili mož in njegovi volki siti, so se napotili po sani. Bram je napravil velik ovinek, da se je ognil gozda, v katerem 1 se je skrival njegov sovražnik. Filipu je začelo srce hitreje biti, ko je ugotovil, da ga je bila morala volčja tropa ovohati, pa ga i vendar ni napadla. Bram obvladuje svoje ' zveri, res je njih gospodar in mojster! Ko je bil Bram naložil meso na aani, je krenil z volkovi naravnost proti severu v pu-. stinjo. Vsi volkovi so bili vpreženi in Bram je sedel na saneh. Filip je globoko zadihnil. Izvedel je nekaj novega o Bramu Johnsonu. Da se Bram ni bal, da se njegov pohod proti severu ni mogel imenovati beg, je bilo brez dvoma dokazano. Ce bi se bil bal, bi se ne bil vrnil po svoje meso. Filip se je spomnil pripovedovanja Pe-! tra Breaulta, kako je Bram z lahkoto nosil na ramah stegna starega težkega severnega jelena. Vprašal se je, zakaj Bram ni Lil rajši 1 nesel mesa k sanem, namesto da se je bil vrnil s sanmi po plen. S tem bi si bil prihranil mnogo časa in poti. Filip je začel prisojfU ---JAMES OUVER CURWOOD. ZLATA ZANKA __a OMAN * Banovinska poklicna posvetovalnica in posredovalnica je ustanovljena. Namen te poklicne svetovalnice in posredovalnice je, ugotavljati, ali imajo osebe, ki prosijo za mnenje, odnosno nasvet, potrebne telesne in duševne sposobnosti, prikladen značaj, nagnjenje in gospodarsko možnost za obiskovanje zaželenih strokovnih šol, vajenci za vstop v obrtniški, gostinski in trgovski poklic, odnosno vajenci ali pomožni delavci za delo v industriji, pa tudi za obiskovanje ostalih šol in za vstop v ostale panoge. Hhra-tu bo svetovalnica imela tudi nalogo, skrbeti za smotrnejšo porazdelitev obrtniškega, gostinskega, trgovskega in industrijskega naraščaja v posamezne stroke s posredovanjem med starši in delodajalci in z upoštevanjem posebnih želja in sposobnosti vajencev samih. Mnenja poklicne svetovalnice bodo neobvezna. * Katarina Kosovelova t. V Tomaju na Krasu je umrla po kratkem trpljenju ga. Katarina Kosovelova, rojena Stresova, vdova po nadučitelju. Učakala je 76 let. Bila je se-strična tistega Stresa, ki mu je Simon Gregorčič v svojih pesmih postavil trajen spomenik prijateljstva. V mladih letih je mnogo potovala po svetu. V Sežani se je seznanila s svojim poznejšim soprogom, nadučite-ljem in narodnim delavcem Antonom Kosovelom. Iz tega zakona se je rodilo pet otrok, med katerimi je bil Srečko, prerano umrli kraški poet, najmlajši. Ostali otroci žive danes v treh državah. Štano, najstarejši, je naš novinarski tovariš, član uredništva »Jutra« v Ljubljani, Antonija je na domu v Tomaju. Pianistka Karmela je na Dunaju omožena s profesorjem Graberjem. Najmlajša hči Anica je pa profesorica na ženski realni gimnaziji v Ljubljani. Naj v miru počiva, preostalim izrekamo odkritosrčno sožalje! * Upokojenci in njihova potovanja v tujino. Finančno ministrstvo je izdalo navodila za upokojence, ki bivajo v tujini manj ko dva meseca. Po tem navodilu mora vsak upokojenec, ki odide v tujino za manj ko dva meseca, pred svojim odhodom pismeno obvestiti pristojno oblastvo, kdaj namerava potovati. Ko pa se vrne iz tujine, mora obvestiti pristojno oblastvo, kdaj se je vrnil. Upokojenec more oditi v tujino s pravico do pokojnine samo enkrat na leto ne glede na to, koliko časa se v tujini zadrži. Če je pri enkratnem bivanju v tujini, krajšem od dveh mesecev, že izkoristil možnost prejemanja nezmanjšane pokojnine, potem se morajo pri vsakem nadalj- mHBHM^HMHBMHHHHHHH Bramu globoko, skrivno strategijo. Zanesljivo je moral imeti Bram tehten vžrok, da ga ni napadel z volkovi. Bram je moral imeti tudi svoj vzrok, da se je izognil gozda v tako širokem loku, da je prišel po meso s sanmi, namesto da bi ga bil sam ponesel k sanem. Jelenja stegna niso mogla tehtati več kakor šestdeset do sedemdeset funtov. To je bilo vendar lahko breme za Bramove mogočne rame. Na kraju, kjer je dobil dosti lesa za ogenj, je začel Filip svoje priprave. Nakuhal si je jedi za tri dni. Tri dni bo sledil Bramu skozi prazno puščo. Še dalje prodirati brez psov, brez sani je nemogoče. Tri dni v puščavo in tri dni nazaj — že to je igračkanje s smrtno nevarnostjo. V notranjosti arktične puščavne ravnine preži nanj nevarnost, še večja kakor Bram in njegovi volkovi: to je vihar. Filipu je bilo čudno pri srcu, ko jo je ubral naravnost proti severu. Bil je siv, brezsoln-čen dan. Kakor enolična, bela ploskev je ležala pustinja pred njim. Nebo je kakor debel dimastordeč zid omejevalo obzorje. Čez uro hoje je stal Filip v središču okroglega, raz-sežnega amfiteatra, ki sta ga polnili le siva megla in smrtna praznina. Redki, temni gozd je bil izginil za njim. Kakor neznosno breme je pritiskalo nebo na njegovo teme. Filip je vedel, da so bili že mnogi zblazneli pod svinčeno kupolo tega neba. Tudi on je začel čutiti pamet mešajoči učinek vse vase vsesava-joče samote. Vso naslednjo uro se je trdovratno boril z nepremagljivo željo, da bi se vrnil. Na svoji poti ni naletel ne na skalo, ne na grmič, ki bi malo pretrgala prazno enoličnost, in tako nizko so valovili temni oblaki, da :bi"lahko ftfetSf kamenje vanje. V teh dveh' V njem njegovem bivanju v tujini v istem letu njegovi prejemki zmanjšati za 20 odstotkov, in sicer za toliko dni, kolikor manj kakor dva meseca jih je preživel v tujini. Ker se dan odhoda in dan povratka v čas bivanja v tujini ne računata, upokojenci zato niso dolžni prijavljati takega primera odhoda čez mejo, če se istega dne vrnejo ali pa če se vrnejo vsaj že drugi dan, seveda če imajo odobren je pristojnih oblastev. V takih primerih se tudi pokojninski prejemki ne zmanjšajo. Člen 12. prejšnjih navodil je treba razumeti tako, da se določba te odredbe mora uporabiti na vse tiste primere, če se upokojenec zadrži v tujini več ko dva meseca, ne da bi' zaprosil za odobritev 'finančno ministrstvo, ne pa tudi na primere, če kak upokojenec biva v tujini manj ko dva meseca. * Brezplačen zdravniški pregled prebivalstva vsega celjskega okraja. Krajevna proti-tuberkulozna liga v Celju si je zastavila nalogo, da omogoči v zvezi z državnim proti-tuberkuloznim dispanzerjem v Celju pregled vsega prebivalstva Celjske mestne občine in celjskega okraja. Dolžnost vsakega prebivalca v njegovo lastno korist je, da pride na pregled v protituberkulozni dispanzer v Celju. Da pa se omogoči pregled tudi vsem onim, ki bi ne mogli priti v Celje zaradi oddaljenosti ali iz drugih vzrokov, je ukre-njeno potrebno, da se ti prebivalci morejo priglasiti k pregledu pljuč pri najbližjem zdravniku, in to brezplačno. * Zavarovanje proti toči v drinski banovini. Kmetijski minister je predpisal pravilnik za izvrševanje uredbe o zavarovanju setve in pridelkov proti toči na področju drinske banovine. Po tem pravilniku bo ustanovljen pri banski upravi v Sarajevu zavod za obvezno zavarovanje setve in pridelkov proti toči Obvezno bodo zavarovani po tem pravilniku vsa setev in vsi pridelki v času od 1 maja pa do žetve, odnosno trgatve, razen konoplje in lana, oljne repice, tobaka, krompirja, detelje, vinske trte in nekaterih drugih kultur, za katere so določeni posebni roki. Vsi kmetje morajo plačati premijo v času od 15 avgusta do 1. marca naslednjega leta. Višino premije določa ban na predlog zavoda. Fme-tu, ki je pri zasebni zavarovalnici zavaroval setev in pridelke na svojem posestvu in to dokaže z zavarovalno polico, bo vplačano premijo zavod vrnil. * Te dni smo obhajali dvajsetletnico velikih in usodnih dogodkov, ki so oznanjali bližajoči se konec svetovne voine Vsi... ki ste urah je neštetokrat pogledal na kompas. Doslej še ni bil Bram niti za malenkost odstopil od svoje ravne poti proti severu. V sivi megli brez kamenja, brez drevja kot kažipota je čut za krajevno razgledbo vodil Brama prav tako zanesljivo kakor Filipa občutljiva magnetna igla njegovega kompasa. Po treh urah hoje, ko je bil sedem do osem milj oddaljen od kraja, kjer si je bil skuhal obed, je opazil Filip na sledeh, da so bile tam sani obstale. Volkovi so bili stali kar vpre-ženi, iz česar je Filip sklepal, da je bil Bram stopil s sani samo, da si je pripel krplje. Zdaj je mogel Filip iz sledi natančno preceniti hitrost, s katero sta potovala nezakoni-tež in njegova tropa roparskih živali. Bramove krplje so bile za kakšnih dvanajst ali še več palcev daljše kakor njegove. Filip skoro ni dvomil, da je Bram v času, ko je sam prekoračil štiri milje, prehodil kar šest milj Bila je ena ura, ko se je Filip ustavil za opoldanski odmor. Sodil je, da je bil zdaj kakšnih petnajst milj oddaljen od gozdne meje. Med tem ko je jedel, se mu je bolj in bolj vsiljevala misel, da se je bil vrgel v pustolovščino, ki so mora končati neogibno nesrečno. Bram je vozil v jelenjih stegnih za tri do štiri dni živil s seboj. Dejstvo, da se je bil oskrbel s tolikšno zalogo hrane, preden je krenil v puščo, je moglo pomeniti, da je računal s tem, da bo toliko časa potreboval za prekoračenje te brezupne pušče pri dnevnem prehodu stopetdesetih milj. Filip pa je mogel dnevno prehoditi komaj sto milj. Do tretje ure popoldne je šel Filip stalno po Bramovi sledi.. Šel bi bil še kakšno uro po njej, če ne bi bil naletel na poti na kupolasto obokan sneženi zamet. Ta kUp" snega ga je preživeli strašne dni svetovnega klanja, boste segli po knjigi »Črna vojna«, ki jo je napisal Davorin Ravljen in je pravkar izšla. Knjiga obsega 120 strani, tiskana je na lepem papirju in vendar stane okusno karto-nirana le 10 din, v platno vezana pa 15 din, po pošti 1 din več. Naročite jo z dopisnico pri založbi »Cesti«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Ko prejmete položnico in vplačate omenjeni znesek, vam bo knjiga takoj doposlana. Odložili je ne boste prej, preden je do kraja ne prečitate. In še in še boste segli po njej in jo priporočili vsem, ki jih veže spomin na svetovno vojno. * 20 milijonov ameriške dediščine ni od-nikoder. Pred dvema letoma je zbudila pozornost vsega prebivalstva Posavja novica, da je rodbina pokojnega Martina Berceta iz Breganskega sela pri Veliki dolini dobila veliko dediščino iz Amerike. Za zadevo se je zanimal tudi izseljenski komisariat v Zagrebu in uvedel raziskavo, saj je bila okrog milijonov zapletena sleparska tolpa, kar ni v Ameriki nič nenavadnega. Gre za okoli 20 milijonov dinarjev, ki so se jih morda že polastili razni sleparji. Potrebno bi bilo, da se raziskovanje zadeve nadaljuje z vso vestnostjo in natančnostjo. Dolžnost naših in ameriških oblastev je, da se krivci, ki so zadevo zavlekli na svoja pota, najdejo in kaznujejo. * Vajencem pristoja v drugem in tretjem letu odškodnina. Bronislava je bila vajen-ka v krojaški obrti. Delala je tudi ob nedeljah. V treh letih je prejela samo 75 din, dva klobučka in en slamnik. Po končani učni dobi je vajenka zahtevala odškodnino za drugo in tretje leto učenja. Trdila je, da ji je mojster obljubil v drugem letu po 10 din, v tretjem pa 15 din na teden. Razen tega pa ima tudi po členu 267. obrtnega zakona pravico do odškodnine v drugem in tretjem letu učenja. Skupno je zahtevala po odbitku že prejetih 75 še 855 din. Mojster ni hotel ničesar plačati. Priznal je, da je Bronislava delala tudi ob nedeljah dopoldne. Ker pa ji ie dal 75 din v gotovini in tri klobučke v skupni vrednosti 360 din, je s tem zadostil zakonitim predpisom. Sodišče se ni spuščalo v pretres, ali je mojster obljubil kakšno odškodnino ali ne — on je to zanikal — ampak je po prostem preudarku kakor v mnogih sličnih primerih zaključilo, da je odškodnina po 10 din, odnosno po 15 din na teden v smislu člena 267. obrtnega zakona primerna in je odškodnino v tej vi- premotil, da je sklenil že tu prenočiti. Bilo je lahko delo, ko si je napravljal ležišče po načinu ki se ga je bil naučil pri Eskimih. S sekiro je izkopal luknjo v trdo skorjo zameta, pri čemer je pazil, da ni napravil »vratc« v svoje nočno bivališče večjih, kolikor je bilo potrebno, da je lahko zlezel skozi. Uporabljajoč eno izmed krpelj kot lopato, je izkopal potem dva čevlja širok hodnik v mehki notranjosti sneženega grička in na koncu hodnika si je napravil spalnico, prav tolikšno, da je bila zadosti prostorna za spalno vrečo. Komaj uro časa je potreboval za to delo Ko je bila postelja pripravljena in je stal pri vratcih svoje snežene jame, se je začelo vanj vračati veselje do življenja. Občutek, da je imel zavetišče, kjer mu ne moreta do živega ne mraz, ne burja, ga je navdal z dobro voljo, ki se ga je bila izogibala ves dan. Iz gozda si je prinesel s seboj dragocen sveženj smolastih drv. Iz peečice teh trsk si je napravil ogenjček in čezenj je na posebni pripravi, ki jo je nosil s seboj, obesil s snegom napolnjen lonček za čaj. Ko je ogenj zaprasketal, si je celo zažvižgal pesmico. Tema je hitro nastopila. Preden je bil čaj skuhan in njegova slanina segreta, je že noč visela nad njegovo sneženo hišo kakor debelo, črno zagrinjalo. Niti ena zvezdica se ni videla na nebu. Zdaj pa zdaj je položil Filip kakšno trsko na tleči pepel, in v žaru zadnjega kosa drv je kadil svojo pipo. Med kajenjem je privlekel iz listnice zlato zajčjo zanko. Ko jo je odvito držal na dlani in se je vanjo lovila bleščoba gorečih smolnatih trsk se je svetlikala kakor dragocena kovina. Šele, ko je ogenj dogorel, jo je Filip spet vtaknil v listnico. šini po odbitku že prejetih 75 din priznalo Bronislavi. Klobuke pa je smatralo kot nagrado za nedeljsko delo, za katero jo j§ mojster neupravičeno uporabljal. * Kužno vnetje možganske mrene. Že od začetka jeta se je na južnem Pohorju v presledkih pojavljala bolezen, ki je zadnji čas zavzela velik obseg. Gre namreč za kužno bolezen, ki je razširjena posebno v tinjski in čadramski župniji. Samo v tinjski je od novega leta umrlo 13 otrok. Zelo nevarno je obolelo tudi nekaj starejših mladoletnikov, vendar so pa vsi ozdravili. Odraslih se ta bolezen ne loteva. * Velika kmečka veselica na Zgor. Otavah nad Begunjami pri Cerknici bo v nedeljo 22. maja popoldne. Izletniki, ki so namenjeni ta dan skozi Borovnico in romantični Pekel, bodo imeli priložnost, da se udeležijo veselega rajanja na Otavah. Ker je čisti dobiček veselice namenjen za graditev kmetom potrebne sadne sušilnice, se pričakuje velika udeležba od blizu in daleč. * Kdor hoče biti poceni oblečen, naj kupuje ostanke pri Stermeckem, Celje. Pišite takoj po cenik! * Borba za življenje na razbitem splavu. Nedavno popoldne je več ljudi bilo priča, kako sta se dva splavarja borila z valovi Save nedaleč od Zagorja. Za splavarje najnevarnejši kraj je Prusnik sredi med Zagorjem in Trbovljami. V strugi je skalovje, nad katerim se dvigajo valovi. Splavarji se te zagate silno boje. Omenjena splavarja sta vodila velik splav, namenjen za trboveljski premogovnik. Prvi krmar je že srečno pre-krmaril ob skalovju in pogledal nazaj na manj veščega tovariša. Tisti trenutek pa je zadnji del splava zadel ob skalovje in se je razbila vezava. Zadnji splavar je bil naenkrat do vratu v mrzli vodi, vendar je plaval in so ga kmalu rešili iz Save Sprednji splavar pa je sam ostal na dveh kosih lesa, ki se jih je kleče oklepal z rokami. Plavajoč mimo trboveljske postaje in rudniške sepa-racije je glasno prosil pomoči. Šele pri tunelu so vsega izčrpanega rešili. Gospodar Ima okrog 1000 din škode, splavarja pa sta prestala toliko strahu, da tega svoj živ dan ne bosta pozabila. * Neprevidnost kriva požara. Nedavno proti večeru je imela posestnica Marija Co-fova v Gorišnici opravke na svojem posestvu v Zamušanih. Kakor sama navaia, je izgubila neki denar na podstrešju. Ker je bilo temno, je prižgala vžigalico. Pri tem ii je goreča vžigalica padla v slamo, da se je ta na mah vnela. Poizkušala je ogenj pogasiti, a se ji ni posrečilo. Še precejšnje opekline je dobila pri gašenju. Staro leseno poslopje je zgorelo do tal. Gasilci iz Formina in Cvetkovcev so ogenj omejili. * Mladeniči rekruti. ki ste potrjeni, pa imate skrajšan rok službe, želite čimprej vstopiti v kader ali odložiti službo v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana. Maistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din. * »Ljudska Samopomoč« v Mariboru naznanja svojim članom, da bo občni zbor za poslovno leto 1937. z delegati v nedeljo 29. t. m. ob 10. dopoldne v lastni palači »Ljudske samopomoči« v Mariboru, Aleksandrova cesta 47. * Žaloigra starega hišnika. Na Bledu si je končal življenje znani vrtnar in oskrbnik vile nekega ljubljanskega odvetnika 75 letni Janez Kogovšek. Starček, ki zavoljo visoke starosti ni bil več sposoben za hujše delo, je zadnja leta živel v precejšnji bedi. Da je bila nesreča še večja, mu je obolela žena. Tako je moral stari mož skrbeti za njo in še za dva otroka. Vilo, ki je bil v njej za hišnika, so nedavno začeli prezidavati in pri delu je pomagal tudi Kogovšek. Zaradi izplačila mezde je pa prišel navzkriž z lastnikom in pravijo, da mu je bilo nedavno odpovedano stanovanje. Vse to je šlo staremu možu tako na živce, da je obupal nad življenjem. Šel je v drvarnico in se obesil. Žaloigra starega moža, ki je bil na Bledu dobro znan in se je tudi marljivo udejstvoval v gasilstvu, je zbudila splošno sočutje. * Žrtev neprevidnega ravnanja z bencinom. Stari posestnik Mrak iz Košce je šel po opravkih v Zagorje. Ko se je vračal, si je hotel prižgati cigaro. V tem se mu je razbila steklenica bencina, ki jo je nosil s seboj, da se je ves polil. Od ognja vžigalice se mu je vnela polita obleka, da je bil na mah ves v plamenih Stekel ie do bližnje hiše. Preden so mu mogli vaščani pomagati, je dobil Mrak že resne opekline Prepeliati so ga morali v ljubiiansko bolnišnico. * Veliko gosnodarsko poslonie je zgorelo. Nedavno noč je pogorelo v Pesjem km<=tu Blekaču. po domače Knšu. veliko gospodarsko noslonie Razen živino je skoro vse zgo- relo. Vrlim gasilcem se je zahvaliti, da ni požar zajel še drugih poslopij. * Smrt v potoku. Posestnik Razbornik is Škalskih Cirkov se je s sinom vračal domov* Krenil je potem po bližnici preko brvi, kjetf je starčku spodrsnilo in drugo jutro so ga našli utopljenega v potoku. * Valovi Save so ga odnesli. Krošnjar 26-letni Josip Matic iz Sinja si je v teku 10-> letnega krošnjarjenja zaslužil vsoto 30.000 din. Pravkar se je hotel vrniti domov in si ustvariti svoj dom skupno z dekletom, ki si ga je že izbral pred odhodom, pa je izvedel, da se je dekle poročilo z drugim. Te dni ga je pot vodila čez Savo v Smledniku. Naenkrat je vrgel raz sebe krošnjo in suknjič ter se pognal v valove Save. Prijatelji, rajnkega pripovedujejo, da je bil Matic miren in varčen fant. * Otroci so zanetili požar. Nedavno je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Trebevška v Vodicah. Ker je Trebevškova domačija sredi vasi na bregu, so vaščani ogenj takoj opazili in prihiteli na pomoč. Vo-diški gasilci so bili z motorno brizgalno že v nekaj minutah na kraju požara, za njimi pa so prihiteli njihovi tovariši iz Zapog in iz Repenj. Posrečilo se jim je požar omejiti in ohraniti pred ognjem hišo. Kakor je dognala orožniška preiskava, so povzročili požar otroci, ki so se igrali okrog svinjaka. * Mura je naplavila neznanega mrliča. Ko je v petek v Hrastiu pri Čukovi žagi ob Muri neka ženska nabirala suhljad, je naletela na neznano moško truplo, ki ga je bila Mura odložila na obrežju. Neznanec je okrog 45 let star moški Oblečen ie bil samo v spodnje perilo. Naibrž ni n?š državlian. * Mohorko je denar naberačil. Nedavno smo poročali da ie v mariborski bolnišnici umrl 541etni hlapec Anton Mohorko. ki je pred smrtio zahteval policiiskega stražnika, češ da mu mora nekaj važnega povedati. Še preden je stražnik Drišel je Mohorko izdihnil Ko <=o prpg^dali njegovo obleko, so našli v suknjiču zašitih 25 000 dinarjev in štiri hranilne kiy"žice z vlogami 175 000 dinariev. Mariborska policija je takoj uvedla preiskavo. da ugotovi odkod pokojniku toliko denarja Naslovila ie na razne orožniške posta ie v kraie kjer je Mohorsko služil za H'at)ca okro^nVe. nai ji sporoče. koliko je Mohorko zaslužil in ali ie mogoče, da si je toliko prihranil Polioiia je zdai preiela iz raznih kraipv odgovore da ie bil Mohorko r-i-r,-^ ol fo1 i n r,T*P— Ko ni bilo več ognja, ga je obdajala tako neprodirna tema, da je mogel le s tipanjem najti svojo hišico. Zlezel je skozi vratca, pred katera je bil kot zastor obesil svoj šotor, splazil se je skozi hodnik in se spravil v svojo spalno vrečo. Ležišče je bilo presenetljivo udobno. Od one noči v koči Petra Breaulta ni bil več tako udobno počival, a prejšnjo noč sploh ni zaprl oči. Filip je kmalu globoko zaspal. Nočne ure so minevale. Filip ni slišal tuljenja burje, ki je nastala ob svitanju Ko je nastal dan, so se pojavili drugi šumi, ki jih tudi ni slišal. Neki notranji glas ga je poklical, naj se zbudi. Kakor kladivce je nekaj trkalo na njegovo čelo. Naposled se je začel gibati. Zdajci je odprl oči. V njegov sneženi hodnik je silila dnevna svetloba. Filip je pogledal proti vratom, ki jih je bil zastrl s šo-tornim platnom. Zastora ni bilo več. Namesto tega se je velikanska kuštrava glava prerila skozi vhod in Filip je zastrmel v oči Brama Johnsona. SEDMO POGLAVJE Orožje je moral oddati. Filip je bil navajen presenečenj, ki jih neogibno dožive zastopniki postav na severu Nikdar pa še ni začutil tako ledene groze kakor zdaj, ko je zagledal na koncu kratkega hodnika obraz moža, ki ga je lovil. So položaji, ki jih neverjetno hitro do-umeš, ne da tratiš čas z utemeljevanjem in domnevami. Filip je takoj vedel, ko je zapazil divji obraz, da ga je bil Bram že nekaj časa opazoval in da bi ga bil zločinec lahko že davno brez truda usmrtil, če bi bil to ho- lei storiti. Prav tako hitro je ugotovil, da je bila s šotorom izginila tudi njegova puška, s katero je bil razpel platno pred odprtino. Vzel jo je Bram. Izguba puške in nepričakovani prihod Brama pa nista bila tisto, kar je Filipa tako silno pretreslo. Zagonetni izraz v Bramovem obličju, predirljiva in skrivnostna resnost, ki je govorila iz njegovega srepega pogleda, sta bila, ki sta ga pretresla do dna duše Na tem obrazu ni bilo veselja zmagovalca, ki opazuje svojo žrtev To je bil bolj obraz moža, ki poln dvomov in negotovosti ugiblje, kaj bi odgovoril na vprašanja, ki jim odgovorov ne ve Tokrat je mogel Filip natančno opazovati vse črte Bramovega obraza: naprej stoječe lične kosti, široka, bela lica, nizko čelo, ploščati nos, debele ustnice. Samo oči ni mogel opazovalec označiti za grde Te oči je moral Bram podedovati od kakšne bele žene iz preteklosti. Bile so ko svetli dragoceni kamni v podivjanem obličju tega preganjanega, napol poživinjenega bitja — sive. velike, čudno lepe oči Polno minuto ni mogel izpregovoriti nobeden izmed obeh mož nobene besede. Filipova roka je zgrabila za revolver, toda ni imel namena streljati Naposled se mu je glas spet vrnil Rekel je: »Halo, Bram!« »Halo, gospod!« Bramove debele ustnice so se komaj gibale. Njegov glas je bil globok in iz grla. V naslednjem trenutku je njegova glava izginila iz odprtine Filip je naglo zlezel iz spalne vreče. Skozi hodnik so pri-drli drugi glasovi do njega: poželjivo tuljenje roparskih živali. O Bramu ni bilo več sledu. .,•„-. - ., * Namesto zaupanja, ki ga je zbudil v njem Bram pri prvem pogledu, je Filipa nenadno spreletela ledena zona Z revolverjem, pripravljenim za strel, je lezel proti izhodu. Kakor lena. neprevidna podgana se je bil dal ujeti v past Kako veselje bo za volčjo tro-po, če jo Bram naščuje nanj Pa še za mojstra samega bi to bila morda imenitna šala! Ustreli lahko eno ali dve zveri; to pa je tudi vse, kar more napraviti Kakor vrtinčasti vihar bi nato planili volkovi nadeni Snežene stene bi kar pomandra'i Ali ne bi bil ravnal pametneje, če bi bil Bramu Johnsonu, trikratnemu morilci rajši prevrtal ; . ■>■ *■> Ml no tujem Novice iz kolonij ameriških rojakov V Clevelandu je umrl Matevž Šterbenc, star 46 let, doma iz Kočevja. V Willoubghyju je umrl Franc Zdešar, star 59 let, doma z Golega brdta pri Mfedvo-dah. V Pittsburgu je umrl Nace Podvasnik, eden izmed najstarejših slovenskih naseljencev. V Salt Lake Cityju je umrla Terezija Petkova, rojena Zemanova. Doma je bila iz Stične na Dolenjskem. V Chicagu je umrla v hiralnici 80 let stara Ana Rovtarjeva. V Los Angelesu je podlegel raku Lojze Ercek, star 59 let, doma z Rake pri Krškem na Dolenjskem. Trgovec Jakob Štavdahar v Chicagu je bil napaden in roparji so mu ukradli precej denarja. V Chicagu je umrl Martin Kremesec, star okrog 70 let, doma iz Rosalnic pri Metliki. V Chicagu je živel 53 let. V Pueblu je umrl Anton Uršič, po domače Ustnikov Tone, star 58 let, doma iz St. Ru-perta na Dolenjskem. V Ellvju so našli mrtvega v postelji Valentina Novljana. Pokojnik je štel 49 let Doma je bil iz Žalne na Dolenjskem. V Calometu je umrl Matija Grahek, star 77 let^ doma iz okolice Črnomlja; v Detroitu pa Janez Džunič, star 70 let, doma iz okolice Črnomlja. V Brooeklynu je pobrala jetika Petra Ki-ljaiia. Pokojnik jc štel 34 let. Rodil se je v Ameriki. Izlet Slovenske ženske zveze iz Amerike v domovino. Med članicami Slovenske ženske zveze, ki ima svoje središče v Clevelandu, svoja krajevna društva pa po vseh večjih naselbinah Slovencev v Zedinjenih državah, vlada veliko zanimanje za prvi veliki izlet, ki ga pripravlja to društvo v staro domovino. Izlet bo prihodni mesec in se ga bo udeležilo nad 300 ameriških Slovenk. »Zarja«, glasilo Slovenske ženske zveze, objavlja dopise članic, ki se priglašajo za izlet in izpod-bujajo k udeležbi tudi druge. Vodja izleta bo g. Leon Zakrajšek iz New Yorka. Slovenska ženska zveza bo za izlet mnogo žrtvovala iz svoje blagajne, da bodo lahko obiskale staro domovino tudi uboinejše članice. Ženski vestnlk Limona je dobro zdravilo Zdaj je limon na trgu dovolj. Limona ima v sebi obilo kalija, fosforja, rastlinskih kislin in pa vitaminov, Marsikdo se je že s pridom poslužil limone pri obolenju vratu prav zaradi razkuževalnega delovanja limO-novega soka. Toda limonov sok lahko tudi škoduje, če ga zauživamo v preveliki in nerazredčeni množini. Nekateri zdravniki priporočajo limonov sok kot dobro sredstvo za prepreeenje davi-ce in drugih vratnih bolezni. Limonovi olupki se priporočajo onim, ki trpe za -premočnim utripanjem srca. Proti pljučnemu kataru in vnetja vratu se priporoča redno vsakdanje zauživanje tople ali hladne limonade iz naj-{nanj štirih limon. Proti kataru v vratu se priporoča naslednje sredstvo: V polovici litra vode kuhamo pet minut žlico medu, nato to zavrelico odstavimo in izcedimo vanjo sok ene cele limone. To. pijačo potem uživamo hladno ali toplo vsake pol ure po. eno veliko žlico. To sredstvo je prav dobro in uspešno tudi proti revmatičnim bolečinam. Limonov sok se na-svetuje tudi proti ledvičnim boleznim > Limonov sok ima izredno mnogo vitaminov, ki so za razvoj človeškega telesa nujno potrebni. Zato je uživanje soka koristno. Seveda pa uživanje ne smeš pretiravati. | lil 'Si i. ..."'.. < {>«'»<♦ H <•)•-- • l" Kako pokončavaš listne uši Za pokončavanje listnih uši na vrtnicah in raznem sadnem drevju so razna sredstva. V tem letnem času, ko so rastline želene, uporabljamo najuspešneje tobačni izvleček. Ker so pa škodljivci skriti tudi na spodnji strani listja, moramo uporabljati ročno brizgalno in gledati, da pride tekočina povsod na rastlino. Škropiti moramo z mešanico, sestoječo iz 100 litrov vode, enega kilograma tobačnega izvlečka in enega kilograma mazavega mila. Milo je dobro prej raztopiti v vreli vodi, in ko se shladi, šele primešati. Za kuhinjo Koruzni kruh. Žličko pecilnega praška raztopi v dveh žlicah tople vode; temu prilij med mešanjem liter kislega mleka, potem primešaj dva rumenjaka, žlico raztopljenega sirovega masla in liter koruzne moke. Zmesi dobro in hitro, deni na pomazano pekačo in peci 40 do 50 minut v neprevroči pečici. Pečeno in še toplo razreži in daj na mizo. Je se toplo, a je hladno tudi dobro. Krompirjeve krpe. Operi in skuhaj šest krompirjev, nato jih olupi in pretlači skozi sito. Kolikor teže ima pretlačeni krompir, prav toliko vzemi moke, malo osoli in dobro ugneti v testo kakor za rezance. Iz razvalja-nega testa izreži s koleščkom štirikotne krpe in jih ocvri na vroči masti. Daš jih s solato na mizo. Lahko pa posuješ ocvrte krpe s sladkorjem in cimtom in imaš močnato jed. j Zeliščna juha. Vzemi malo kislice, mete, belih koprivic, rmana in peteršilja ter vse to dobro operi, popari, ocedi in drobno sesekljaj. Olupi dva krompirja, ju zreži na drobne koščke in daj kuhati. V kozo deni žlico masti, in ko je mast vroča, žlico moke in drobno zrezane čebule. Ko moka in čebula porumenita, mešaje seveda, osoli in stresi sesekljano zeliščno zmes na prežganje, dobro premešaj in zalij z vodo od krompirja. Krompir dobro Stlači in pretlačenega dodaj k juhi. Če je juha zelo gosta, prilij še vode. Nato juho še malo popopraj in dodaj dve ali tri žlice kisle smetane. Vse skupaj naj vre še četrt ure. Zraven daš še zrezano in opečeno žemljo. Omaka iz gnjati. 10 dek kuhane gnjati drobno sesekljaj. V kožici razbeli mast ali sirovo maslo, deni noter zrezano čebulo, malo korenčka, peteršilja, lavorjev list, eno žbi-co in sesekljano gnjat ter vse skupaj duši, da postane zelenjava mehka. Nato prideni dve žlici moke in tako z moko praži, da tudi moka malo porumeni. Potem zalij z juho ali vodo, dodaj še malo janeža in pusti vreti pet minut, nato pa pretlači skozi sito. Pretla-čeno stresi nazaj v kožico, okisaj s sokom pol limone, dodaj košček ali dva sladkorja in, če imaš, malo pomarančne lupinice, nato vse skupaj dobro zmešaj in po okusu še osoli. Omaka mora biti bolj gostljata. Daš jo s kuhanim govejim mesom na mizo. Orehov kruh. 14 dek sladkorja v prahu mešaj s štirimi rumenjaki pol ure, potem primešaj 14 dek zmletih orehov, tri deke drobtin in sneg štirih beljakov. Pomaži pekačo z mastjo, posuj malo z moko in zlij testo' v pekačo, razravnaj in peci pol ure v neprevroči pečici. Ko je pečeno in se je malo shladilo, zvrni na ravno desko, in ko se popolnoma shladi, zreži na poljubne koščke in daj s čajem na mizo. Praktični nasveti 1 j. , Krtače za lase ali obleko je treba večkrat izprati. Ko je krtača umita v vroči vodi, jo dobro izperi še v mrzli vodi, da postanejo ščetine spet tide. Nato krtačo dobro posuši. Krtača;naj ne leži na hrbtu, temveč zmerom na ščetinah, ker se sicer ščetine preveč na-praše. Lonec, v .katerem kuhamo kavo, je treoa vsak dan dobro s peskom zribati in z vročo vodo. pomiti Prava kava (pa tudi žitna) vsebuje olje, in že je lonec slabo pomit, dobi kava slab žaltav okus. , Pri snaženju posteljnine se poslužuj tudi zračne sesalke (pumpe), kakor jih imajo kolesarji. Nobena krtača ne more tako do prahu kakor sesalka. Tudi iz kotov pohištva spraviš na ta način prah. Listnica uredništva Brezovci. Takšna reč ni za časopis! Petrovče. Kakšen odgovor želite? Sv. Pavel pri Preboldu. Zal smo prepozno prejeli. Ko bodo zajci veliki kakor osli in kokoši kakor teleta Znanstveniki se bavijo z drznimi poskusi. Gre za to, da se živim bitjem, med njimi tudi človeku, odvzame vsa kri in se vbrizga mesto nje nova, umetna kri, ki naj mu da moč, mladost, lepoto in dolgotrajno življenje. Polno poskusov so že napravili, večkrat delno uspešnih. Nekemu učenjaku je uspelo, da je vbrizgal umetno tekočino v žile človeku, ki je umrl pred tremi urami Mrtvo lice je spet dobilo barvo, srce je začelo znova biti, mrlič je zadihal Res je smrt čez nekaj časa končno nastopila, vendar ta podaljšek življenja vzbuja upe, da se bo posrečilo podaljšati življenje za dalje časa. Znano je, da kri vsakega dajalca ni primerna za vsakega prejemnika So krvne skupine, ki se uničujejo in katerih mešanje bi povzročilo takojšno smrt. Učenjaki delijo človeško kri v štiri skupine, ki jih imenujejo A, B, AB in O. Pretok krvi je možen samo po natančni in oprezni preiskavi tako dajal-čeve kakor prejemnikove krvi. Prirodoslovci vedo po ugotovitvah Fischer-ja, da obstoji neka zveza med našo krvjo in listnim zelenilom (klorofilom). Zdravnik Summers je opazil v Indokini, da domačini zdravijo izgubo krvi na ta način, da bolniku vbrizgavajo v kri vodo, v kateri so bili namočili listje neke indijske rastline. Summers je izpopolnil ta preprosti načinjn tako sestavil neko rastlinsko kri z izredno oživljajočo močjo. Ko se je nekoč hudo ranil dragocen dirkalni konj in izgubil mnogo krvi, ga je na ta način rešil Kakor vse kaže, ieiua ne bo hudo leto rjavih hroščev. S temi škodljivci, ki jih pozna pač vsak človek, se mnogo peča nemški učenjak dr Ohaus Po desetletnem delu je dr. Ohaus zbral zbirko, ki prekaša s svojimi 4000 različnimi primerki vse podobne zbirke. Iz vseh dežel sveta dobiva učenjak te hrošče. Med njimi so takšni, ki se čudovito lepo le-skečejo Dr Ohaus pa še odkriva med njimi neprestano nove skupine. Kmetijstvo je imelo od njegovega raziskovalnega dela že mnogo koristi in zato pošiljajo iz vseh dežel te hrošče v nemško mesto Mainz, kjer dr Ohaus deluje. Njegove ugotovitve dajejo podlago za borbo proti škodljivcem. Kdor je že kdaj videl na stotine in celo tisoče ogorcev ob eni sami drevesni korenini, kakor se to dogaja ob posebno hudih letih rjavega hrošča, ali kdor je videl drevesa in grmovje, na katerih je bilo dvakrat toliko X Severni sij od Prage do Londona. V noči na 12. t. m. okrog polnoči je bil v Angliji, Nemčiji, Češkoslovaški in v skandinavskih državah spet izredno dobro viden severni sij. Ta prirodni pojav je bil tokrat izredno lep in je trajal približno poldrugo uro. X Rudniška nesreča je terjala 70 smrtnih žrtev. V velikem rudniškem okolišu v Mark-hamu pri Chesterfieldu v Angliji se je pripetila huda nesreča. V rovu, ki leži 700 m globoko, je bilo zaposljenih okrog 200 rudarjev, ko se je nenadno razpočil jamski plin. Velik del rova se je sesul, vendar pa so ostale naprave za dovajanje zraka vsaj delno nepoškodovane. Tudi telefonska zveza z rovom ni bila prekinjena in so tako zasuti rudarji vsaj lahko sporočili, kakšen je položaj v rovu. Reševalna dela so začeli z vso nagiico. Z vsemi reševalnimi sredstvi opremljena moštva so šla v rov in začela naglo odkopavati. Po uradnem poročilu je bilo ubitih 70 rudarjev, 39 pa ranjenih. X Psi bernardinci se selijo v Tibet. V nekem francoskem pristanišču so videli ljudje I Zelena kri bo po mnenju omenjenega zdravnika omogočala vzgajati velikanske živali To se sliši kakor bajka, vendar se zatrjuje, da vbrizgavanje zelene krvi v žile živali silno pospešuje njih rast. Morda bomo še doživeli, da bomo videli zajce velike kakor osle in kokoši velike ko teleta. Take kokoši bodo nesle jajca velika ko človeška glava. Ako bodo napravili še poskuse z ljudmi, bomo morda dočakali čudežne reči, o katerih se nam zdaj niti ne sanja. Učenjaki so delali še druge poizkuse in prišli do spoznanja, da je odličen nadomestek krvi morska voda. Dokazali so, da lahko naša bela krvna telesca žive v morski vodi, med tem ko v vsaki drugi tekočini poginejo Da-nes zdravijo z vbrizgavanjem tople slane vode mnoge bolezni. Poizkusi pa se še nadaljujejo in dopolnjujejo. Sama morska voda je seveda preslana. Zaradi tega jo je treba razredčiti. Neki učenjak je dokazal, da je kri ostarelih psov naravnost strup. Prišel je na misel, da bi očistil pasjo kri in s tem žival pomladil. Vzel je nekega psa, starega 18 let, čisto slepega in mu odvzel kri. Krvna telesca je prečistil s slano vodo in potem vbrizgal psu Dogodila se je čudna izprememba: drugi dan po izvršeni operaciji je pes veselo skakal okoli. »Človeški udje so ustvarjeni za stoletno življenje,« je rekel znan učenjak, »vendar pa se postopno zastrupljajo.« Če bo mogoče tudi človeku čistiti kri, bomo lahko zdravi in veseli doživljali več kakor sto let. rjavih hroščev, kolikor je bilo listov, si lahko nazorno predstavlja, kako postane hroščja nadloga pogubna. Roj rjavih hroščev utegne v najkrajšem času uničiti cele sadovnjake Najhujši sovražniki rjavih hroščev so škorci, ki prežijo s svojo požrešnostjo nanje. Vsaka izmed teh ptic požre na dan po več ducatov hroščev. Zato ni čudno, da stremijo pametne gozdarske uprave in spoznavni kmetovalci za tem, da bi naselili v svoje okoliše čim več škorcev. Tudi vrane so hude sovražnice rjavih hroščev. Tega, kar lahko storijo koristne ptice same od sebe proti škodljivcem naših gozdov in sadovnjakov, ne morejo storiti ljudje, čeprav se zgodi, da šolski otroci v kakšnem okolišu, ki ga napadejo rjavi hrošči, v enem samem dnevu naberejo po več tisoč kilogramov teh škodljivcev. Vsakako je to koristno, vendar ne zaleže toliko kakor ugonabljanje po škorcih. nedavno nenavaden prizor. Na parnik, namenjen v Indijo, so spravljali cele trope velikih bernardincev, ki jih je spremljal star menih. Sloveči psi se selijo v Tibet iz Alp, odkoder jih je pregnal tehnični napredek. Zadnja leta v Alpah niso imeli prilike izkazovati se v svojem reševalnem delu, saj je že povsod napeljan telefon in tudi ceste so že močno razpredene po Alpah. Lani pomladi se je pripetila na Velikem Sv. Bernardu tik pred samostanom nesreča. Bernardinec je močno ogri-zel neko deklico, ki jo je vodil oče v samostan. Deklica je hotela biti čim prej pod streho in zato je tekla pred očetom, pa je padla. Bernardinec je skočil za njo in jo smrtno ranil. Pater Ciril, ki že dolga leta skrbi za pse, trdi, da so bernardinci hiteli prišlecem nasproti, da bi jih pozdravili, in pes, ki je videl, kako deklica pada, jo je hotel ujeti, pa jo je po nesreči ugriznil. Sicer pa se govori, da so bernardinci že izrojeni, ker so samo ležali, in postavljena je bila zahteva, da bi jih pobili. Oblastva so to tudi odredila, potem so pa svoj odlok umaknila in se zadovoljila s tem, da morajo biti psi zaprti v ograji. Tako se je zgodilo lani poleti in bernardinci so prišli v ograjo Menihi iz samostana sv. Bernar* da so ustanovili pred leti nov samostan v Tibetu v višini 5000 m in tja bodo zdaj prepeljali tudi pse. X V Rusiji izdelujejo tudi šampanjec. V Rusiji je vodka spet zelo priljubljena, čeprav so se zelo prizadevali omejiti jo. Da bi zastrupljanje z vodko zavrli, so začeli izdelovati šampanjec in pridelovati druga vina. ki naj bi izpodrinila vodko. Istočasno je bilo poskrbljeno, da bi bil ruski šampanjec po svoji kakovosti enak francoskemu To se pa zaenkrat še ni posrečilo. Ruski šampanjec ustreza po kakovosti približno šampanjcu, ki so ga izdelovali skrivaj v Kaliforniji, ko je bila v Ameriki še v veljavi alkoholska prepoved. Rusi sicer radi pijejo šampanjec, toda vodki se ne morejo odpovedati, in tako pijejo zdaj oboje. X V stanovanjskih avtomobilih neprestano potujejo. V Ameriki se je potovanje v stanovanjskih avtomobilih tako razširilo, da so že stotisoči neprestano na potovanju. V začetku predlanskega leta je bilo v Ameriki v prometu 300.000 stanovanjskih avtomobilov, zdaj jih je pa že dvakrat toliko. Pravijo, da bo leta 1958. že polovica ameriškega prebivalstva na kolesih. Večina teh večnih potnikov je s severa. Jeseni potujejo proti jugu tja do Mehike, pomladi se pa vračajo nazaj. Vodja tega gibanja je bivši mizar Dad Burns V nekem ameriškem listu je objavil o svojem gibanju članek v katerem pravi med drugim: »Stroški za tako potovanje znašajo mesečno 60 dolarjev za štiričlansko družino. Na olje in bencin ne odpadejo niti štirje dolarji dnevno, če prevozimo 250 milj. V Evropi lahko potuje z avtomobilom samo, kdor ima denar, v Ameriki je pa drugače. Ko prispe tak potnik v vas, začne takoj delati reklamo in dobi dovolj dela, da se lahko prehrani do nasledne vasi. Dela lahko ceneje kakor domači delavci, ker mu ni treba plačevati davkov Zadnje čase vozi skupaj po 100 do 300 stanovanjskih avtomobilov Tako so nastala nekakšna potujoča mesta Cujejo se že glasovi proti temu pustolovskemu potepanju, češ da so ti ljudje nevarnejši od puščavskega vetra in kobilic. Če bo to gibanje zajelo večino ameriškega prebivalstva. trdijo, da bo Amerika izgubljena X Anglija spravlja svoje zlato na varno, kakor I. 1914. »Daily Telegraph piše, da je prispela v Ottawo v Kanadi pošiljka dveh in pol milijona funtov šterlingov v zlatu, ki pripadajo Angleški narodni banki. Zatrjuje se, da je to že začetek ukrepov okoli obrambe zlata izven Anglije, kakor je Anglija delala prve mesece za časa svetovne vojne. Angleži želijo imeti v Kanadi zlato rezervo za primer vojne. Tudi se zatrjuje, da želi kupiti angleška vlada v Kanadi večjo količino mu-nicije in kanadskega žita X Lisice besnijo, kadar ropoče nad njimi letalo. Norveški zračni družbi preti nevarnost, da bo morala ustaviti svoj obrat, in to zavoljo lisičjih gojišč. Neki norveški gojilec lisic je namreč vložil tožbo proti družbi za zračni promet, češ da so njegove lisice zavoljo letal, ki so vozila nizko nad lisicami, pobesnele in pokončale ves svoj zarod. Sodišče se je postavilo na gojilčevo stran in zdaj je družba vložila priziv. Če bo še na višji in-štanci izgubila tožbo, je pričakovati, da bodo za bodoče aprile in maje, odnosno še v letošnjem maju na Norveškem ustavili letalski promet. Na Norveškem je namreč 17.000 gojišč lisic za kožuhovino), ki so raztresena po vsej deželi in letalske proge bi morale potekati v najbolj nenavadnih krivuljah, da bi se jim izognile. X Zvor.rck, ki nepretrgano zvcai ekoro že sto let, imajo v nekem muzeju v Londonu. Pokrit je s steklenim pokrivalom in je na svojem mestu že 97 let ter neprestano zvoni, četudi ni ne navit ali zvezan z elektriko. Sestavljen je iz nekaj tisoč bakrenih in papirnatih ploščic, zvonjenje pa povzročajo razna kemična razkrajanja, katerih skrivnost pozna le oni, ki je zvonček napravil Duhovitega iznajditelja ne poznajo po imenu, njegov zvonček pa bo kmalu praznoval svojo stoletnico. škorci «o nafizdatnejši zatiralci hroščev denarnih NAGDAD H kateri točki navodila o uporabi Radiona spada posamezna slika? Navodilo za pranje z Radionom, Iti je »iskano na krbtni strani vsakega zavitka, Ima 6 točk. Potrebno je, da ločno doženete, katere »očke Radion navodila predstavljajo te slike. Vzemite v roko zavitek Radiona In prečitajte pazljivo vsako točko navodila, pa ga primerjajte s temi slikami. Nato vnesite v prazne kroge na tek slikak Številko tiste točke, ki po Valem mnenju spada k posameznim slikam. Napilete v spodnjem desnem kotu tega oglasa čitljivo VaSe ime in natančen naslov. Izrežite cel oglas in ga polljite kot tiskovino v odprti kuverti frankirano s 25 para brez vsakega drugega obvestila na:' Jugoslavensko d. d. Sckickt-Lever, oddelek reklama, Osijek. POZOR: Poslednji rok za vpošiljatov jo 31. maj. Din. 1o.ooo.* 5.ooo.-3.ooo.-2.000.-1oo.- 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 2oo nagrad po Skupaj Din. 40.000.- za pravilno reSitev I Ugotovitev pravilnosti ralltev, žrebanje in delitev dobitkov Izvrifi posebna ocenjevalne komisija, katere člani so: Dr. Meto Perlč, kr. javni notar Kamilo Krvaric, direktor »Hrvatskega Lista" tn2. Ante Safner, direktor Jugosl. d. d. Sckickt-Lever Dragan Gregurovic, šel reklame Jugosl. d. d. Sckickt-Lever y Glavni dobitniki bodo objavljeni 19. Junije. ' IfOHT* j/ i£ 'ft? . stvoiaotfiido or. >d« ■»"> <: >> '.,;-*fiibfi!i» Navodilo o uporabi obeta pri nagradnem tekmovanju dobitek, točna izpolnitev istega pa prinaSa uspek pri pranju perilal RADION ere sam-pere prizanesljivo Radio Ljubljana od 22. do 29. maja. Nedelja, 22. maja. 8.00: V nedeljo zjutraj vstala bom..". (koncert radijskega orkestra). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Koncert ruskega seksteta. 9.45: Verski govor. 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku. 11.00: Otroška ura (kramljala bo Manica Komanova). 11.30: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 13.00: Napovedi. 13.20: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 17.00: Kmetijska ura: Koristne živalce na vrtu (Strekelj Josip); tržna poročila, 17.30: Prenos pevskega koncerta podmladka Jadranske straže z Rakeka. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Vseslovanska ideja v hrvatskih političnih pokretih (dr. Ivan Nevestič). 19.50: Prenos majniške pobožnosti iz trnovske cerkve v Ljubljani. 20.30: Koncert plesne glasbe (sodelovali bodo Adamič Bojan in njegov orkester in Jožek in Ježek). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Ponedeljek, 23. maja. 12.00: Naši operni pevci in pevke (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: V duhu dunajskih mojstrov (radijski orkester). 14.00: Napovedi. 18.00: Zdravstvena ura: Prva pomoč pri poškodbah vsled napadov iz zraka (dr. Ladislav Kline). 18.20: Nekaj narodnih (plošče). 18.40: Narodno blago z Gorenjskega (g. Boris Orel). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Vodovod v Suhi Krajini — največji pokrajinski vodovod (Janko Hafner). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Koncert radijskega orkestra. 21.00: Pevski koncert zbora orglarske šole. (vodil bo dr. Fran Kimovec). 22.00: Napovedi, poročila. Torek, 24. maja: 11.00: Šolska ura: Polet dialog (vodil bo Zor). 12.00: Rusi igrajo (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 18.00: Za boljšo voljo (šramel »Štirje fantje«). 18.40: Kako vpliva narava na obleko in prehrano sredozemskih narodov (dr. Valter Bohinec). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Aleksa Šantič — ob priliki 70-letnice rojstva (Siniša Kordič). 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20.00: Zvoki z juga (plošče). 20.15: Branislav Nušič: Svet, komedija iz polpreteklega časa (izvajali bodo člani radijske igralske družine). 21.15: Italijanska operna glasba (radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za oddih Sreda, 25. maja: 12.00: Musorgski: Slike z razstave, simfonična suita (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Ura lahke glasbe (Šramel »Škerjanček«), 14.00: Napovedi. 18.00: Mladinska ura. Glasbeno oblikoslovje (dr. Anton Dolinar). 18.40: Umetnostni spomeniki na Dolenjskem (Jože Gregorič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Tri faze v razvoju zagrebškega gledališča (Marko Fotez). 19.50: Šahovski kotiček. 20.00: Koncert zbora Glasbene Matice. 20.45: Jo-sef Haydn: Godalni kvartet v D-duru op 64 No. 5. 21.00: Nastop tamburaškega septeta. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Veseli češki pevci in godci (plošče). Četrtek, 26. maja: 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Vesel pozdrav (plošče). 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic), 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve v Ljubljani 11.00: Otroška ura (Teta Marička kramlja in prepeva). 11.30: Koncert (sodelovala bosta Štefka Korenčanova in radijski orkester). 13.00: Napovedi. 13.20: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). 17.00: Kmetijska ura: Rdečica in kuga pri prašičih (dr. Zibert). 17.30: Radijski orkester (vmes bo pel M. Me-sesnel; pri klavirju profesor Lipovšek). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Predavanje Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. 19.50: Prenos majniške pobožnosti iz trnovske cerkve. 20.30: 90 minut zabave (brata Goloba in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Plesni zvoki (plošče). Petek, 27. maja. 11.00: Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Škofje Loke (nastop učencev meščanske šole). 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Češka narodna in umetna glasba (radijski orkester). 14.00: Napovedi. 18.00: Ženska ura: Dom brez sonca (Cirila Vračkova). 18.20: Albert Roussel: Pajkova pojedina (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Le-ben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Manastir Krka in njegov značaj v zgodovini pravoslavnih Srbov v Dalmaciji (Miloš Parenta). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Pevski koncert zbora »Tabor«. 21.00: Pester koncert radijskega orkestra. 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 28. maja: 12.00: Pisana vrsta veselih reči. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Pisana vrsta veselih reči. 14.00: Napovedi. 18.00: Za delopust (igral bo radijski orkester). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Teodor Pončič (Vasa Stajic). 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: »Za prazni želodec najboljša je krača, za prašno obleko najboljši krtača (paberki iz humorističnega lista »Rogača«, ki ga je v letih 1886. do 1888, v Ljubljani izdajal Srečko Magolič). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec tedna (radijski orkester). 23.00: XX. mednarodni katoliški esperantski kongres. Mali o fi 1 a s I MAJHNO POSESTVO s 3 in pol orala zemlje in lepim sadovnjakom naprodaj. Sv. Miklavž št. 67 pri Mariboru. OSTANKI Opozarjam na natančni popis paketov v listu št. 14. Ako še nister naročili, pišite takoj, da se o ugodnosti nakupa prepričate. Raz-pošiljalnica KOSMOS, Maribor, Kralja Petra trg — Dvorakova št. 1. 2500.— DIN potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orož-nova 6. POHIŠTVO spalne sobe, kuhinjske opreme, stolce vseh vrst, dobavlja najceneje »OBNOVA«, Maribor, Jurčičeva ulica št. 6. KOLESA prvovrstnih znamk skoraj popolnoma nova ŠIVALNI STROJI Singer, Pfaff in drugi pogrezljivi, ki štikajo in stopajo ter OTROŠKI VOZIČKI najnovejši modeli po zares nizkih cenah naprodaj v Ljubljani pri »Prometu« (nasproti križanske cerkve). SAMO Din 98.— 63719 Po ceni in dobra zapestna ura Shock Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem Din 260.— Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto. H. SUTTNER, LJubljana fc Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. XVIII. ljubljanski vslesejem 43* razstavna prireditev 4.—1}. jun. 1938. Polovična voznina na železnici. Pri bla« gajnah železniških postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.— Sejmišče obsega 40.000 ma, preko 600 raztavljalcev iz 14 držav. Posebne razstave: »Cesta« — Francija — Pohištvo — Avtomobili — Tekstil — Ženska domača obrt. Lepo zabavišče. 10.—12. junija: m. državni trgovski kongres. Vinogradniki! Prispela je modra galica Montecatini Dobite jo lahko pri tvrdki A. Senčar in sin, Ptuj kakor tudi italijansko žveplo in najfinejšo raSijo Majungo Ne pozabite škropiti 2 ivepleno-apneno brozgo znamke »ZVEZDA" KOLESA znamke »AXO« v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi kupite ugodno pri H. SUTTNER LJUBLJANA aleksandrova 6 Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji. Oglašujte v »Domovini«