Zdrav Vestn 2007; 76: 725–32 725 Strokovni prispevek/Professional article TOTALNA ARTROPLASTIKA KOLKA V SB JESENICE OD 1985 DO 2006 – PREGLED OPRAVLJENEGA IN POGLED NAPREJ TOTAL HIP ARTHROPLASTY IN JESENICE GENERAL HOSPITAL 1985–2006 – WHAT HAS BEEN DONE AND LOOK FORWARD Tomaž Silvester, Boris Rjazancev, Andrej Prlja, Peter Ješe Kirurški oddelek, Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice Izvleček Izhodišča Vstavitev umetnega sklepa (ali totalna artroplastika) je v ortopediji med najbolj zanimivi- mi in hitro razvijajočimi se področji. Najpogostejše so totalne artroplastike kolka, ki imajo tudi najdaljšo zgodovino. Podatki o dolgoročnih rezultatih postopkov in delovanju ter življenjski dobi posameznih vrst ortopedskih protez so neprecenljivi, tako za bolnike kot tudi za kirurge. Zato je potrebno spremljati rezultate v daljšem obdobju in analizirati dejavnike, ki lahko vplivajo na uspešnost zdravljenja. Od leta 1985 do konca 2006 smo v SB Jesnice naredili 1563 totalnih artroplastik kolka. Povprečna starost operiranih je bila 67 let, skoraj dve tretjini je bilo žensk. Glavna indikacija za operacijo je bila idiopatska artroza, v 72 %, posledice displazije sklepa pa v 14 %. Primarnih operacij je bilo 1370 in revizij 193 (12,6 %). Najpogostejši vzrok za revizijski poseg je bilo aseptično omajanje vsadka, v 74 %, delež okužb pa je bil 1,5 %. Prevladujoči tip proteze je bil do leta 1995 hibridni, v zadnjih desetih letih pa so v veliki večini, v 73 %, necementirane proteze. Totalna artroplastika kolka je v Splošni bolnišnici Jesenice uveljavljena operacijska metoda zdravljenja, ki znatno izboljša kakovost življenja operiranih. Tako kratkoročni kot dolgoročni rezultati so zelo dobri. Nove minimalno invazivne kirurške tehnike omogočajo hitrejšo in lažjo rehabilitacijo. Register protez v naši bolnišnici nam omogoča redno spremljanje in analizo rezultatov. Splošna bolnišnica Jesenice je prepoznana in priznana kot eden od centrov za endoprotetiko sklepov v Republiki Sloveniji. Ključne besede totalna artroplastika kolka; pozni rezultati; klinična pot; register protez Bolniki in metode Rezultati Zaključki Abstract Background Patients and methods Total arthroplasty is one of the most interesting and fast developing fields in orthopaedic surgery. Practically every joint in the human body is involved, total hip arthroplasties (THA) being most frequent and with the longest history. Information on long-term results and survival of different types of prosthesis is invaluable for both patients and surgeons. Between 1985 and 2006 there were 1563 THAs performed in Jesenice General Hospital. Average age at the time of operation was 67 years, almost two thirds of patients were women. The reason for operation was in 72 % idiopathic arthrosis and in 14 % sequaele of dysplasia. Avtor za dopisovanje / Corresponding author: Mag. Tomaž Silvester, dr. med., Kirurški oddelek, Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice, e-mail: tomaz.silvester@sb-je.si 726 Zdrav Vestn 2007; 76 Results There were 1370 primary procedures and 193 revisions (12.6 %). Aseptic loosening of the implant was the most frequent reason for revision (74 %) and infection was observed in 1.5 %. In the first ten years of this research hybrid type of prosthesis was most frequently used, but nowadays, non-cemented prosthesis is used in majority of cases. Conclusions Total hip arthroplasty is well established procedure at the Jesenice General Hospital. It considerably improves quality of life of the patient, for both, short- and long term, results are very good. New minimal invasive surgical techniques make postoperative rehabilitation faster and easier. The Register of prosthesis enables us to regularly analyze the results and provides treatment outcome information concerning the choice of prosthesis and the optimal surgical technique. Jesenice General Hospital is well recognized as one of the centers for arthroplasties in our country. Key words total hip arthroplasty; long term results; clinical pathway; register of prosthesis Uvod Prebivalstvo naše države se, tako kot drugod v razvitem zahodnem svetu, stara. Zahteve in pričakovanja ljudi po bolj kakovostnem življenju tudi v starosti pa so vse večje. Tako je vstavitev umetnega sklepa (ali totalna artroplastika) v ortopediji trenutno med najbolj zanimivimi in hitro razvijajočimi se področji.. Najpogostejše so totalne artroplastike kolka (totalne en-doproteze, TEP), ki imajo tudi najdaljšo zgodovino. Prva kolčna proteza iz slonovine je bila implantirana okoli leta 1890.1 Po tem so za implantate uporabili različne materiale, od zlatih folij do stekla, rezultati pa niso bili najboljši, tako zaradi nezadostnosti primarne fiksacije kot tudi hitrega razmajanja. Začetek moderne protetike pa predstavlja koncept totalne kolčne artroplastike nizkega trenja, ki ga je v začetku 60. let prejšnjega stoletja uvedel Sir John Charnley.2 Čvrsto in dolgotrajno fiksacijo implantatov je zagotovil z uporabo kostnega cementa. V Sloveniji je bila prva totalna artroplastika kolka napravljena na Ortopedski kliniki v Ljubljani leta 1968, v Splošni bolnišnici Jesenice pa leta 1985. Totalna artroplastika kolka je postala ena najpogostejših ortopedskih operacij in število posegov skokovito narašča, saj jih v ZDA naredijo letno 200.000, v Veliki Britaniji 40.000, v Sloveniji pa okoli 2500. Totalna artroplastika kolka je operativna metoda, pri kateri obe sklepni površini obolelega sklepa nadomestimo z umetno protezo, ki jo čvrsto fiksiramo v kost (Sl. 1). Umetni kolčni sklep je sestavljen iz femoralne-ga in acetabularnega dela. Femoralni del sestoji iz kovinskega debla in vratu ter glavice, ki je lahko kovinska ali keramična. Acetabularni del je sestavljen iz polietilenske ali keramične čašice, ki je običajno vstavljena v kovinsko ponvico. Glede na način fiksiranja ločimo: – cementirano endoprotezo kolka; – necementirano endoprotezo kolka (Sl. 2); – hibridno endoprotezo, pri kateri je ena komponenta, običajno femoralna, cementirana, druga pa ne-cementirana (Sl. 3). Z vstavitvijo umetnega sklepa povrnemo sklepu gibljivost, odpravimo bolečino in popravimo deformacijo. Moderna totalna artroplastika kolka je uspešna operativna metoda, kar kažejo rezultati tako zgodnjih ^-kovinska ponvica / metal pan ^fc#r polietilenski vložek / polyethylene inserted piece Vf glava / head Vat/neck deblo / stem Sl. 1. Shema proteze umetnega kolčnega sklepa (totalne endoproteze). Figure 1. Schematic representation of total hip prosthesis. Sl. 2. Necementirana totalna kolčna proteza. Figure 2. Non-cemented total hip arthroplasty. Silvester T, Rjazancev B, Prlja A, Ješe P. Totalna artroplastika kolka v SB Jesenice od 1985 do 2006 727 Sl. 3. Obojestranska hibridna totalna kolčna proteza. Figure 3. Bilateral hybrid total hip arthroplasty. pooperativnih kot tudi poznejših (po desetletju in več) kontrol. Življenjska doba umetnega kolčnega sklepa je kljub dobrim rezultatom omejena. Najpogostejši razlog za revizijski poseg in zamenjavo vstavljenega umetnega sklepa je aseptično omajanje ene ali obeh komponent proteze (Sl. 4). Dejavniki, ki vplivajo na življenjsko dobo umetnega sklepa, so zelo številni in raznoliki: – individualni dejavniki: starost, spol, diagnoza, druge bolezni, telesna dejavnost; – kirurški dejavniki: pristop, tehnika cementiranja; – dejavniki, povezani s protezo: dizajn, obdelava površine, način fiksacije.3 Sl. 4. Rentgenska posnetka proteze ob omajanju ter po revizijski operaciji. A – Razmajanje in protruzija acetabularnega dela proteze. B – Po revizijskem posegu. Vstavljena je cementirana ponvica, podprta z rekonstrukcijskim obročem, in večje necementirano steblo. Figure 4. Radiologic review of aseptic loosening of total hip arthroplasty and revision procedure. A – Aspetic loosening and protrusio of acetabular component of the prosthesis. B – During revision procedure reinforcement ring was implanted on the acetabulum and bigger noncemented femoral stem was used. Med temi dejavniki je zelo pomemben vpliv obrabe, ki vodi do razvoja t. i. bolezni delcev. Sub- in mikro-metrski obrabni delci lahko nastajajo na različnih mestih med delovanjem kolčnega sklepa, npr. v notranjosti čašice med delovanjem kovinske ali keramične glave ob polietilenski vložek, na meji med implantom in kostnim cementom pri cementnih protezah oziroma kostjo pri brezcementnih protezah. Pri tem lahko nastajajo polietilenski, kovinski in keramični delci ter delci kostnega cementa. Izločanje delcev povzroči tvorbo makrofagov in posledično sproščanje citoki-nov in vnetnih mediatorjev, ki delujejo na resorpcijo kosti in stabilnost stika med implantom in kostjo oziroma kostnim cementom.4–6 Zaradi spremenjenih anatomskih razmer so revizijski posegi zelo zahtevni, zato so rezultati slabši kot pri primarnih operacijah. Z naraščanjem števila primarnih operacij narašča tudi število revizijskih posegov. Bolniki in metode V letu 1985, ko je bila napravljena prva totalna artro-plastika kolka, je takrat edini ortoped v Splošni bolnišnici Jesenice skupno opravil 5 tovrstnih operacijskih posegov. Z nadaljnjim razvojem endoprotetike in večanjem števila ortopedov se je število totalnih artro-plastik kolka z leti povečevalo. Skupno smo v Splošni bolnišnici Jesenice v dobrih dveh desetletjih napravili 1563 totalnih artroplastik kolka. Število operacij po posameznih letih je prikazano na Sliki 5. Skoraj dve tretjini operiranih je bilo žensk (Sl. 6). Povprečna starost bolnikov ob vstavitvi proteze je bila 67 let (31–92 let). Starostna porazdelitev operirancev v času operacije je prikazana na Sliki 7. Pri primarnih operacijah je daleč najpogostejša indikacija za operacijski poseg idiopatska artroza, predvsem pri starejših bolnikih, pri mlajših pa je artroza pogosto sekundarna, posledica zloma v področju kolka ali anatomskih nepravilnosti, displazije (Sl. 8). Kot glavni vzrok za razvoj aseptične nekroze glavice stegnenice ugotavljamo alkoholizem, v 70 %. Od skupnega števila operacij je bilo revizijskih posegov 193, kar je 12,6 % (Sl. 9). V prvih desetih letih, ki jih zajema raziskava, je bil prevladujoč tip proteze hibridni. Takih protez je bilo 78 %. V drugi polovici let raziskave pa prevladujejo necementira-ne proteze z deležem 73 % (Sl. 10). Podrobneje smo pregledali vzroke za revizijski poseg in pričakovano 728 Zdrav Vestn 2007; 76 ugotovili aseptično omajanje kot najpogostejši vzrok, predvsem acetabularne komponente (Sl. 11). Zaplet, ki se ga najbolj bojimo, je okužba ob protezi. V vseh letih, ki jih zajema raziskava, smo ugotovili okužbo v 21 primerih, kar je 1,5 % od skupno 1370 primarnih operacij. V zadnjih treh letih podrobneje spremljamo še nekaj dodatnih dejavnikov. Tako je delež bolnikov z avtotransfuzijo 75 %, v večini primerov so bolniki pred operacijo dali dve enoti lastne krvi. Ležalna doba operiranih je bila v povprečju 7,9 dneva (5 do 18 dni), odpust operiranega iz bolnišnice pa je bil v povprečju 6,8 dneva po operaciji. Razpravljanje Totalna artroplastika kolka je eden najpogostejših operacijskih posegov v ortopediji z dobrimi rezultati. Vendar pa 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991 1990 1989 1988 1987 1986 1985 TEPkolkavSBJ 1985-2006 / THR of hip in JGH 1985-2006 150 ¦ 52 148 ¦ 49 78 193 76 100 1101 138 ¦ 143 20 40 60 80 100 Število / Number 120 140 160 Sl. 5. Število TEP kolka v SB Jesenice od 1985 do 2006. Figure 5. Total number of THR 1985–2006. 1000 800 600 400 987 ? Ženske / Female (63 %) | Moški / Male (37 %) 576 Sl. 6. Porazdelitev po spolu. Figure 6. Gender distribution of the patients. 1200 1000 800 600 400 200 Idiopatska Displazija Posledica Aseptična Revmatoidni artroza Dysplasia zloma nekroza artritis, Idiopathic Fracture Aseptic ankilozantni arthrosis necrosis spondilitis Rheumatoid arthritis, ankylosing spondylitis Sl. 8. Diagnoze pri primarnih operacijah. Figure 8. Diagnoses for primary operations. 700 600 500 400 300 200 100 0 <40 40-49 50-59 60-69 70-79 80-89 >90 Starost (leta) / Age (years) Sl. 7. Porazdelitev po starosti. Figure 7. Age distribution of the patients. vedno obstajajo možnosti za izboljšave pri celotni obravnavi bolnika v bolnišnici. Tako smo za standardizacijo bolnišnične obravnave bolnika s totalno en-doprotezo kolka prvi v državi uvedli klinično pot (Sl. 12). Klinična pot je dokument, ki spremlja bolnika od sprejema do odpusta. V njem je zabeleženo vse, kar se dogaja z bolnikom v bolnišnici. Posebej se beležijo le odkloni od standardnega poteka zdravljenja, nege in fizioterapije. Totalna artroplastika kolka je elektiven poseg, ki naj bi bolniku čim dalj časa zagotavljal bolj kakovostno življenje. Podatki o dolgoročnih rezultatih delovanja in življenjski dobi posameznih vrst ortopedskih protez so neprecenljivi, tako za bolnike kot tudi za kirurge. Zato je potrebno spremljati rezultate v daljšem ob- 49 04 95 111 75 29 9 5 0 200 0 200 0 Silvester T, Rjazancev B, Prlja A, Ješe P. Totalna artroplastika kolka v SB Jesenice od 1985 do 2006 729 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1370 I—I Primarne operacije Primary operations (87,4 %) M Revizije Revisions (12,6%) 193 Sl. 9. Tip operacije. Figure 9. Type of operation. 800 700 600 500 400 300 200 100 0 TJ Hibridna/Hybrid 1 Necementirana / Noncemented 1 Cementirana / Cemented 1985-1995 1996-2006 Sl. 10. Tip proteze. Figure 10. Type of prosthesis. D Aseptično omajanje (74,1 %) Aseptic loosening (74.1 %) D Infekt (10,9%) Infection (10.9%) D Luksacija(10,4%) Luxation (10.4%) ¦ Periprostetični zlom (3,1 %) Periprosthetic fracture (3.1 %) @ Zlom impiantata (1,5%) Fracture of implant (1.5%) Sl. 11. Vzroki za revizijski poseg. Figure 11. Reasons for revision procedures. dobju in analizirati dejavnike, ki lahko vplivajo na uspešnost zdravljenja. S tem namenom so na Švedskem že leta 1979 uvedli register totalnih artroplastik (nekoliko kasneje še v drugih, predvsem skandinavskih državah), ki je postal referenca za analizo dolgoročnih rezultatov.7–13 Tako pridobljeni podatki so na voljo strokovni javnosti in naj bi z dobrim zgledom spodbudili posameznike k izboljšavam in večji kako- Sl. 12. Klinična pot za TEP kolka. Figure 12. Clinical pathway for THA. vosti pri delu. Zaradi velikega števila opazovanj se lahko hitro zaznajo dejavniki tveganja, ki vplivajo na življenjsko dobo proteze. V Splošni bolnišnici Jesenice smo leta 2000 kot prvi v državi začeli z vodenjem registra vseh totalnih artroplastik kolka po modelu norveškega registra (Sl. 13). Za boljše načrtovanje totalnih artroplastik kolka je treba narediti analizo stanja v Sloveniji, saj bi bilo nekritično prenašanje tujih izku- 730 Zdrav Vestn 2007; 76 SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE REGISTER – TOTALNE ARTROPLASTIKE KOLKA Bolnik: Starost bolnika (leta) Spol: 1. ženski 2. moški Predhodne operacije obravnavanega kolka: 1. nič 2. osteosinteza zaradi zloma proks. femurja 3. parcialna artroplastika kolka 4. osteotomija 5. artrodeza 6. totalna artroplastika kolka: tip: leto operacije: 7. druge operacije Datum operacije: Tokratna operacija je: 1. primarna 2. revizija Kolk: 1. desni 2. levi 3. desni, proteza na levem 4. levi, proteza na desnem Diagnoza (primarna operacija): 1. idiopatska artroza 2. revmatoidni artritis 3. posledice zloma v področju kolka 4. posledice displazije 5. posledice displazije z luksacijo 6. posledice epifizeolize ali Perthesove bolezni 7. ankilozantni spondilitis 8. drugo Vzroki za revizijo (eden ali več): 1. omajanje acetabularnega dela 2. omajanje femoralnega dela 3. luksacija 4. globoka okužba 5. zlom femurja 6. bolečina 7. drugo 8. osteoliza acetabularnega dela brez omajanja 9. osteoliza femoralnega dela brez omajanja Revizijski poseg: 1. menjava femoralnega dela 2. menjava acetabularnega dela 3. menjava obeh delov 4. drugo: – odstranitev komponent (npr. Girdlestone) – samo menjava PE vložka – samo menjava glave – drugo Pristop: 1. anteriorni 2. anterolateralni 3. lateralni 4. posterolateralni Osteotomija trohantra: 1. da 2. ne Transplantacija kosti: 1. ne 2. v acetabulum 3. v femur 4. v oba dela Acetabulum: 1. ime / tip: 2. kataloška številka: 3. prekrit s hidroksiapatitom: da, 4. cement z antibiotikom, ime: 5. cement brez antibiotika, ime: 6. necementni Femur: 1. ime / tip: 2. kataloška številka: ne 3. prekrit s hidroksiapatitom: da, 4. cement z antibiotikom, ime: 5. cement brez antibiotika, ime: 6. necementni Glava: 1. fiksna glava 2. modularni sistem: ime / tip ne kataloška številka premer (mm) Sistemska antibiotična profilaksa: 1. ne 2. da: – antibiotik – odmerek – trajanje (dnevi) Operacijski prostor: 1. »Green house« 2. z laminarnim pretokom zraka 3. brez laminarnega pretoka zraka Trajanje operacije: od kože do kože (min): Perioperacijski zapleti: 1. ne 2. da: Ime kirurga, ki je izpolnil obrazec: Sl. 13. Protokol za register TEP kolka. Figure 13. Questionnaire for THA. Silvester T, Rjazancev B, Prlja A, Ješe P. Totalna artroplastika kolka v SB Jesenice od 1985 do 2006 731 Sl. 14. Desno t. i. press-fiksiranje acetabulma, levo fiksacija z vijaki. Figure 14. Right-press fit fixation of the cup, left-fixation with screws. šenj in zaključkov lahko napačno in zavajajoče.14–16 Večjo preglednost in sprotno vrednotenje totalnih ar-troplastik kolka na področju Slovenije lahko zagotovimo z vzpostavitvijo Registra totalne endoprotetike v Sloveniji (RETEPS) po vzoru registrov skandinavskih držav. Vse ustanove, kjer se ukvarjajo z ortopedsko dejavnostjo in implantacijo umetnih sklepov, imamo velik interes za vzpostavitev nacionalnega registra. V okviru Združenja ortopedov Slovenskega zdravniškega društva že deluje projektna skupina za vzpostavitev RETEPS, katere člani so iz Ortopedske klinike, Ortopedske bolnišnice Valdoltra, SB Maribor, SB Celje, SB Jesenice.17 Kljub naporom posameznikov RE-TEPS na državni ravni na žalost še ni zaživel. Ker je Slovenija majhna, bolniki s pooperacijskimi zapleti pa so zdravljeni praviloma v slovenskih bolnišnicah, bi nacionalni register omogočil kontrolo nad praktično vsemi v Sloveniji vstavljenimi protezami, zaključki analiz pa bi bili nedvomno natančni in verodostojni. V registru se beležijo vsi podatki o vseh protezah, o materialih, tipih protez. Z retrospektivnimi študijami je včasih težko natančno določiti tip vstavljene proteze, še težje pa material, iz katerega je proteza, in vrsto cementa. Tudi to je dodaten pomemben razlog, zakaj je nacionalni register zelo pomemben. Raziskava je pokazala, da je bila večina totalnih artro-plastik kolka hibridnega tipa. To pomeni, da je aceta-bularna komponenta necementirana, femoralna pa cementirana. Z razvojem endoprotez je dosežena znatno boljša fiksacija necementiranih protez, tako da so dolgoročni rezultati vse boljši.13, 18 Tudi revizijski posegi so pri necementiranih protezah lažje izvedljivi, kajti destrukcija kostnine je manjša. Prav tako ni potrebno odstranjevati ostankov cementa, kar je običajno zelo zahtevno in težavno. Zato se v zadnjih 7 letih delež necementiranih artroplastik znatno dviguje in je v zadnjem letu 76 %. Že od vseh začetkov v naši bolnišnici praviloma uporabljamo necementirane ace-tabularne komponente. Nekdaj so bile ponvice fiksirane v acetabulum z vijaki, v zadnjih 5 letih pa je z Sl. 15. Minimalno invazivni pristop – pooperacijska brazgotina. Figure 15. Minimal invasive procedure – postoperative scar. uporabo novih, modernih ponvic fiksacija praviloma po t. i. principu press fit. Vijake uporabimo le izjemoma (Sl. 14). Za implantacijo necementiranega stebla se odločimo pri mlajših bolnikih in pri tistih, pri katerih ugotovimo dobro kostnino, ki omogoča čvrsto primarno fiksacijo. Pri starejših bolnikih uporabimo za fiksacijo stebla kostni cement. Čvrsta primarna fiksacija endoproteze omogoča hitro rehabilitacijo. Če je primarna fiksacija proteze (tako cementne kot tudi necementirane) čvrsta, bolniku dovolimo po operaciji v večini primerov obremenjevanje noge do bolečine. V nekaj dneh, ko se bolečnost umiri, je tako dovoljeno polno obremenjevanje. Dodatno k hitrejši in lažji rehabilitaciji prispevajo nove kirurške tehnike po načelih minimalno invazivne kirurgije. Bistvo minimalno invazivnega pristopa je, poleg manjšega reza, čim manjša travmatizacija mehkih tkiv. V lanskem letu smo v SB Jesenice pričeli operirati z anteriornim minimalno invazivnim pristopom, pri katerem mišice do sklepa le razmaknemo in jih tako ne poškodujemo. To pomeni tudi manjšo bolečnost, manjšo izgubo krvi, kar omogoči hitrejšo rehabilitacijo in krajšo hospitalizacijo. Tudi pooperacijska brazgotina je manjša, dolga le 6 do 8 centimetrov (Sl. 15). Definicija neuspeha (failure) je revizija umetnega sklepa z zamenjavo komponent ali stalno odstranitvijo. Delež revizijskih posegov je v Kanadi 11 %, na Finskem 18 %,11 na Norveškem10 in v ZDA okoli 20 %. Po drugi strani pa je ta delež leta 2001 na Švedskem, kjer že več kot dvajset let vodijo nacionalni register umetnih sklepov, le 6,2 %.8 Analiza naših podatkov je pokazala, da je bilo 193 revizijskih posegov, kar je 12,6 %. Ugotovimo lahko, da so naši podatki povsem primerljivi s podatki iz literature. Seveda je tu potrebno dodati, da so bili nekateri bolniki z okužbo, periprostetičnim zlomom, zlomom implantata ali z aseptično omajano protezo, vstavljeno v SB Jesenice, obravnavani v enem od drugih centrov za endoprotetiko v državi. Z večanjem števila primarnih operacij se seveda veča število revizijskih posegov. Projekcije v ZDA kažejo, da se bo v 732 Zdrav Vestn 2007; 76 naslednjih 10 letih število primarnih posegov povečalo za 200 %, revizijskih pa kar za 800 %. Revizijski posegi totalnih artroplastik so med najbolj zahtevnimi v kirurgiji nasploh, zlasti v primerih, ko je prišlo do obsežne osteolize in destrukcije kostnine. Kostni defekti so v kirurgiji skeleta dokaj pogost in zahteven problem pri zdravljenju. Avtologna kost je na voljo v omejenih količinah. Odvzem take kosti pomeni dodaten operacijski poseg z možnostjo dodatnih zapletov na odvze-mnem mestu (hematom, poškodbe živcev, okužba). Biološko najbolj zanesljiva in ekonomsko najbolj ugodna alternativa je alogeni (homologni) transplantat iz kostne banke. V naši bolnišnici trenutno še nimamo kostne banke. Glede na število in zahtevnost tako ortopedskih kot travmatoloških operacij, ko se pogosto srečujemo z velikimi kostnimi defekti, je kostna banka nujno potrebna. Želimo si, da bi imeli kostno banko tudi v naši bolnišnici, vendar pa so se pogoji za njeno delovanje z novo evropsko zakonodajo zelo zaostrili. Tako naj bi za pridobivanje, predelavo, skladiščenje in distribucijo transplantatov skrbela nacionalna tkivna institucija. Povezana naj bi bila z donorskimi bolnišnicami, ki izpolnjujejo pogoje za odvzem tkiv. Uporabniška mesta pa bodo vse slovenske bolnišnice, ki se ukvarjajo z lokomotorno patologijo in imajo zagotovljene minimalne standarde za kratkotrajno skladiščenje presadkov. Delež okužb, ki smo jih obravnavali v naši bolnišnici, v vseh letih, in jih zajema raziskava, je bil 1,5 %, kar je primerljivo s podatki iz literature. Ukrepanje v takih primerih je bilo v skladu s smernicami Združenja or-topedov.20 Vsak bolnik dobi antibiotično zaščito, običajno s cefalosporinom 2. generacije, v dveh odmerkih, perioperativno in še enkrat pooperativno. Vsi bolniki imajo po doktrini podaljšano antikoagu-lantno zaščito z nizkomolekularnim heparinom. To pomeni, da si operiranci po odpustu do 35. poopera-cijskega dneva vbrizgavajo subkutano heparin. Čas hospitalizacije se je znatno skrajšal. Pred 20 leti je bil bolnik v bolnišnici 10 do 14 dni, sedaj pa je sprejet dan pred posegom in odpuščen v povprečju 6,8 dneva po njem. Mlajši bolniki v dobri fizični kondiciji so običajno odpuščeni 4. dan po operaciji. Zaključki Totalna artroplastika kolka je v Splošni bolnišnici Jesenice uveljavljena operacijska metoda zdravljenja, ki znatno izboljša kakovost življenja operiranih. Tako kratkoročni kot dolgoročni rezultati so zelo dobri. Register protez v naši bolnišnici nam omogoča redno spremljanje in analizo rezultatov ter primerjavo z drugimi centri za endoprotetiko. Morebitne napake, pomanjkljivosti se tako hitro zaznajo ter ustrezno odpravijo, dobri rezultati pa potrjujejo pravilnost in uspešnost dosedanjih postopkov zdravljenja. Splošna bolnišnica Jesenice je prepoznana in priznana kot eden od centrov za endoprotetiko sklepov v Republiki Sloveniji. Za spremljanje totalnih artroplastik kolka (in tudi drugih sklepov) in objektivno ter primerljivo vrednotenje rezultatov je nujno potrebno vzpostaviti register protez na državni ravni. Literatura 1. Faro LMC, Huiskes R. Quality assurance of joint replacement. Legal regulation and medical judgement. Acta Orthop Scand 1992; 63 Suppl: 250. 2. Tooms RF, Harkess JW. Arthroplasty of the hip. In: Campbell’s operative orthopaedic surgery. Vol. 1, Nineth ed. Boston: Mosby-Year Book; 1998. p. 296–471. 3. Sedel L. The tribology of hip replacement. In: European Instructional Course Lectures. EFORT 1997; 3: 25–33. 4. Antolič V, Herman S, Milošev I, Cör A, Minovič A. Omajanje umetnega kolčnega sklepa: Etiološki dejavniki. Zdrav Vestn 1998; 67: 647–50. 5. Milošev I, Minovič A, Antolič V, Herman S, Cör A. Omajanje umetnega kolčnega sklepa: Tvorba in izolacija polietilenskih in kovinskih obrabnih delcev. Zdrav Vestn 1998; 67: 745–9. 6. Cör A, Milošev I, Antolič V, Herman S, Minovič A. Omajanje umetnega kolčnega sklepa: Biološki odgovor organizma na vsadek. Zdrav Vestn 1999; 68: 21–5. 7. Espehaug B, Furnes O, Havelin LI, Engesaeter LB, Vollset SE. Registration completeness in the Norwegian Arthroplasty Register. Acta Orthop Scand 2006; 77: 49–56. 8. Malchau H, Herberts P. Prognosis of total hip replacement. Update of results and risk-ratio analysis for revision and re-revision from Swedish National Hip Arthroplasty Register 1979–2000. In: Scientific exhibition. Annual Meeting of the American Academy of Orthopedic Surgeons, Dallas 2002: 1–16. 9. Mallchau H, Garellick G, Eisler T, Karrholm J, Herberts P. Presidential guest address: the Swedish Hip Registry: increasing the sensitivity by patient outcome data. Clin Orthop Relat Res 2005; 441: 19–29. 10. Havelin LI, Engesaeter LB, Espehaug B, Furnes O, Lie SA, Vollset SE. The Norwegian Arthroplasty Register: 11 years and 73,000 arthroplasties. Acta Orthop Scand 2000; 71: 337–53. 11. Puolakka TJ, Pajamaki KJ, Halonen PJ, Pulkkinen PO, Paavolai-nen P, Nevalainen JK. The Finnish Arthroplasty Register: report of the hip register. Acta Orthop Scand 2001; 72: 433–41. 12. Lucht U. The Dannish Hip Arthroplasty Register. Acta Orthop Scand 2000; 71: 433–9. 13. Eskelinen A, Remes V, Helenius I, Pulkkinen P, Nevalainen J, Paavolainen P. Total hip arthroplasty for primary osteoarthrosis in younger patients in the Finnish Arthroplasty Register. 4661 primary replacements followed for 0–22 years. Acta Orthop Scand 2005; 76: 28–41. 14. Wirtz C, Niethard FU. Ursachen, Diagnostik und Therapie der aseptischen Huftendoprothesenlockerung – eine Standortbestimmung. Z Orthop 1997; 135: 270–80. 15. Merx H, Dreinhofer K, Schrader P, Strumer T, Puhl W, Gunther KP, Brenner H. International variation in hip replacement rates. Ann Rheum Dis 2003; 62: 222–6. 16. Fender D, van der Meulen JH, Gregg PJ. Relationship between outcome and annual surgical experience for the Charnley hip replacement. Results from a regional hip register. J Bone Joint Surg Br 2003; 85: 187–90. 17. Silvester T, Milošev I, Levašič V. Pomen uvedbe registra totalne endoprotetike v Sloveniji (RETEPS). Zdrav Vestn 2004; 73: 489–92. 18. Karrholm J, Garellik G, Herberts P. The Swedish Hip Arthroplasty Register. Annual Report 2005. Dosegljivo na: www.jru.orthop.gu.se/ 19. Lie SA, Havelin LI, Engesater LB, Furnes O, Vollset SE. Failure rates for 4762 revision total hip arthroplasties in the Norwegian Arthroplasty Register. J Bone Joint Surg 2004; 86-B: 504–9. 20. Trampuž A, Pavlovčič V, Pišot V. Infekti v ortopediji. Interno gradivo. Ljubljana: Združenje ortopedov Slovenije; 2000. Prispelo 2007-03-29, sprejeto 2007-09-03