r^S^^^l /N T A tm>4 UlT" A TTfc /\T\ A j j" xEul^SSovL^^y 'I | državah > jJ f | /% W J\ L^ ■ 111 /\ j j < * the Umted States | Velja xaT^"..$3L50 | Jl^I X^XwV^X^XJL | Q Ij^r b -JL-^JS! list ^lovenskili delavcev v Ameriki. jf,, * s^OOQ Rea<*^s I^ff rELEFON: 4687 CORTLANBT. Entered as Second Clara Matter, September 21, 1903, at the Pout Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. —--—------- NO. 280. — 6TBV. 280. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 1917. — SREDA, 28. NOVEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Z laške fronte. -ooo- ANGLEŠKA IN FRANCOSKA OJAČENJA, KI SO DOSPELA LAHOM NA POMOČ, SE ŽE NAHAJAJO V SVOJIH POSTOJANKAH. — ITALJANI SE BODO MORALI ŠE NEKOLIKO UMAKNITI. — KAJ SE BO ZGODILO Z BENETKAMI? — OSTER ODPOR LAŠKIH ČET. -oo<>- True translation' filed with the postmaster at New York, >,. y on Nov. , 1»17. as required by the Act of October 1917. Rim, 27. novembra. — Velika angleška in franco-ka ojačenja, ki so v osemdnevnem pohodu prekoračila Alpe, so zavzela svoje pozicije v bojni črti. dasiravno se doseda j še ni poročalo, da bi se nahajala v dejanskem boju. Te čete so privedli- s seboj artilerijo, katero Italijani tako nujno potrebujejo pri obrambi svoje črte. Avstrijci in Nemci in tudi Italijani odpošiljajo na ta mesta velika ojaČfcnja. V neki brzojavki iz Ženeve v Švici se poroča, da so tako laško kot francosko mejo zaprli za nedoločen čas in da ni dovoljena nobena železniška zveza med Švico ter tema zavezniškima deželama. Ob iste času pa so tudi zaprli avstrijsko-nemško me-! jo proti Švici. S tem je postala Švica glasom istega porodila planinska oaza. katero obdajajo štiri najbolj limf ne vojskujoče se države. Vsak čas. kadar so zapri švicarsko mejo v preteklo-; sti. so storili to. da prikrijejo gibanja čet, ter se » sieu tega domneva, da Anglija. Francija. Italija. Nemčija ; i ! Avstrija odpošiljajo velikanske množice na laško bojno fronto. V nekem oficielnem poročilu iz Kima se glasi: — Včeraj so mase sovražnika, podpirane od močil«; artilerije, vnovič skušale naskočiti naše pozicije med in -I kami Brento in Piavo. Na našem levem krilu so bili napori sovražnika odrinjeni proti ozemlju gore Pertiča. Ti naskoki so so izjal«-vili. Mi smo vprizorili dobro izveden protinaskok in m-•eer v odgovor na vsako prizadevanje od strani sovraž-j nika. Tasson in Monte Kossa bataljona laških planincev < i uničila veliko nasprotnikov. Na našem desnem krilu se je pričel naskok sovražnika na vzhodnih obronkih gore Monfenera. Naskokujo «' | prizor razvetlil, ko se je laška siva l barva povsod mešala s sivorjavr» angleško in modro francosko. Bi-1 li so na potu osem am in so na- 1 pravili vsak dan nad 15 milj. Francoska ojačenja so bila prva !f v vrsti. To so bili sami mladi mo-! i i ž je, ki so izborno izgledali. Nek ! častnik, s katerim je poročevalec j ! govoril in ki je imel na svojem ro-,1 kavu črte za svoje odlikovanje, je J rekel, da je ravnokar prišel po na j ] pomeni pohodu in da bodo drugi < še prišli. Kmalu so se tudi drugi prikaza-; li in dve milji dolgo se je dru 1 ( žba vozila ob brezkončnih franco-, sikih vrstah. Tu so bili škadrom ko- 1 1 njenice po ce&ti in lia bližnjih po ; 1 11 ljih ter dolga vrsta čet z zalogami j s za topništvo. Postavili so poljske j kuhinje in pripravili so kosilo. — , Možje s5 bili v najboljšem polo- ' žaju in opaziti ni bilo nobenega sle du utrujenosti od dolge poti. . Ravno tukaj je modra barva prehajala v rujavosivo, ko so se 1 ^prikazali Angleži. V srednji vrsti' so bili kolesarji, potem pa so pri- j - šli ženijski polki. Sledila jim je I dolga vrsta pehote, konjenice in ! topništva. Xa nekem mestu ob ce- . sti je bil postavljen začasni glavni , stan; straže so stale pri vratih in časniki so prihajali in odhajali. a Slednjič je prihajal angleiki general s svojim štabom. e Posebno artilerijski konji so o-j . bračali nase pozornost, ker so bili gladki, dobro krmljeni in opazo- j - valei so videli, kako skrbno je bila osnažena med na topovih in opre Lmi- — 2 Vojaki so bili videti utrjeni! » kot žebelj navzlic dolgemu poho-J { du. Tako častniki kot moštvo so I bili radovedni, kako gre bitka ter i so želeli iti dalje. Iz pogovora s temi možmi ob ce-1 sti se je moglo razvideti, kaj so že' vse storili. Neprenehoma so hodili! - skozi vee dni. Vsak dan so pričeli; rj hoditi ob treh zjutraj; zgodaj so imeli zajtrk, ob enajstih dopoldne in ob fcreh popoldne pa so imeli ~ mal prigrizek. Med potom je bil glavni stan po vaških šolah, hišah, _ hlevih in javnih poslopjih, j Vojaki so nosili prtljago po 70 funtov; nosili so puške, odeje, poljsko steklenieo in nekoliko hra- j - ne. Izgledalo je, kot bi bila prtljaga težka, ko so dolge vrste kora-j a kale po cesti, toda vojaki niso na i to mislili; vendar pa so pravili, da Y je bil pohod utrudljiv za noge. h V vrsti so bile tudi vojaške godbe. In ako se bodo stvari ugodno ^ razvijale, bodo Italjani zopet slišali godbo. Vse laške vojaike god-! be so izginile v krvavem iklanji ^ t zadnjih dnij in godbeniki fl» boju- ■ - -. -i ' - - ......- ^»i**!^ Iz zakladniškega urada Zdr. držav. -ooo Naši prihranki in naša armada. —Po kateri poti bomo dospeli do miru? — Kaša dolinost je biti edini pram svojim zaveznikom v tem strašnem boju proti avtokraeiji, ki skuša ponižati in zasužnjiti vse narode in vse posamezne ljudi. Dejstvo, da bi morali mi sami Amerikanei opraviti s svojim denarjem in svojimi Ijrdmi veliko dela, ki so ga opravili sedaj zavetniki s pomočjo našega denarja, je povsem jasno ter priča o razumevanju položaja ter modrosti naše politik**. Izvršiti je treba delo, ki bo zahtevalo izdatkov v krvi Ui bogat stvu. S tem, da smo dali ta posojila Angliji. Franciji, Italiji in drugim narodom, smo dali na razpolago denar, katerega nam bodo vrnili, mesto da bi izdajali mogoče še večje svote brez vsakega upanja na povračilo. Rajten tega pa varujemo s tem življenje ameriških Nobena politika, kar jih je kdaj zasledovala ameriška vlada, ni bila bolj modra ter bolj bistveno ekonomska in domoljubna, vojakov. Ruska odkritja. Tru« translation filed with tne j><>«t master at New York, NT. Y. on Nov. 28. 1917, a* required by the Act of October «. 1917. Petrograd, Rusija, 27. nov. — Vlada boljševikov je danes dalje objavila tajne listine stare vlade. Med listinami se danes objavlja tudi brzojavka prejšnjega zunanjega ministra Sergija Sa zono v a zavezniškim državam ter omenja, da je poskušala Nemčija skleniti separaten mir med Nemčijo, Rusijo in Japonsko potom nemškega poslanika v Stoekfcolniu. Sazonov je odgovoril, da je Rusija pripravljena poslušati mirovno ponudbo, ako se stavi Rusiji. Angleški. Franeiji in Japonski. Bolgarske grozovitosti. True translation filed with the post master at New York, X. Y. on Nov. 28. 1S17, as required by the Act of October «, 1917. Korfu, 27. novembra. — V av-strijsko-ogrskem državnem zboru jc poslanec Zoltan Varmes vložn protest proti bolgarskim grozovi-tostim napram Srbom. Varmes je navajal vzglede, katerih priča je bil sam, ko je poveljeval nekemu avstrijskemu oddelku pri Mayden-peku. 44Bolgari so", je rekel, "pobijali in mučili sorodnike Srbov, ki so se uprli. Prebivaltsvo vasi j, kjer so živeli sorodniki upornikov, sc odpeljali v Malo Azijo in Do brudžo. Pogajanja, ki so se zaradi tega pričela med Xemčijo, Avstro. Ogrsko in Bolgarijo, so se popol noma ponesrečila, ker so Bolgar trdili, da rešitev tega vprašanja ni posebno nujna in potrebna.*1' Poslanec je zahteval, da ogrski vlada vzame celo to zadevo v svojt roke, da se izboljšajo strašne raz mere, pod katerimi mora živet srbsko prebivalstvo. ZASTRAN ZAPOVEDANE ISr* GA PRAZNIKA 'THANKS giving day' ne izidi jl'tri "GLAS NARODA" prihodnja številk; 23?* IZIDE V PETEK 30. NO 1ST3 VEMBRA. Uredništvo "Gl. K." -UVJ Naši junaški možje v polju bodo izvršili boje s pravim ameriškim junaštvom. Cela odgovornost počiva na vas in na meni in na visaken. državljanu Združenih držav, ki se ue nahajan v dejanski poljski službi, da se namreč založi vojake z vso potrebno opremo ter stroji, s pomočjo katerih se bo mogel u-spešno boriti. Pogum sam ne bo uničil kajzer-ja in vojaškega despotizma. Za pogumom moramo imeti organizacijo. Vsak človek v tej deželi mora biti domoljub. ' Vrednost načrta glede varčeva- , nja v vojnem času ne obstaja le v svoti denarja, katero bi mogel narod Združenih držav posoditi svo-!ji vladi. nf» le v certifikatih, kate- > !re se proda, temveč tudi v nauku, (katerega se bo učilo in v navadah varčevanja, ki bodo postale vsled tega nauka splošne. Naravnost ne- ■ izmerno je, kaj bo pomenilo to za jograjenje narodnih virov Arneri- 1 ; ke. — Naravnost nepojmljivo pa je. I kaj bo pomenilo to za bodočo eko-jnomijo Amerike. Zmago je mogoče j izvojevati edinole z junaštvom na- , ših vojakov ter s tt*m združeno iu-teligentuo uporab« naših narodnih virov. S t eden je in ekonomija po-večavata vse vire, ki so na razpolago deželi za vojno, in industrija naroda je potrebna, da sestavi in 1 pretvori te vire v obliko, potom 1 katere bo našim vojakom omogo- ' čeno uporabiti te vire z zmagovitim učinkom na bojnih frontah. Iz govora zakladniškega taj- ' nika McAdoo. * 1 V»ak prosti človek, ki se strinja ' j s sedanjo nemško vlado, se strinja | s svojim lastnim uničenjem. Vsak (človek v Ameriki ali kje drugod, i ki pravi, da ^o mogla le prosta industrija in prosta podjetja sveta nadaljevati s svojim delovanjem, če se bo vdejstvilo vsenemški načrt ter spraviti svet pod nemško ■ silo, je prav tako v zmoti kot so | sanjači v Rusiji. Jaz nasprotujem ne čustvovanju pacifistov, temveč njih omejenosti. Če smo resnični j prijatelji prostosti naše lastne ali kateregakoli drugega, moramo gledati na to, da se silo te dežele in produktivnost te dežele dvigne do absoultne višine in da se abso-jlutno nikomur ne dovoli stati te-I mu razvoju na poti. Na&a dolžnost je stati skupaj ponoči in podnevi, dokler ne bo delo zavrženo. Iz govora predsednika "VVil- sona na zborovanju A. F. of L. # * * Združene države so posodile dru gim narodom, zapletenim v vojno z Nemčijo nekaj nad tri tisoč mi-ljonov dolarjev ter vzele za to velikansko svoto obveznih teh narodov, ki nosijo iste obresti ter dozorevajo ob istem času kot pa posojila Svobode. Smotrenost te politike je vzvišena nad vsak dvom. Z ojačenjem teh narodov ter s tem, da se jih i napravi kolikor mogoče uspešne, smo mi sami v veliki meri v stanu pripomoči k skrajšanju borbe. S tem pa tudi zagotovimo v ve-1 liki meri našo končno zmago. Mi delamo s tem le svojo dolžnost na- delavskih in vojaških delegatov z ozirom na premirje. — Vendar pa pozivlje svoje podložne, da naj nadaljujejo delo v mornariškem uradu. Odbor za ohranjenje revolucije je izdal sledečo f-roki amaci jo: — Zavezniki bodo smatrali vse Ruse za izdajalec. — Brez sredstev, bo Rusija plen vsakemu, ki jo bo hotel skubsti. Zapuščeni, bodete prepuščeni na milost in nemilost Nemčije in prositi jo bodete morali na kolenih za — nulost. Tja vas vodita Lenin in Trocki. — Edina možnost, da se reši dežela, je, ako bo arntada odklonila, da bi ozpolnila izvršiti ponudbo za premirje ter zahtevo postavne odredbe za mir, kar bi podpirali tudi zavezniki. Na petkovi seji zunanjih poslanikov v ameriškem poslaništvu se je sklenilo, da se ignorira Trockijeva nota, ki zahteva premirje. Sklenilo se je, da se sadne, kot ne bi 1.11» a liill'^HM nnfa * -^žlaiSillir' •• •» 1 _ J ...... . ■ T i -m iin mu Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija telji in znanci. j -ooo " ~ nn** ^ , t Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji. Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov. TVRPKA FRAME flAKBKft, Položaj v Rusiji. -ooo- DRUGA BUSKA ARMADA JE NA STRANI BOLJSE-VIKOV. — ODOBRILA JE NJIHOVO POLITIKO. PODPIRA PREMIRJE IN DEMOKRATIZACIJO. — LASTNINA PLEMSTVA, TRGOVCEV IN MEŠČANOV V RUSIJI. ooo- Tru« translation lile«! with the poet maitfr at Mew York, N. Y. on Nov. 28, 1'Jl?. mb ri-iuirwJ by the Act of October t>. 1917. Petrograd, 27. novembra. — Kongres druge armade je samo z enim protivuim glasom sprejel resolucijo, s katero odobril je vse odredbe, katere je izdal odbor narodnih komisarjev; obenem tudi odobril je takojšnje premirje in mir ter podpira vlado delavskih in vojaških delega-tvo. — Resolucija poživlja vse vojake, da naj ne podpirajo Kerenskija in generale provizoriene vlade, ker so proti narodu. — Druga armada, — pravi resolucija, — bo z orožjem v roki branila avtoriteto delavskih in vojaških delegatov ter narodni odbor. Na prvo povelje vojaškega revolucionarnega odbora druge armade, ki ima vso moč, bomo šli kot en mož proti vsaki protirevoluciji v ozadju, kakor na fronti. Stojimo za to, da se porabijo vsa sredstva, da se odstranijo vsi protirevoluejonarni elementi iz poveljujočih mest armade, za takojšnjo demokratizacijo armade ter za prenos višje avtoritete v armado izbranih odborov. — Komisarji maksimalistov so proglasili, da se opuste vsi naslovi razredov, razlika in predpravice. Vsi prebivalci bodo od sedaj naprej "državljani mske republike". I^astnina plemstva, trgovcev in meščanv se morajo ]h> proklamaciji izročiti državi. Kmetski kongres gubemije Tomks je poslal vseru-ski konferenci kmetskega sovjeta v Petrogradu poročilo, v katerem se ne odobruje odlok o razdelitvi zemlje. Kongres je izjavil, da se mora razdelitev prepustiti v rokah kmetskega kongresa, dokler se ne sestkne izvoljeni zbor. Admiral Verderevski, ko je naznanil svojo resigna-♦ ■i jo. navaja za vzrok poman j kanje simpatij e do politike Skandinavske drž. v kleščah. -ooo- NEMČIJA BO ZASEDLA DANSKO. — TRUE KRA UI V POSVETOVANJU. — PRIČAKUJEJO, KAJ STORI NORVEŠKA. — PROTINEMŽKO GIBANJE V NORVEGUI. — BERLIN JE PRIPRAVLJEN. — ZDRUŽENE DRŽAVE IN ANGLEŠKA ŽELITA MOR SKO BAZO V NORVEŠKI. — SITUACIJA JE ZELO OSTRA. ono- True trail%t»tton filed with the poat master at New York. N. Y. on Nov. 1»17. * required by th« Act of October i. 1917. Kodanj, 27. novembra. — Za sejo skandinavskih vladarjev in ministrov v Kristjani ji ta teden leži nevarnost, dasi je mogoče brez podlage, da Norveška poseže v boj in »ia Nemčija v tem slučaju napravi nasprotne odredbe ter zasede Dansko. Poročevalec Ass. Press je izvedel iz zanesljivega vira, da Nemčija skrbno zasleduje konferenco, ki je sklicana zaradi protinem>kega razpoloženja v Norveški, posebno, ker j«- nemška križarka potopila v Severnem morju norve-ko ladjo, in bati se je, da bo Norveška prisiljena, bodisi zaradi razburkanega javnega mnenja, bodisi zaradi pritiska od strani zaveznikov, poseči v vojno, morda samo s tem,.da bo dovolila Angleški in Združenim drža-vam pomorsko bazo, vsled česar bo Nemčija mislila, da mora zahtevati odgovarjajočo bazo na Danskem. Ko so dospele te informacije v Kodanj. so naglo obvestili švedskega kralja Gustava in danskega odličnega meščana, predsednika danske vzhodnoazijske družbe An-dersena, ki vživa v Berlinu velik vpliv, ravno tako pa tudi v Londonu ter so ga poslali v Berlin, da se prepriča o resničnosti tega poročila in ako mogoče, da poskuša iz~ premeni t i nemško postopanje. Andersen je bil v Berlinu v konferenci s tajnikom zunanjih zadev, dr. Kuehhnannom, ki je potrdil poročilo in dodal, da so zaradi dogodkov v Italiji in Rusiji Vsenem-ei v Nemčiji v sedlu ter razširjajo vpliv, proti kateremu se zunanji urad, ki je bolj zmernega mišljenja, le z veliko težavo upira. Kralj Gustav je prišel v Kodanj in je imel en dan konferenco s kraljem Kristjanom, predsednikom Ander-senom in danskimi ministri. Posledica te konference je bila, da se je sklenilo, da se poskusi vse, da se potolaži razburjeno norveško razpoloženje ter da nadaljujejo tri skandinavske države skupno nevtralnost. Kralj Gustav se je vrnil v Stockholm ter je priporočal, da se skliče konferenca treh kraljev v Kristjaniji, kamor bi jih spremljali ministri predsedniki in zunanji ministri. Ta predlog je bil sprejet in Norvežani se čutijo zelo počaščene, ker bo obiskal njih prestolico švedski vladar prvič, odkar sta se obe deželi razdružili. -oou- f I. "GLAS NARODA" (Slovenian Daily.) OittmhJ sua published bj the 9L0VENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) rKAKK SAgSKjL Prealdeat LOFTS BKXET>IK-, Tre*gnr»r PUn* of Biuluf-«* of the rwpormxion and tddrcnrf of above officer*; <•' ^»rttarwlt ^tr^-t Boronyh of Manhattan Now York City, N. Y. • *»«• l.t«. velja. M« trn. Ameriko Zm «-elo leto m. moato New York $0.00 h. * 'anmto.................... fa 30 Va pol leta za mesto New York.. 3 00 1m [»>» (»»»a .................... 200 Za A' itiihja VHjik «ian l*v*emS1 nela?nroli pučlljarf po — Money Order. *t»ieM»*mM krafa namPnlkor proximo. da «»e nan tndl prejtoje blTailWr namanl da hltrej*« nn1<1*>rao n.i.«l«irntk* f>ojiiaom In po*fijarran> nare<1lte ta naslov: "G L A § NARODA" • rtt,n,it __New fork niry Tetefiai: ZK7« jVrtiandt. Dopisi. nnn &LA3 NARODA. "2B. NOV. 191T. Pismo slov, vojaka, Camp Lee, 1 Petersburg, Va. Dal sem že mnogo d«>pL>. v v javnost, pa nisem :iikdar omenil, kako sem se poslovi! od svojih rojakov, zato hočem to izdaj storili. | BHo je 7. septembra. Bil je precej vroč dan. Solace je pripekalo menda meni v slovo. Popoldne grem na postajo in si kupim vozni listek do Greenville, Pa., ker so me zapisali v vojaško službo. Ko tako čakam vlaka, zapazim, kako je lokomotiva zagrabila konja in ga je rinila naprej ter ga sele pred postajo odložila na tla. Potem prisopiha vlak, katerega sem jaz čakal. Stopim v voz Bilo mi je tesno pri srcu, kajti bil sem sam. ki sem šel k vojakom iz Far-rella, Pa. ; I Čez nekaj minut se vstavimo v Shnroaiu, Pa. Tam vidim polno ljudstva. Gledam, kaj to pomeni. Kar zagledam, kako fantje prično hoditi v vlak. Takoj sem p.i mislil, da so to moji tovariši. In nisem se ■motil. Bilo jih je 14. Ko pridemo v Greenville, vsi j izstopimo in stopamo naprej za-• mišljeni proti hiši, v kateri smo bili na naboru. Tanu smo prenoče-| vali. Drugi dan ob enajstih pa se zbeiemo ter nas kličejo po imenu. Dajo nam nekaj cigaret. Nato «uo pometali svoje kovčtge v avtomobil in smo korakali proti postaji. Pred nami je igrala godba; ! ulice so bile v zastavah, pred. nami so trosili cvetlice. Bilo je nuio-1 go joka. Kamorkoli sem se ozrl. j sem videl dekleta m žene, ki so j točile solze. j Ko je prihajal vlak, smo podajali roke. Bilo-je žalostno; drugi so se jokali, mi pa, ki smo šli k vojakom, smo bili resni m zamišljeni ; jokali nismo. Stopili smo v vlak in se odpeljali skozi Sharon v Youngstovvii, Ohio. Zvečer smo pa bili že v Pittsburghu, Pa.; tam .smo hitro stopili v gostilno, da se nekoliko okrepčano. Zjutraj smo prišli v Washington, D. C.; opoldne.pa smo prišli v Camp Lee, \ a. Tukaj je bilo toliko blata, da je bilo zelo težko hoditi. Tukaj so nas preganjali, kajti sami niso vedeli, kam bi nas vtaknili, ekr barake še niso bile dodelane. Takrat je bilo le malo vojakov, komaj 2000. Sedaj pa nas je vse ■ pobi ». j Jaz se tako držim, kot bi >>il Že star vojak. Ravnokar smo dobili strojne puške, katetre smo tako težko pričakovali, da vsaj vidim, kakšno je to smrtonosno orožje, j Pozdravljam vse čitatelje Glas Naroda. Anton Žagar, Co. A, 313th M. G. Batt., Camp Lc\ Petersburg, Va. Vojna poročila. ; True translation filed with the post muster at New York, N. Y. on Nov. 2«. 1917, as required by the Act of October 6, 1917. London, Anglija, 27. novembra. Tekom noči so Nemci vprizorili dragi protinapad na naše posto-, janke v severnem delu gozda Bour Ion. Napad je bil odbit, j Z ostale fronte ni nikakih posebnih poročil. Vreme je vihamo in mokro. Pariz, Francija, 27. novembra. Severno od Aisne so v teku hudi artilerijski boji. V Champagni je en naš oddelek (vdrl v nemške zakope severno od Pruntfv. Potem ko so preiskali za-Ikope, podrli kritja in vplenjli material, so se naši vojaki vrnili brez izgub. Danes zjutraj smo z uspehom napadli zanadnn od Tahure. I LAHKO STE OZDRAVLJENI! W Pridite k meni - Jaz m povrnem vaše zdravje.~W -Jaz imam najboljše pripomočke za zdravljenje vsakovrstnih bolezni. X-žarki (električna) preiskava fo ^ JAZ SEM najstarejši krtstjanskl Speeija- A _ ^ S list v Pittsburgh, Pa.; 37 let skušnje jjfeftgB^. A JAZ VAM BOM povedal ako morete biti iffff . IH^^Bf^ J^jL ozdravljeni brez dvumljenja iti ozdra- n^MM Je ffM vil vas bum. ako se ni {»osrečilo rulaj- ^KS* i H^ jpyMI šini ali nelzkasoulm zdravnikom. Fr~T- f-TStlSyb JAZ KABINI najboljše in naJuspe&nejSr ^mjt jjj^» B^ij^P • zdravila pri zdravljenju uiujib bolui- VI tf ^^ pp UKa JAZ IMAM svojo lekarno in laboratorij. IsLl ! Začudili se Iviste kakor hitro zamorete biti ^^^^ ozdravljeni. En sam obisk vam bo zagotovil p! . _rz m»>jo spi»sobuost in prepričali se boste za kaj imam uspeh v kratkem ftusu. Vse bolezni moških in ženskih zdravim uspešno. NIZKE CENE. PREISKAVA IN NASVET ZASTONJ. Govori se slovensko. •a*. PROF. DOCTOR B. F. MULLIN — utltr^i. »rSStfSSn«. PITTSBURGH,PA. ** Izrezi!« ta oelaa in prinesiU ca s seboj ko pridete k meni. "■» iojake v rn>kt*ni i:i itaijauskem ujetnis;vu prosun. čo kth» vc za moja dva brata LOVUEXCA iu JAKOHA PUAZMK. do:mi i/. Rudnika štev. j»ri Ljnbljani. Prvi je slr.žil pri loveili in v začetku vojne je bit v Trstu j>?i telefonskem oddelku. pc»tem pa nisem več si^al o ujeiu; drugi # je služil pri dragincih in o tem pa sploh nisem >e nič izve lel. kje se nahaja. Prosim, ve kateri kaj ve «» njih, naj mi spor«>*». zu kar mu bom hvaležen i:i poplačal. najrajši pa bi videl, da. ako bereta te vrstice, se mi vtma javita na .sledeči naslov: Math. Praznik, 3."»7 E. Hemdrie Ave., Detroit. Mieh., I'. S. America. 27 30—11) Želim izvedeti za svojega brata JAKOHA ANŽPR, doma iz Čateža pri Veliki loki na Dolenjskem. Pred nekaj leti sem slišal. da se nahajat v okolici ali •pa v Milwaukee. Wis. Prosim cenjene rojake, ako kateri vj za njegov naslov, da nit ga i:a-zrani. ali pa. ako bere to v Gl. -Vir., naj se mi sam javi na naslov: Phillip A ržur. Pox Ix?advi!le, Co!o. t27-MO— Rojake v ruskem ujetništvu p»-o-sim, ako kdo ve za ANIONA OORJIT. da me blagovoli «»b-vrstiti. Doma je i/, vasi Ilihjek, fara Mokn»nog pn Žalostiii goli na Dolenjskem. Za najmanjšo ved bom zelo hvaležna, ali raj se pa sam oglasi svoji pri-jflteljit'i na naslov : Mnrv Te-kave. ir»2:>M Saranne K nad, Collinv/ootl Sta., Cleveland, O., L'. S. America. 27 Ml) Iščem svojega brata JAKOBA MARTI NT 10. Dot na je iz Dolenjega Jezera pri Cerium-i. Pred 4. Mi se je .nahajal v Widen, W. Va. Od tistega časa ni-senn več cul o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov , da mi tra naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: Gregory Martinčie, Kos 710. Oak dale, Allegheny Co, Pa. ;27-30—11) Rad bi izvedel za inHc.v JOHNA ČESN1K. doma iz Knežaka na Notranjskem. Pred dvema letoma se je nahajal v Canom^bur-gn. Pa., se:». ne vem. kje se nahaja. Imam mu poročati več va/jnega. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj sc pa sani o pravilih, ne po drožtveni blatni kakor je tudi društvo sklatilo. da kdor ne bo plačal, bo su-qjendiran. Igaaee Groanik, tajnik, 440 Chestnut SL, 2*30-11) Conemau^t, Pa, Prosim cenjene rojake v rutvu, če kdo ve za m.«dov K R AN v A K1LVsF;LJ. don«. iz Afalega Komna pri Raj'ienl-ur-gti na Štajerskem. C'e jni k-.ic kaj poroda, bom zelo hval"žen. Nadalje bi rad izvedel iui naslov mojeira svaka MATK\*ŽA KOLFiNCA. ki se nahaja nekje v Pennsylvania i. On je že dalje časa tu v Zdmženili državah. Prosim. e pa sama javita L iuls Turnšek. P. O. lk>x '2.i~>. liyes\iile. Oliio, 1". S. America. (28 11— 1 -12» - Kdo ve za naslov ANTONA DK-BEVc/ Rojen je bil na Pokc-pajišeu in oženj en v Borovnici na Kranjskem. Pred 10. meseci se je nahajal v Deiagua, Colo, Box 102. torej Slovencem v Deiagua in okolici bi moral bit: znan. nagrade dobi oni. ki mi sporoči njegov naslov ali pa javi. če je kjerkoli smrtno ponesrečil. — Anton Gerbec, 'Jox Lloydell. Pa. '2S-11—1 12 ---------■ Prosim cenjene rojake v ruskem ujetništvu, če kdo ve. kje s-* nahajata ŽAN in MARTIN MOČNIK, o'.'a sta služila pri 17. pešpolkn. doma sta iz Križa i Tržiču, in ŽAN ŠVFJjC, doma iz lluj št. j> pri Kranju, po-domače Švelc. Prosim cenj. rojake, tla mi blagovolijo sporočiti, ali če sami berejo ta oglas, naj sc oglasijo. — Martin Močni!- I'ox <>2, Klbert, W. Va., I'. S. .Vmerica. (28-11—1-12j OPOMIN^ ; *»po«minjam vse one, ki mi dul-gujejo na hiaui in stanovanju, da mi do 15. deeemb.a poravnajo; če ne, jih bom obelodanila v vseh slovenskih listih s polnim imenom in slikami. S pozdravom prej Helena Silter, zdaj Helena 1'rbas, P. O. Box Barnesboro, Pa. _(28-30—11) NAZNANILO Tem potoni naznanjam v sen-' elaneftn društva sv. Barbare poet." š-t. 70 v fiilhertu, Minn., kakor i tudi onimr kateri živijo v bližnjih naselbinah, da se polno.številno vdeležijo piih^lnje to j * glavne «eje dne 2. deeesnbra. N;i dnevnem redu TUiamo voJitve obojnega odbora, to je jediiotmi in po stajni odbor za leto 1918. Iz tu' navedenih razlogov ste člani imenovanega društva prašen i da to nazimnilo kolikonnogo^e vj)o-števate ter vas vse bratsko pozdravljam. _Josip Brajer, tajnik. Iščem svoje sorodnike v Združenih državah, ker ne vem za njih naslove. Kdor ve, naj mi naznani, ali naj sc mi pa sami javijo. Moje ime je Andrej Do-j Vmar. podomače Pengavov (iz! mlina) H Smlednika na Goreu j-| skem. Sedaj se nahajam v ita-lj;tn«kem ujetništvu. Moj na-j »lov je: Andrej Dolinar. prigio-niero di guerra. Ostuni di Lecce ■ Italia. (26 28—11) ločeni svojega brata IVANA SKCBE. Služil je pri ljubljanskem poljskem topništvu. Kot« sera pred enim letom slišal, je bil povišan za desetnika (kor-porala) in se je nahajal na ita-ljauski fronti. Zato prosim, £2 kateri Slo vencev ujetnikov v Italiji ve za njega, da mi blago voli naznanili, ali se pa naj sam premeno z glasi svojemu bratu: Nick Skube, 12 Entm AUey, South Side, Pittoburgh, ! Pf. U. S. America. | kisale obi-aze, kot naprimer Pust v pratki, želi Jugoslovanski Narod? ni Dom prirediti na dan 1. dec., to je prihodnjo soboto, popolnoma priprosto m domačo zabavo.1 Veselica se bo vršila v Mr. Al. Vi-rantovi dvorani. Godec- bo razte-' ga val harmonike in jih stiskal, da se bo moralo plesati. Pa še nekaj di ugega se bo pripravilo za to veselico. Mlad pečen prašiček bo skakal ( :) po mizi. In še nekaj drugega, pa ne povem, potem bi •pa res kdo dejal, da sem čenča ali stara baba. Vsak, kdor hoče in se želi zopet enkrat podomače zabavati in stikati, naj pride 1. dee. v! Virantovo dvorano, pa ne &am, pripelje lraj tudi ženo, ali pa narobe, pa točno ob 7. uri. To je zadnja veselica; potem se prične, — pravijo — advent in v tean času se ne sme plesati. Zatorej bomo ple^h pozno v noč pred. ad-ventoni; še jaz bom plesal, čeprav -ne znam, pa brez zamere, če bom komur ali kateri stopil 11a kurje oko. i Pordrav vsem! Na svidenje! Anton Misriieh. Frontenac, Kansas. 1 Kakor je že daleč okoli znano, se v tem kraju nahajajo velike ; slovenske naselbine, kjer žive rojaki iz vseh naših slovenskih dežel, pa le malokateri se oglasi s kakim dopisom. j Zato se jaz oglasim in naznanjam, da smo imeli še precej dobre letne in jesenske pridelke, ka-, tere je vsak, kakor tudi jaz, z veseljem pospravil v po-d^trešje. Kakor sem gori omenil o Slovencih in njih naselbinah, naj ini vsak oprosti, ker jaz prihajam iz zelenega košatega štajerskega Pohorja, kjer imam tudi se en pol tucata svojih rojakov, s katerimi smo dozdaj. ko je še Ječmenovec okoli hodil, zapeli tudi tisto domačo : Blagor je v skomerski fari; je veliko mesto Cokel burk, tam ne pride nikdar Turk. Francozov so ni ta-eba bati, začnemo cokle v nje metati; i en k rat pa je hodil Rus, pa ni bil Goklarjem '" kus* i ^ Juri Vttdovmk. Kakor je vsem znaaio, je Kansas suha država, pa vsak previden sd je nabavil nekaj heruža ali pravzaprav beraške korajže, pa tudi nekaj calif^rničuna in nevv-yortana je ponekod mogoče dobiti. Poizdrav vsem čitateljem tukaj in onkraj luže. pa tudi tebi, dragi list ''Glas Naroda". John Kruschitz. Pueblo, Colo. Tudi mi št- živimo v tukajšnjih colorad.skih hribih. Prišli, so kratki jesenski dnevi iu v strnili hribih vidimo gosrte oblake, ki se podijo po zraku in nam naznanjajo, da prihaja zimski eas. V teh dolgih večerih prav radi p<>segajno po slorvenskih časopisih, zlasti pa po "'Glasu Naroda", ter beremo, ; kako se dela po raznih krajih, j V tukajšnji naselbini je mnogo Slovencev poleg drugih narodov. .Kar pa je najlepše, se Slovenci ! med seboj dobro razumemo. Imamo več- različnih društev eni pripadajo k temu, drugi zopet k dm-1 gemu društvu. Vsakemu je dana prilika, da se more zavarovati za podporo in smrtnino. Zajxisleni smo v različnih delih; nekateri delajo v jeklamah, drugi v topilnici itd. Kdor hoče delati, prav Lahko dobi delo in zasluži že i toliko, da se pošteno preživi. I Pred kratkim nas je obiskal naš rojak Matija Pogorele s svojo zlato zalogo. Zdaj se pa tukaj nahaja zastopnik "Glasa Natroda" g. Janko Pieško. kateremu želimo mnogo uspeha, da bi dobii mnogo novih naročnikov. I V soboto ponoči od 17. do 18. novembra se je naš rojak Antoc Tomšič peljal z avtomobilom po Spring St. Ker je pa bilo strmo.in je ravno hotel 11a vogalu zaviti v drugo ces*to. sc mu je avtomobil prevrnil in je bil na mestu mrtev. SteV je bil 28 let. Pozdrav vsem Slovencem. Joe Berglez. AmeriSke izgube. Washington, D. C., 27. nov. — Trne trancfetlon ftlad with the post master at New York. N. T. on Nov. 28. 1*17. as required by th« Act of October «. 1417. - General t^ersfcing tfanes poroča, da eta >Ha dva ataerifta vojaka ubita. *tt pa > %ilo liudo raaje-nlk t artilerijskih bojih z 'Nemci Forest City, Pa. Cast, komur čast t Te besede po vsej pravici veljajo forest city- akim Slovencem in sploh Slovanom. Pri zadnjih novemberskih volitvah so tukajšnji Slovenci zopet izvodili tri svoje može v mestne urade in to so: Matijo Kamina za couneilmana, Johna Telba-na za school direetorja in Johna Osolina za assist ent assessor j a. Za župana je bil izvoljen Slovak J. F.'anko, eden Poljak za couneilmana iu eden Slovak za preigle-dovalca mestnih krijili. Slovenci, oziroma Slovani v Forest City so s tein pokazali, da se v slogi doseže vse. Torej čast za,. lnim vo-lilcern! Dela se s polno paro. Zaslužek, kakor povsod, je odvisen od prostora. Draginja je tudi velika, pa kakor se vidi, bo kmalu boljše ker stvari, ki so najdražje, kmalu ne bo inopoče dobiti. Sladkorja dobimo le nekoliko za pri boljše k; s tem nas prisilijo, da ga varčujemo. Soli tudi primanjkuje; težko se bo privaditi jesti neslano. Nesrečna vojna, kdaj to bo konec ? Pozdrav vsem Slovencem in čitateljem tega lr*ta. Poročevalec. Soutb Side, Pittsburgh, Pa. Hudo mi je včasihf ko si želim malo zabave v krogu slovenskih fantov, pa teh na žalost — kakor tudi cvetlic itz naših slovanskih vrtov — ni tukaj pri nas. Zato pa jo mahnem včasih na Rankiai k mojim prijateljem, aLi pa naredimo obratno in tako si malo po-krajšamo čas. 111 sedaj pa še nekaj posebnega. Prihodnji mesec bo pa stari sveti Miklavž potrkal na duri in ker že ne vem dobro moliti, me že vnaprej groza obdaja, da me škrat s seboj vzame. Zaito pa ponižno prosim mojega prijatelja F. P—k. da pride k meni v nedeljo 9. decembra, pa naj še kakega močnega "heiperja" s seboj iz Rankina pripelje. Škrata bomo prepodili in Miklavža napojili, pa vrezali bomo tudi ti^-to staro: Pridi, Gorenje, z mrzle planine itd. Poudrav vsem čitateljem G. N. in slov. vojakom pri Stricu Samu. Nikolaj Skube. Lorain, Ohio. Tako je in nič drugače ne more biti; še poprej kot smo skoraj pričakovali, obiskala nas je starka zima. Olimpijski bogovi so tudi danes, 25. nov., radodarni; že cel dan nani sipljejo ' mano"' izpod neba, žal, da ni nam v hrano, kot je bila starim Izraelcem v pu-ačavi. Dobro je bilo res v tistih zlatih časih živeti, zavidanja je vredno: pečena p iščeta so sama v usta letela. Oh, srečna zlata doba! Ali danes! Časi se izpreminjajo in človek kmalu ne vrjanie svojim lastnim očem, da je resnica. Niti za denar se danes ne more kupiti najpotrebnejše hrane; vsega pri manjkuje: sladkorja, moke, soli in premoga ter še vee drugih iiv-Ijenskih potrebščin; tudi brez vo-j de bi že kmalu tukaj morali biti J če ne bi v zadnjem hipu prišln odporu oč. j Kdo je temu kriv, da se nam danes tako godi? Logično vprašanje, na katero lahko vsakdo danes odgovori. Pa še nas vrhu tega tolažijo in nam obetajo še hujše. Ko bi se znašel učenjak, da bi »bi-j lo mogoče iz kamna de-lati moko! m kruli! To bi v sedanijeni čai>u potrebovali. Toda gotovo bi kapitalisti imeli takoj svoje kremplje vmes iu ves kamen bi bil njili. I Ali se res ne bo izvršil nikoli kak preobrat? Gotovo ne; privadili smo se že temu biču, kakor tatar fijakarski konj, aLi pa Hočevar v peklu. No, in če ti živiš, bom tudi jatz vsaj do snirti. Tako se tolažimo eden drugega: drugi pa pride s tolažbo na jeziku, da jc božga volja tako. ali pa kazen za greh. Pač zadostna ironija1 I Jaz pa vem, kdo je temu vsemu kriv. da se meni ali tebi sLabo godi. Mi sami smo krivi! Zakaj? Kesr spimo! Ko bi pa znali veslati po razburkanem morju iu srečno pripeljati čoln v varno luko brez kompasa, dobro bi potem bilo živeti. Jedli hi ambrorijo in piii nektar, in še bogovi bi nas zari-dali radi te zemeljske sreče. Srečni in veseli aro pa dandanes le 00 redkih časih morda za nekaj hipov, kvečjemu par ur. In ker smo tudi v Lorainu ilfiU well o* p* m uklm^^m^k Zahvalni dan. -000- Proklamaci ja predsednika Wilsona, v kateri poživlja narod, da praznuje dan 29. novembra kot dan molitve obrača duha proti par velikim slavljenjem tt*j;a dne v preteklosti. Bilo j«' It'ta lt>21, ko su kolonisti iz Mvnioutha vza-konili Zahvalni dan za Novo Anglijo. Bilo pa je leta ko je elal predsednik Lincoln tvmu prazniku stalni narodni znaeaj. Največja in najgloblja zavednost #lede vrednosti darov življenja nam prihaja v časih, ko dobivamo te darove kot nagrado za delo in žrtve, ki bodo še prišle ali kadar so ti darovi najbolj ogroženi. Prvi priseljenci so prišli v popolnoma nov svet ter takoj poslali proti nebu darove svoje hvaležnosti. Tretja obletnica v stoletjih po njih prihodih se bo kmalo praznovala iu sicer na najbolj slovesen način. Nobena moč, katero so bili zbrali, nikaki javni 1110-mmn nti niso dajali javnega znaka splošne prosperitete. KVs je, da so imeli neposreden vzrok za svojo hvaležnost vspričo nove letine. Vsakoletna obilica pridelkov zemlje je gotovo nekaj, o čemur večina nas domneva, da se razume samo posebi. Aliljonoiii mestnih prebivalcev pa je zemlja le prostor, kjer kopljejo podeestne železnice in grade nebotičnike. Leto 1HG;J je bilo leto velike bojazni. juliju tega leta so prinesle zmage pri Wickburgsu in 4Jel u sburgu nekaj olajšanja, vendar pa niso odstranile bremena vojne. Predsednik je proklamiral dan 15. junija za dan, ko •-o priznava božjo usmiljenje in ukk*. To dejanski pa je izvršil dne oktobra istega leta s prvo proklamacijo glede zithvalnega dne ter določil tu-ii datum za praznik in sicer zadnji četrtek v novembru. V uasledujem hočemo omeniti nekaj njegovih izrekov ob tej priliki: Leto, ki se bliža svojemu koncu, je bilo izpolnjeno z blagoslovi rodovitnih polja in zdravih vremenskih razmer. Vspričo vse te obilice, katere tako stalno uživamo, smo le preveč voljni pozabiti na vir, iz katerega prihaja, in dodelilo se je še druge izobilice, ki so tako izvanrednega značaja, da bodo prav gotovo prodrle v srca ter jih ublažile in sicer onih, ki so ]>onavadi gluhi napram vedno čuječi previdnost si Vsemogočnega Koga. Potrebna odtegneiija bogastva ter sile s polja mirne industrije v obrambo naroda niso vstavila pluga, motike ali ladje. Sekira je povečala mejo naših naselbin, in — rovi, polni železa, premoga in drugih dragocenih kovin so dali iz sebe 1 m d j obilno kot kdaj dose-daj. ^ Vse te velike stvari pa ni izvršil človeški svet ter jih ni izdelala kaka umrljiva roka. To ^o čarobni darovi najvišjega Boga, ki ni, dasi-ravno se jezi nad našimi grehi, kljub temu pozabil na usmiljenje. Predsednik Wilson pa izjavlja, da sveti nad nami — nova luč. Velike dolžnosti novega dne vzbujajo v nas novega in večjega narodnega duha. Staro pa kljub temu še vedno živi v nas. Nekaj neustrašnega duha prvih očetov — priseljen* eev. nekaj vdanosti vojakov iz leta 1863.še vedno ždi v srcih današnjih mož. . To je duh, ki eeni nevidno višje kot pa vidno. Smatra za potrebno da služi priliki in vidi večji blagoslov v tem kot pa v denarju na banki. Če bi nas ne vodila ta-luč. bi ne mogli upati, da vidimo svojo državno ladjo jadrati skozi sedanji vihar na — mirnejše morje. -----000--^-— V večini suhih držav se lahko prodaja pivo, ki vsebuje dva odstotka alkohola. Pivo, vsebujoče tri odstotke alkohola, kot ga je določil predsednik Wilson, se po vsej pravici lahko imenuje devetindevedeset odstotni "ieflH ocraiice drint** ^ ........ ■ —■ —■ ' —......... ...........— »■■!!>■ ......i— —i^i i MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO. Za oktober 1917. 7s}IM _ * ^ % 1. 243.96 134.35 4.56 22.80 0.50 406.17 137.00 137.00 2. 239.06 ' 164.95 4.52 22.60 1.00 432.13 3. 91.78 56.75 1.90 9.50 0.25 160.18 73.00 73.00 4. 64.47 45.90 1.40 7.00 118.77 • 21.00 21.00 5. 62.21 39.00 1.16 5.80 108.17 6. 43.37 37.40 0.88 4.40 1.00 87.05 9. 267.20 147.70 5.10 25.50 445.50 432.00 432.00 11. 46.23 23.80 0.86 4.30 75.19 125.33 125.33 12. 90.82 56.85 1.76 8.80 0.25 158.48 55.00 55.00 13. 10036 76.00 2.18 10.90 4.00 193.44 500.00 60.00 560.00 14. 47.79 22.10 0.84 4.20 74.93 15. 97.18 59.50 2.00 10.00 168.681000.00 12.00 1012.00 16. 125.83 107.25 2.92 14.60 1.00 5.80 257.401000.00 85.00 1085.00 17. 21.92 12.75 0.32 1.60 36.59 18. 248.11 158.10 5.18 25.90 _ 0.25 437.54 216.67 216.67 19. 136.80 * 95.35 2.78 13.90 1.00 949.83 82.00 82.00 20. 86.80 67.50 1.96 9.80 166.06 21. 103.72 59.50 2.02 10.10 175.34 . 22. • 134.77 55.25 1.94 9.70 , 201.66 ; 25. 177.23 107.35 3.22 16.10 303.90 75.00 75.00 26. «2.16 50.05 1.62 8.10 0.25 142.18 56.00 56.00 . 27. 51.97 45.05 1.06 5.40 0.25 103.75 28. 31.88 20.30 0.54 2.70 % 55.42 29. 97.25 56.85 i^B 2.00 10.00 166.10 127.00 127.00 30. 229.70 146.95 0.25 424 21.20 402.34 31. 107.02 90.85 2.90 14.50 215.27 42.00 42.00 32. 80.74 56.10 1.56 7.80 146.20 745.00 745.00 33. 102.87 68.00 2.62 13.10 0.25 186.84 [ 35. 81.20 50.05 1.58 7.90 140.731000.00 132.00 1132.00 4 36. 191.89 154.80 3.94 19.70 3.00 0.50 373.83 1000.00 419.33 1419.33 [ 37. 432.19 280.40 8.46 42.30 4.00 0.50 767.85 500.00 215.00 715.00 38. 61.88 44.10 1.18 5.90 0.25 113.31 4 39. 119.93 ' 77.90 2.16 10.80 210.79 198.00 198.00 i 40. 126.39 62.90 2.52 12.60 0.75 205.16 34.00 34.00 41. 39.98 28.70 0.94 4.70 1.00 75.32 29.00 29.00 I 42. 98.39 60.25 1.90 9.50 1.00 171.01 20.00 20.00 43. 54.52 32.95 1.00 5.00 1.00 94.47 22.00 22.00 44. 74.26 53.55 1.00 1.58 7.90 _ 138.29 ' ' 45. 136.03 96.00 . 2.88 14.40 0.25 249.56 100.00 100.00 " 47. 101.84 48.45 1.72 8.60 160.61 49. 88.38 54.10 1.46 7.30 y ' 151.24 50. 33.69 25.40 0.25 0.70 3.50 1.00 64.54 51. 32.94 29.75 0.74 3.70 67.13 87.00 87.00 52. 97.40 55.70 1.68 8.40 163.18 125.00 125.00 53. 119.26 . 84.15 2.74 13.70 219.85 27.00 27.00 , 54. 35.49 26.35 0.82 4.10 66.76 T T 55. 75.48 50.90 1.44 7.20 1.00 136.02 21.00 21.00 \ 57. 51.82 32.30 i;08 5.40 90.60 13.00 13.00 Jn 58. 76.63 49.20 1.56 7.80 0.25 135.44 77.00 77.00 h 60. 49.03 35.60 0.84 4J2Q 89.67 MTflf 61. 55.91 50.15 1A8 5.90 1.00 1.50 115.64 44.66 44.66 ~ 64. 31.35 19.55 0.52 2.60 54.02 66. 84.72 51.00 * 1.34 6.70 ~ 143.76 800.00 13.00 813.00 68. 64.03 38.25 1.14 5.70 1.00 110.12 62.00 62.00 69. 37.66 21.25 0.64 3.20 62.75 70. 25.31 17.85 0.54 2.70 * 46.40 71. 121.82 100.65 2.38 11.90 236.75 72. 26.11 15.30 0.46 2^0 44.17 75. 45.41 51.65 1.28 6.40 104.74 76. 40.94 23.80 ' 0.80 4.00 1.00 70.54 N n 77. 41.89 26.15 0.82 4.10 1.00 0.90 74.86 78. 132.80 56.10 2.08 10.40 5.00 206.38 25.00 25.00 L- 79. 22.68 15.20 0.36 1.80 0.75 40.79 10.00 10.00 i- 81. 28.31 34.90 0.68 3.40 67.29 134.00 134.00 82. 61.71 55.25 ' ' L56 7.80 126.32 83. 18.07 16.15 0.38 1.90 ' 36.50 " 84. 62.73 40.80 1.18 5.90 1.00 111.61 65.00 65.00 85. 132.02 73.45 2.08 10.40 217.95 , 298.00 198.00 & 86. 34.68 19.35 0.68 3.40 4.00 62.11 74.00 74.00 a 87. 22.52 26.25 0.66 3.30 1.00 53.73 18.00 18.00 88. 75.33 27.75 0.70 3.50 107.28 89. 54.60 44.75 1.16 5.80 106.31 27.00 27.00 h 90. 26.03 30.60 0.72 3.60 60.95 0 92. 38.40 29.55 0.76 3.80 72.51 39.00 39.00 u 94. 140.04 86.70 2.64 13.20 1.00 243.58 50T.CK) 8100 581.00 a 99. 52.78 34.00 1.08 5.40 93.26 33.00 33.00 100. 28.79 • 21.25 0.50 2.50 53.04 71.00 71.00 101. 29.45 20.30 0.52 2.60 52.87 49.00 49.00 103. 42.26 57.80 1.36 6.80 108.22 42.00 42.00 104. 21.07 22,10 0.54 2.70 46.41 105. 54.13 34.55 * 1.00 5.00 94.68 60.00 60.00 ,< 106. 39.50 34.55 0.7? 3.90 0.25 78.98 118.00 118.00 < 107. 22.19 21.05 0.52 2.60 46.36 108. 43.00 28.70 0.92 4.60 77.22 109. 27.04 18.70 0.52 2.60 48.86 15.00 15.00 " llO. 103.27 59.90 1.50 7.50 172.17 32.00 32.00 I 111. 69.92 40.70 1.16 5.80 0.25 117.83 1 112. 24.04 18.60 0.48 2.40 45.52 ' J 114. 124.92 107.35 2.58 12,90 0.90 248.65 113.00 113.00 i 116. 48.87 29.75 1.18 5.90 85.70 14.00 14.00 ; 117. 19.93 17.85 0.46 2.30 40.54 p I 118. 20.71 11.90 0.36 1.80 34.77 10.00 10.00 119. 11.68 15.30 0.36 1.80 29.14 10.00 10.00 120. 27.18 28.90 0.68 3;40 60.16 10.00 10.00 121. 32.36 34.55 tt.72 3.60 61.23 22.00 22.00 122. 19.89 24.90 4.75 0,52 ' 2.60 * ' 52.66 123. 19.08 13.10 0.28 li40 33.86 124. 23.24 23.40 0.52 2.60 49.76 19.00 19.00 125. 3.25 11.30 0.16 0.80 1.00 16.51 3. 13.00 vrnjena boln. podpora. ®j 7725.44 5200.90 6.25 152.42 762.10 32.00 19.85 13898.96 6300.00 5271.99 11571.99 Prva Številka pomeni Številko društva, druga smrtninski sklad, tretja bolniški sklad, četrta glasilo, peta onemogli sklad, šesta , stroškovni sklad, sedma pristopnina, osma razno, deveta skupaj, deseta smrtnino, enajsta bolniško podporo; dvanajsta skupaj. _■__"_____Jo«. Piihltr, tajnik. ! Clamoiu društva sv. Antona tU. 108 JSJvJ. v Youngstownu Ohio, se naznanja, da društvo od zdaj naprej zboruje v poljski dvonani na Frauklin Ave. Opozarjam -člane, da bolj icd-no plačujejo svojo mesečne prispevke, kakor do sedaj. Vsak naj bo toliko previden, da bo plačal vsaj do četrte nedelje v mesecu. Ako ne more do tega časa plačati. . daljenhn Hanom, da društvo je i imelo dve veseiUei letošnje leto v korist društvene -blagajne, oziro-i hm za pokritje društvenih stroškov, morajo prispevati nekoliko v društveno blagajuo, ker omenjeno društvo je kupilo nekaj Liberty bondov. Zatorej je umevno, d* se je -blagajna preeej z man j - se naznanja, da bo glavna letna seja dne 9. decembra. Na to sejo so vabljeni veri člani zgoraj omenjenega društva, da si izvolijo novi odbor za leto 1918. Pročeni so vsi oni člani, kateri so zaostali z asesmentom, da jpla-čajo svoj dole, da bodo knjige bolj v reda sa novoizvoljenega tajnika i Nadalje «. vmprnfr ^ > rej plačujte, da bo vse v redu. J » Kdor ne plača, pride v suspends- i ■ cijo in se mu vse odvzame: smrt- i ► nina in podpora; zatorej naj vsa- i t kdo gleda, da ne bo kake nrpake, i l ker m. bo vsak. sam kriv. j Z bratskim pozdravom t i Anton He, tajnik. * i "^."W" ' 1 Vsem članom dn^vaj^Afaha- ^ 1 Naznanila. Tem potom naznanjam. članom di-uštva sv. Alojzija št. 36 JSKJ. v Coneuiaugh. Pa., da se vrši prihodnja letna seja dne 16. decembra ob 9, uri dopoldne. Ker imamo več važnih reči za rožiti v korist Jednote in društva ter obenem tudi izvoliti društveni odbor za leto 1918, so vabljeni vsi člani in članice gori omenjenega društva, da se vdeleže te seje pod-nosievilno. Kdor se ne vdeleži seje brez tehtnega vzroka, bo moral prispevati 25r v društvene blagagno, ker tako je bilo sklenjeno na zadnji redni seji dne 15ga novembra. Z bratskim pozdravom John Brezove«, tajnik. Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa št. 21 JSKJ. v Denver ju, Colo., kakor tudi onim. ki žive v bližnjih naselbinah, da se polnostevilno vdeleže prihodnje to je glavne seje •dne 16. decembra. Na dnevnem redu je več važnih »zadev zaradi j društva; obenem bo tudi volitev novega odbora za prihodnje leto, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji. Tokrat se seja začne ob 7. uri, to je eno uro prej kot ponavadi. I/ tu navedenih razlogov ste vsi člani imenovanega društva pro^e-ni, da to naznanilo kolikor mogoče v,po<šte v ate. ; Z bratskim pozdravom Anton Marinšek, predsednik. Opozarjam vse člane društva sv. Janeza Krstnika št 82 JSKJ. v Sheboyganu. Wis., da pridete vsi na letno sejo, ki zboruje v nedeljo 16. decembra. Ta seja je glavna ali letna seja. Ker imamo več »tvari za razmotrivati, zato naj eš vsak odloči par ur za to sejo. Kcrteri «e ne vdeleži seje, bo plačal en dolar kazni. Te seje je oproščen samo bolnik in nobeden drugi. Tudi vas opozarjam, da bolj redno plačujete svoje mesečne prispevke, ker si lahko vsakdo m anezenin dinj, »ok. I.etot, velja tona < sladkori e $6 pravijo p ni jo iti pobsrjt jabolka, lu sli so vsi. Celo bankir je aaprl bsnko, tr«rov«e trgovino, bogatin svoje vilo in »o pobirali jabolka. Kakor je vremenski prerokov ■4 „ ■ " ■ % v " a ................' .• .. , Dopis. uuu GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL BOVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn, Blagajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN G0UŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, I1L IVAN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNICDBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. _ FRANK K OC HE VAJE, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, Cikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne »oiiljatvp, naj ne pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predaedniks porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo DruStveno glasilo .-"GLAS NARODA". Se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvicL V blagani ima nad četrt miljona dolarjev; bolniških podpor, poškodbin in smrtiiin je že izplačala do 1,300.000.00 dolarjev. Bolniška podpora je centralizirana, vsak opravičen bolnik hi je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih še ni, priporočamo ustanovitev novih; društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. krivici prejemal podporo. Opomniti moram, da je ta rojak skoro ves ko je dobival podporo, delal. Slišal sem, da se sedaj govori, da bo tožil JSKJ. Povedni sem mu. da to lahko slori; da se pa tudi lahko 2godi, da bo sodnik razsodil, da se mu kot bogatinu odvzame še tisto, kar je že prejel To pisean zaradi tega, da pazijo vsi i lan i, da naj bo kdorkoli in kjerkoli, da se naj vposteva pri bolnikih največja točnost in natančnost. Pri društvih morajo minuti oni izrazi: Pa naj bo, saj bo jednota plačala! Vedimo, da jednota smo mi, iai delajmo bratsko m pošteno napram sovražniku ali pai prijatelju. Ko to pišeun, je ravno postala sosedna New Mexico, od koder smo dobivali opojne pijače, suha.1 V vrečah so vozili z avtomobili 6ez mejo: nekateri pravijo eelo, da so prevažali alkohol tudi z zrakoplovi. Ko že govorim o tem, naj omenim tudi vino, ki se dela iz suhe-fra grozdja (rcLcin). V neki bolnišnici sem obiskal rojaka, kete renin se je začasno omračal um, ker je pil to vino. Bil je. v omotici in ko je prišel nekoliko k sebi, je pripovedoval, da so bili njegovi živci tako oslabeli, da se je le s težavo mogel držati pokonci. Zdravnik ga je hotel spraviti v posteljo, on pa je vedno adlil domov. Čutil je hudo žejo. Potolažili smo ga, da se je vlegel na posteljo in ga zavarovali z ovezo Zdravnik mi je rekel, da naj pri jK>ročaan rojakom, da naj kupijc svežega, grozdja in naj delajo ia mjega vino; nikar pa ga naj n< delajo iz eveb. Taka pijača sioej nima toliko alkohola^ da hi bils zaradi tejra prepovedana, da p« vsebuje nek strup, ki direktne d«lnje na možgane in na pljtnea Oni, ki pijejo tako pijačo, kaj lahko dobijo pljučnico, ali pa sc jim omrači um. Tega ne pišem, da bi koga hotel žalrti, temveč opo ; zariti hočem rojake, da naj bode previdni pri uživanju te pijače. Matija Pogorele. GLASILO JUGOSLOVANSKE® KATOLIŠKE JEDNOTE Ustanovljena leta 1896. Glavni urad ▼ ELY, MINN. Inkorporirana leta 1900. GLAS NAKOPA, 28. NOV. 1917 Italija, Benetke in D'Annunzio. -ooo- True translation filed wit* the postmaster at New Tort, X. T. on Nov. St, »IT. aa required by the Act of October «. 1»17. Da bi Avstrijci korakali po trgu svetega Marka! — je vskliknil. — To ne more biti. Na to ne morem misliti. To ie agonija. To je prav končna groza, ne le dejstvo sa-• moposebi, temveč tudi vse, kar pomeni To se ne sme nikdar zgoditi. Sedaj, če kdaj, moramo Italjani doživeti nstajenje naših velikih lastnosti. Napraviti moramo veliko in nesmrtno kretnjo, kretnjo, ob kateri bo ostrmel svet. Rajše kot da bi izročili te kamne Avstriji, požgimo mesto. Naj ta lepota, inspiracija pogine v ognju, kojega odsev bo razsvetljeval vaše zgodovine skozi vse čase. Boljše to kot pa udati se jim! -ooo- To so besede Gabrijela d 'Aiinuiizio, italijanskega pesnika, domoljuba in junaka. Besede d'Annunzia, s katerimi pozi vi je svoje rojake, naj rajše požgo Benetke kot pa da bi jiii izročili v ro-i ke Avstrijcem, so polne navdušenja in strasti njegove dežele. To so lepe besede, ki prihajajo iz ognjevitega srca, a v sedanjem slučaju ne iz — misleče glave. D'Annunzia vodijo tako v tem kot v drugih slučajih ; najvišji impulzi, vendar pa se grozno moti v tem poseb-. nem izrazu. Benetke ne pripadajo edinole Italiji, temveč celemu civiliziranemu svetu. — Benetke pripadajo vsem razredom in vsem narodom, ki razumejo njih umetnost, spomenike in zgodovino. Razdejanje Benetk od strani Italijanov bi bilo prav tako zločinsko in grdo kot bi bilo razdejanje Benetk od strani Nemcev. S strani dejanskega položaja počiva odgovornost za ohranjenje Benetk na enak način na akciji Italije kot na akciji Nemčije. Benetk ne bodo zavzeli potom direktnega napada. — Padec ali rešitev Benetk sta odvisna od izida velike bitke ob Pij a vi. Če bodo Italijani mogli vzdržati svoje poticije ob čr-ti pri Pijavi, bi bilo razdejanje Benetk od strani Nemcev j brez vsake potrebe. Ce pa Italijani ne morejo vzdržati j svojih postojank ob reki Pijavi ter se jih vsled tega potisne nazaj do Adiže, potem bo padec Benetk v roke Nem eev le stvar časa in ohranjenje beneških spomenikov bo nato stvar prvega razmisleka za Italijo in v<* svet. j Avstrija je že preje zavzela Benetke, in Na} ml eon se je polastil njih zakladov, a vedno zopet so prišh- nazaj v roke Italijanov, kamor dejanski spadajo. Če bi Benetke razdejali Italijani ali Avstrijci v prej-jšujih vojnah, bi ne bila povrnitev op ust ošenih Benetk v roke Italije nikake vrednosti več za Italijo ter bi to tu-i di pomenilo brezprimerno in nenadomestljivo izgubo za ,celi civilizirani svet. Če bo vojna sreča prisilila Italijo, da začasno odstopi Benetke Avstriji, potem naj Benetke izroči tako da i bo najmanj razdejanja glede umetnosti in lepote mesta ter njega zgodovinskih spomenikov. Ko bo dobila pozneje Italija Benetke nazaj, kot jih bo brez vsakega dvoma dobila tekom mirovnih pogajanj, i bo sprejela lepo in slavno mesto v stanju popolnega ohra-I njenja, nakar bo mesto zopet enkrat postalo radost naroda, inspiracija za junaškega pesnika d'Annunzia, predmet lepote in slave za Italijo in" veselje celega sveta. "Kaj vam je, oče?" je vprašala ■deklica ter postala plaha sredi izbe. '"Pospravi! Ne bom jel Storila je, kakor je veleL Ko se je vrnila, je slonel Toma,/. ob mizi in podpiral glavo z obema rokama. J 44Ti, deklina", je dejal.aborno ter se paspel kvišku, "kaj pa imaš i ti z Miklavžem ? Vprašal te nisem dotzdaj, pa danes fce vprašam: imaš-1 i ka j na vesti ? * * i Deklica je prebledela in se zardela; a koncem je dejala skoro is smehom: ! "Ničesar nimam!" "Lazes!" "No — rada se imava!" "In nič drugega? Deklina, govori! Nič drugega?" Deklica je uprla svoj jasen in poln pogled v očeta. "Kaj nočete drugega? Nie drugega ni! Pa kaj tako izpraša-jete?" Trnu a ž je zvedel, kar je hotel zvedeti. A sedaj mu je nekaj stisnila, srce. Ko bi bil hčerin odgo-1 vor drugačen, ko bi bil tale, kakršnega se je ou prej bal, potem .bi bil ohladil svoj srd s povestjo! jo tem, kar je čul v cerkvi j toda sedaj, ko je bil v svesti hčerine nedolžnosti, sedaj mu ni moglo iz ust to, kar je pač morala zvedeti. j "Kaj se je agodilo?" je vprašala vnovič, a sedaj s tresočim glasom. Omahne je odiprl vrata in napol obrnjen nazaj v sobo dejal 4» liii-pavim glasom: "Miklavža so danes okliuali. Tam v Mengšu se ženi." ( Nato je zaprl duri za seboj ter odšel gori čez hrib; — kam, ni znal, edino to je želel, da bi nikogar ne srečal. Štirinajst dni a hčerjo nista iz-pregovorila besede. On se ni upal ozreti v nje bledi obraz, ona se je ogibala njegovega lica. Bližal se je dan Miklavževe poroke. Mehka majnikova noč je le-j gala na zernijo, ko se je vračal Omahne iz Blagovice, kjer je de-; lal kot dninar ob cesti. Doma ga je čakala borna večerja, pa tudi1 j to sta po n žila z Jerico molče, ka-1 kor je bilo zadnje tedne navada. Tomaž je hotel takoj potem leči spat, a tu se vrne deklica še en-! krat v izbo. "Oče", je dejala poluglasno, "prosim vas, pustite me strani!"( ' I, kam boš šla, za božjo voljo, kam!" je zavrnil on skoro pre-j strašeno. "Strani — služit! Kaj hočem drugegaT" 4'Služit? Kam pač?" "V Ljubljano — ali pa še dalje; saj gredo tudi druge. Doma ne morem biti, ne morem več — saj veste!" Zajokala je naglas. - "Za pot še denarja nimaš! Iu jaz —" (Dalje prihodnjič). močna, napošev odsekana veja iu nanjo je nataknil Juriee hlače ter i njimi seveda ubogega lastnika, da je visel sedesn čevljev nad zemljo, otepajoč in mahajoč z vsemi štirimi po zraku. 1 Prizor je bil tako smešen, da je 'glasen grohot zavladal ter je bil (pozabljen takoj ves prepir. j i Jurica je jel klieati na pomoč, pa sodnik Janika je bil neusmi-j ' ljen. Toda mehka lipova veja ni mogla dolgo nositi teže; čef; malo trenutkov se je ulomila z glasnimi treskom in fant je telebil na ofb-raz. Hudega se bi sieer ne bilo nič posebnega; ali ženil se ni tam, kjer so I ljudje pričakovali L11 o čemer so že tako dolgo govoričili. Šel si je iskat neveste doli na ravno polje,, v prijazni Mengeš, k bogatemu Vahtarju, in vse se je tako hitro godilo in vršilo, da nihče ni slutil !o tem prej. nego da so Topolšča-j ka prvič oklieali pri zgodnji maši v Št. Ožboltu. I 1 Jerice ni bilo v cerkvi, a doli blizu velikih vrat je stal Tomaž Omahne. C-irtil je, da »e zdajci pri oklicu pol cerkve obrača proti njemu; pogledal ni niti na desno, i ni 11a levo; predse je zrl in dva-[krat ali trikrat pokimal z glavo. (Sam ni vedel, kaj hoče s tem, to-|da zdelo se mu je, da mora pritrditi, češ: prav tako, saj sem že znal! A debele jagode ob rožnem vencu, ki ga je imel ovitega okoli leve roke, sklenjene z desnico pod klobukom, poveznjenim nanjo, so rožljale od krčevitega stiskanja obeh pesti. Doniov prišedšemu prinese l*či zajtrk, ali on je odrinil skledo od sebe. ■ ■■ ■ ' ^stripe. »sv « - • •• 1917. T "i 9 » ." Testament. Povest. — Spisal Janko Ksrsnik. ali pa med fanti pod lipo, kjer jc dajal za vino. "Dobrega sina imaš, Ožbolt!" so klicali kmetje staremu, 6e se je prikazal ob kaiteri mizi. "Vesel si ga lahko!" 4 Pita jEiia, piti in pete brusiti!" je godrnjal stari, a videlo se je, da mu je hvala po volji. Miklavž je hotel ravno iz goste družbe pod lipo stopiti tja na plesišče. ko zadene ob Omahnetove-ga Tomaža. "Hoj, Tomaž — glej ga no! Kod pa liodiš, da te še nisem ujel?" "Povsod, povsod! Pa, da me še poznaš *?' " l. kaj bi te ne! Pit pojdi semkaj 1 Kaj pa ta — kaj, si-li ti, Jerica? Kako si —!" Končal ni vzklika, nego čudeč in z veseljem ozirajoč se v deklico, obstal pred njo. "Pa ti, ti! Spoznala sem te ko-inaj'\ je zavrnila ona vsa rdeča v lic*'. "Tri leta se nisva videla!" "Da. tri leta", je ponavljal oni, držeč in tresoč njeno rjavo desnico. Natočil je -polno kupo belega š+ajerca ter nazdravil Tomažu iu njegovi hčerki. "Plesala boš pa vendar?" je vprašal takoj. "Saj ne znam!" "O, le pojdi!" "Ko pa uevznam, res ne znam!" 4 Naučim te jaiz!" l*rijel jo je brez drugih ovinkov za obe roki ter vlekel — zakaj najpoi se je branila in vstavljala — proti podu. „ "Halo — eno štajersko!" je -^avpil in vrgel dve svetli dvajsetin' godcu na pentek. * Deklica je v njegovih spretnih rokah plesala bolje, nego je sama mislila, in v gosti tolpi, ki ju je obstajala, se je Žariio marsikatero oko od zavisti in slabo prikrite jeze. Ko sta se vrnila pod lipo, ji je natakal Miklavž vnovič in Omahnete v emu. Tomažu se je širilo lice ko je tudi njemu venomer pomikal polni kozarec pod rok«k Miklavž se je vse popoldne ba-vil največ z Jerico. To tudi manj bistrim očem, kakor jih imajo naši ljudje v enakih stvareh, ni moglo prikrito ostati, in zlasti med fanti, ki so bih že dokaj vinjeni, se je čula marsikatera pikra beseda, ki jc postajala vedno glas nejša. Ouj, Tomaž", je dejal zdajci Oehtanov Jurica ter se razkora£il pred mizo, "zakaj pa otrok doma ne zapiraš?" Omahneta so po stari navadi vsi tikali. "Ka-aj?" je jeeai ta; bil je že vinjen. "Otroke doma zapiraj, če jih imaš več! Če imaš pa samo to-le rjavo punico, pa še sam doma o-stajaj in jo straži — pravim ti!" Tomaž se je zleknil počasi Čez ogel mize, prijel s koščenimi pestmi onega ob ramah za hodno srajco, ca se je debela tkanina uda-jala pod prsti, pijanost ga je minila. " Ka-aj — ti kurji meh gorjan-ski — ti boš zabavljal ? — Čakaj, jaz te boui stražil!" Stresel je Jurico, da so mu zobje šklepetali Oni je skušal Tomaiža ujeti za vrat ali lase, pa zaman. Ta mož je imel daljše roke. Naposled pri-Vxltgno nogo, da bi ga pahnil od sebe. V tem trenutku prihitita Jerica in za njo Miklavž s poda v j gručo, ki se je bila na mah zagoz-dila okoli onih dveh. Deklica je klicala mu pomoč ter se oklenila očeta, Jurico pa je Miklavž prijel okoli pasa. Kričalo je vse križem. V tem poae&e zdajci orjaška pest Piškurjevega Janike med bojevnike in na mah so bili narazen. "Mirujte!" je vpil s silnim glasom. "Tukaj ie ne bo nihče pretepal, dokler sem jaz tu! Nihče se ne bo — pravim!" Fantje so se umaknili, le Tomaž je kričal: "Kaj zj&avija ta meh gorjan-ski!" "Molčii" & ukasal Jsaika. 'H » reel, Jock*!" as jc o-fhrnil k tem«, katerega je dišal krepko «* debelo svHano ruto pod ovratnik ost. "/frfcaj, ti ftrittik*-ve.?, ma le I© Baftfcm* prspirati ia tepsti as o* Man *m«*J" ftstfral ga^s IMss kakor 4aj ta* Mtifctt p if fth*hftSi hlač m n dv%na MBbl )M (Nadaljevanje.) Bilo je jeseni, ko so v Grabnu praznovali cerkveno žegnanje. Gori pri Topolafaku se je gnetlo *§e polno pivcev pod košatima lipama, itak so bili zasedeni vsi spodnji prostori v liiša.* Na bližnjem podu pa je plesala ml a de ž t»o čudnih glasovih, katere sta dajala dva štajerska godca od svojili skromnih instrumentov. Rdon je tolkel z lesenimi kladivci po »trunuh, napetih preko siroke-deske — igral je na pentek, kakor so toimenovali —, drugi pa je j>iskal na kratko pišeal, kateri ni bilo moči izvabiti več zven kov, nego j kli šteje ena oktava. A zato je ttsmbolj brlizgal, mladi in stari svet pa je bil zadovoljen, če je bilo moči prav rezko udariti s pe-j to ob gladki, zvočeči pod. ! Letos j c celo stari, resni Ožbolt gledal »svoje goste malo prijazne-je, nego je bila sieer njegova navada, i:i vsak je vedel, zakaj: pred malo dnevi se je bil vmi 1 z I gorenjega Štajerja sin -Miklavž, kamor ^a je bil htari pred leti poslal služit samo zato. da se priuči nemščini. Vrnil se je zdrav in krepak ter štajersko nemščino je tudi zaal, več pa stari Topolščak ni zahteval; in ker mu je bil sin tako pogodil zato se tudi ni zmenil, da Miklavžu danes — ikpolnil je komaj štiriindvajset let — ni bilo I mnogo do tega, da bi pomagal v hiši in v kleti ter da se je mudil vee na podu med plesalci; tam se je ponašal, plešoč po štajersko, t 1 NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem sob rat om in drugim rojakom, da je nemila sinit preslrigla nit življenja bratu LOVRENCTT JENKO. Itil je rojen v Kamniku. Tukaj zapušča soprogo,-v starem kraja pa priletno mamico. Bil je član. JSKJ. Truplo smo izročili materi zemlji-dne 14. novembra 11a Pairview l>okopališču v Salida, Colo. Pogreba so se vdeležlla vsa tukajšnja društva ter dosti rojakov in prijateljev. . Tem potom izrekam snno hvalo vsem, ki so kaj pripomogli do lepšega pogreba ter ngemu zadnjo čast izkazali. Dragi rojaki, tukaj je zopet lep vzgled, kako koristna so društva, ekt- nikdo ne ve ne dneva, ne ure svoje smrti. Pristopajte k JSKJ! V imenu vseh sobratov izrekam v-em sorodnikov svoje sožalje, pokojniku pa bodi lahka tuja zetuljica. Jotn F. Mautx, tajnik društva sv. -Mojzija št. 78, Salida, Colo. t 1 NAZNANILO IN ZAHVALA. , Tužniaa sreem naznanjamo sorodnikom in znancum žalostno vest o nesi-eči Dne 17. julija je šel naš lfi let stari Kin oz. brat j MIHAEL_j s avojim tovarišem kopati v JMack Kiver in pri tem ga je prijel krč ter je vtoniL i Na teru mestu se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so nas tolažili ob času žalosti. Posebna hvala družini TomažLu za njih trud in prekrasen venec, ki so ga pokojnemu darovali. Zahvaljujemo se tudi družini A. Vi-raut za krasni venec. Ista Ji vala tudi družini IVank Justin za krajce cvrtlice in brezplačna avtomobil. Najsrčnejša hvala vsema članom diuštvi sv. Cirila in Metoda KSKJ. za krasni venec in ker so se v polnem številu vdele-žžli pogreba; pokojni je bU član smenjerieaa dr»tštva. Srčna hvala tndi društvu Marij« Pomagaj JSKJ. za krasni venec, kakor tudi vgtem drugim darovalcem lepih vencev in cvetlic, fee enkrat lepa hvala vsem skupaj! TI pa, dragi sm m brst,, počivaj t miru, Saj sveti križ nam govori, da w vidimo nad zvezdami to Ion X»I iMtJrti MM in Johana VH&&, sUvOi. Anton, brai-Maiia, Marija te AM. t* . if)rain, phio,J73(6 E. 29. * Slovensko Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1918 1 Basen koledarskega dala Ima ie sledečo vsebino: Pesem. Nemški napadi s plinom. Pesem jetnikov. Važen zgodovinski dokument 2ivali in aeroplani. Kozaki in njih vojska. Popolen pregled svetovne vojne. Ruska revolucija. Litvinski kmetje. Praznik v Petelinji vasL Program ruske sodjalistične stranke. Nevidna poslanica. Prag. Aforizmi. Buchara. Problem Alzacije-Lotarinike. Normalni potek ruske revolucije. Čudne pogrebne določbe. Ukradeno pismo. Rusija. Album. Red. Nemftki cilji in Rusija. Krščanska svatba pri Kafrib Veliki dobitek. Padec rodbine Romanovcev. Večni koledar. Razno o otrocih. Prednost bnojava. Petelinji boji Doživljaj francoskega žuraalinta. ___ _ Kekaj za gospodinje. Vemzelos. Stane SSC. Šala. 3 0 postanku koledarja. Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK CITY, N. Y. nsj i*e prijavi, da ie bo vedelo, če mssli plačati iu kdaj, da ne bo nepotrebne suspendae^je. Obenem opozarjam člane naše Ka društva, ds se prihodnje fceje. ki se bo vršiia dne 16. deeembra. v polnem številu vdeleie, ker imamo reševati več važnih zadev ter obenem Izvoliti tudi nov odbor za bodoče leto. Frank Ovijač, tajnik. Tei« potom se naznanja vs* m članom druStva sv. Jožefa št. 21 JSKJ. v Denver ju, Colo., da se prihodnja seja prične ob 7. uri zvečer namesto ob 8. zaradi volitev itradiiikov, katere se bo volilo na tej seji. Zato se prosi v .se čia ue, d« sc te seje «utovo vdeleže, da k- bo potem kateri rekel, da bi L.L ^se drucače, ko bi bil na * ji. Zato pa kar pridite, da 1h> vacua prav in tla ae bo, kako« iirtvadno, nezadostno število članov na seji. da bi se mogel cel odbor izi'oliti. Tem potom prwiiii vse člane,! da bi poravnali ves zaostali doly prihodnjo s«-jo, da mi bo lahko eifrt račun predložiti nadzornemu v. Alojzija at, 57 JSTvJ.j v Kvpoj-tu, Pa., da je bilo skle-l ujeiio na redni me>dL«ii seji dne' 11. novembra, da, kateri član se* ne vdeieži se je dne 9. decembra, bo plačal 5ozdi'uvom John F. Maifctz. tajnik. Društvo sv. Jurija »t. 111 JSKJ' v Lv«dviUe, Cola je na zadnji mesečni seji skkmilo, da se mora vnak elan vdeieži t i mesečne seje j due 10. deceiabm in ker je tedaj t volitev društvenih uradnikom- za leto 1918, bo moral vsak član, ki ae te aeje ne vdehtii. plačati $1.00 j kasni. Izleti so k oddaljeni čla-| Ui iu bolniki. Tudi pori vi j aru vse člane, da bi mesečne aaesmente bolj redno plačevali, saj ta zadnji mesec, ker bo račun za to Ista. Pozdravljam vse člane in cla-tiiee JSKJ. John Urni, tajnik. _(224 as—U) Ustnica tirabiisfrai M. Turtls Orssk, Fa. - Ako- tudi imate fcfce In oSrske ter nt-iaate nolxnsffs pspir- tti m a&torat ^ w nslf. fc a^ro-•taje ^ ***** HH ^T^ i, ■■ A V GLAS NARODA, 2H. NOV. 1917. Jan Marija Plojhar. Četid spisal Julij Zay«rf (Nadaljevanje). Nekateri ljudje-s —popijejo vse Tam je izstopil in poslal voznika nazaj. Tako je bil nemireu, da ne mu ni ljubilo sedeli in se je namestil, da pojde peš do San Catal-da. Ni hodil po c trst i, blodil je po hteEah in stran potih. Solnee se je nižalo. Hoja je dobro učinkovala nanj. / rak. ki se je Že znatno sladil, je razpihal njegovo melanholijo, m radostni obcotek, da ae bliža kraju, kjer biva Katarina, ga je krepil prijetna. Toda oni nezadovoljni naiiug na smrt, ki ga je bU /api^al v svoj li*t, mu je zvenel dalj** kf»t nedoločljiva disharmonija na dnu du«c, mrak ni hotel i*)-pol noma z njetRoveua ela. Po dolgi hoji in blodnji je prispel domov, ko se je bilo že zmračilo. Ko m* je povrnil iz mesta, j« l>rišla Huntarrila kakor obivajno z vprašanjem, ima li veliku ali tnalo lakoto. Po onem bogatem kosilu pri ^pillmanu mu ni maralo jetrn m eesta pa je tako utrudila, da se ni počutil nič kaj dobro. Hlepel je le po samoti. Mklil je o otožni 1 irski pesmi, ki jo je bila v njem vzbudila pinija, sklonjena nad razpadlim rimskim grobom. Rad bi jo bil zapisal, toda dobra Suntarella ni marala odili, še potem ne, ko jo je bil na kratko poprosil čašice čaja in malo kruha. Njena današnja vsiljivost g a je mrzela, no ni se hotel pokazati nevoljora ter je Češki ■pisal^Jaii] Z07V, Suntarella je bila zadovoljna. "To ni bilo prav, ni ravnala dobro hi-pametno, recite!" je vzklik nila čez hip. Nimam pfaviee do sodbe", je rekel in povesil oči. "Kontesa ima trotovo svoje vzroke in razloge.'* "Ah, ti njeni vzrok:!" je odgovorila z usmevom, ki je kazal oei-to preziranje. "Kakor da bi jih že slišala, ti vzroki! Poreče: ne ljubim ga. Jasni razlogi! Ljubezen bo prišla pozneje sama. Ko bi konte-se ne poznala in bi ne vedela, da nikogar, pa že prav nikogar ne pozna, bi rekla, da ljubi morda ko jra drugega. Tako pa — res — ne vem koga. Kvečjemu morda našemi »tarepa Francesea." Jan Marija se je posmejal in molčal. "Pa odpustite, princem vam rajši čaj", je rekla starka, kakor bi se bi'a ravno domislila. In je odšla iz sobe. ''Upam, da svm govorila jasno'*, si je šepetala zunaj na mostovžu ter zadrževala smeh. Jan Marija je vstal in vrgel za pisanje pripravljeni papir v ogenj. Več ni videl one pinije, ki se je poa liso oblakov, v škrlatu dogoreva-jočih. sklonila nad razvalino rimskega groba, nobenega strahu ni več čutil v duši, pač pa neko divjo nado, nekakšno prerojenje, nekaj kakor zarjo novega življenja. Zavrela je Luigija! Gotovo je imela važen vzrok, morda je lju bila drugega. Ta drugi je mogel biti on sam. O da, da, ni se mogel je ua t h se pogovori žn j o. Na biti on sam. O da, da, ni se mogel da ga ne bo mučila oklenil, dejal s dolgo. "Vi ste imeli danes gosta?" je rekel tjavendan; spomnil se je, da je bil dopoldne srečal gospoda Oallija z materjo. "O. vi ste se najbrž videli na ee-sti. Kajpada, morali ste se sreča ti", je odgovorila Suntarella skrivajoč radost, da je sam začel o doktorju. "Tbogi gospod Galli ', je doda-ia z vzdihom. ''Mislim, da danes ne bo spal najbolje." "Kako to?" se je čudil Jan Ma rija. "Oh, tako sem huda na konte-so! Veseli me, da mi sama ni ni-čeear rekla o tem; da je meni raz-odela, morala'bi jo ošteti. To bi bi la moja dolžnost. Pa sedaj smem molčati, ko ničesr ne vem ne*»o to, kar sem slišala slučajno samo iz stranske sobe". "Kar nič vas ne razumem, gospa A »sunt a", je rekel Jan Marija in ni lagal. "I no, morda bi ne smela tega raznašati". je dekla ter malce naklonila glavo liki spokoruiea. — "Toda težko je molčati in vam moram to vsekakor povedati. Vi me ne ovadite kontesi, tudi moje taj nosti ne raznesete dalje. Na vas s' lahko zanesem." "Menim, da ne bo kaj grozne ga", je rekel z usmevom. "O, da, to je grozno, kar je napravilo to nespametno dete!" sr je togotila Suntarella ter je gleda la naravnost in vedoželjno nanj "Izkratka: snubila sta tukaj, or in gospa Gal!i. Glejte, tako veljaven, dober, lep človek — a konte sa ga je zavrgla, povsem in odloč no zavrgla!'* Globoko je segel po sapo in ra do* mu je zaigrala v očeh, a mol čal je. motiti! Ali je niso izdajali njeni usmevi, njeni pogledi? Ali ni bila vsa njena cista duša v njih? "Beatriea!" je vzkliknil ter si segel nehote na svoje bujno raz-vneto srce. Pri tej kretnji mu je padel list iz naprsnega žepa na tla Leo{K)lJovo pismo. Njegova radost se je hitro izpremenila v žalost. "O, moj Bog!" je zašepetal. — "Ali ji morem reči: Bodi moja? Skoraj berač sem. Nimam, kamor bi položil glavo. — Podoben sem "hruški na širokem polju", o ka-< teri se pri nas tako ginljivo poje in govori. Tako sam, tako zapu še en in vsakemu tuj! Stojim zuna; Iružbe. In moji roki, vesta li, kaj je delo? Ah, nisem mož, deček sem trmast deček! Sram naj me bo!" Zgrudil se je na naslanjač kra; ognja ter si z rokama zakril obraz. Ni zapazil, da čaja ni prinesla Suntarella, ampak Angiolina, ki ga je postavila na mizico kraj naslanjača. Tiho je odšla, kakor je bila prišla. "Kadar se spomnim, kako iivr drugi, kako delajo, se ubijajo, sf bore — toda kako sladko so poplačani", je premišljeval Jan Marija 'Žena jim stoji ob strani, otroci astejo po vrsti. O, prsa se tem lju-lem dvigajo ponosa in srce se jim iiri sreče! In takšnejra blagega, ti lega, blaženega življenja nisem nogel nikdar razumeti! — Kako nnogokrat sem skora j z zaničeva ljem odrival ideal takšnega bitja! /se to se mi je vselej zdelo preveč ilistrsko. O rajši sem se zapiral v svojo pusto sebičnost ter sanjaril, sanjaril, sanjaril, da mora imeti u-oda nfkaj boljšesra prihranjenega came____A zdaj vidim, kako sem »dbaeil svoje življenje! Pozno, po-no sem izpregledal! *' G tava se mu je težko sklonile na »rsi liki umirajočemu. "Katarina, Katarina", je šepe al in videl jo je pred seboj, kakor io je videl na vrtu hoditi pod dr*, vesi, žarečo lepote, dobrote in ei •tosti. V tem se mu je vrnil tudi pomin na Pelagijo. Kakor prika- en teme in zlobe se mu je pojavi-a v tej zarji, ki je sijala iz oči nje ;ove Beatrice. Nagla, nepokliea-la, z ničemer utemeljena je bila ta •rikazen. podobna senci kraj sve L casta lobe. 'Usmiljeni Bog!' je kliknil pre-trašen po tem spominu. "Kako mem sanjati o Katarini in zaupati njeno ljubezen? Jaz, jaz! Koliko »a je teka, kar je moja kri divje zkipela v gledišču, ko so se nje-«i prsti dotaknili moje roke! Ne; e! Izgnan sem is tega raja čisto- i, in na njegovem pragru stoji nt igel, ampak vrag ter se smeje to ji obupanosti. Ko bi poljubljal ^oje stopinje v prahu, Katarina, toja usta bi jih oskrunila." Zakrilil je z rokama. A na mah mu je zazvenela v u-esih zopet ona fraza, ki jo je bil •oprej napisal Leopolda v Prago: 4 Vem, da kmalp umrjem". No :*>lo njegovo telo s« je tedaj nine upirale tej trditvi, vzkrik mu je bruhnil iz prsi: "Ne, to ni tako,i lagal sem se, lagal!" In njegovo srce je močno bilo. njegova trudnost je izginila, temne misli so bežale in zdelo se mu je, kakor bi pomlad čutU v sebi in se kopal v zarji. Zdelo se mu je, da; se vonjava cvetov razliva po sobi.1 Vzel je svetiljko in je stopil pred zrcalo. Njegove obličje je gorelo, iz oči so sijali dolgi žarki. Posmejal se je. "Zdrav sem", je dejal spokoje-uo, gledal trenoie4t na sebe, potem postavil svetiljko na stran. "Zdrav sem in to je poglavitna stvar'*, je govoril sam v sebi. — "Mlad sem, močan sem. Motil sem se, ko nisem razumeval doslej svoje življentike naloge, ko sem se preveč vdajal vsakemu navalu, vsakemu vtisku, toda to se lahke še popravi. Saj sem voljan delati in nimam manjše zmožnosti nego milijoni normalnih ljudi. Res. za-blodil sem, nisem vreden le enega pogleda iz zvezdnatih oči te deklice — toda zatekam se -k njej kakor k oltarju, poklekam v prah in objemljem njeni koleni. Pregrešil sem se, ali kako odkritosrčno sem obžaloval svojo zmoto! O, povem i i vse, in ona me bo razumela, od-ustila in me rešila! Ne odvrne se od mene, ker njene oči ne lažejo, ne motim se, čital sem to v njih, da ii nisem ravnodušen." Kam je izginila njegova obup-nost? Niti sledu ni ostalo o njej. Mlad je bil, življenje je ležalo pred njim na široko, se izgubljalo do neskončnega kakor ta kampanja. •jo kateri je bil korakal uro po-orej, in sveža, krasna nada z vso1 dutnjo, z vsemi obeti pomladi se "e slanjala nad njim, liki ona > večerno zarjo ob'ita pinija poleg rimskega groba, kateremu je te laj primerjal vse zlo, ki so mu je »ovzročili drugi in tudi on sam sebi. Ta rakev je omenila minulost •azpadla je v gramoz, prazna je bi 'a, ker oni, ki je nekdaj ležal v *jej> je bil vstal k novemu življenju, polnemu blaženstva ljubez ui.... Kako se mu je zlajšalo! Popi je nekaj očrnelega, že davno ohla ienega čaja na mizi, ugasnil je sve iliko in hodil še dolgo po sobi te' >ušil s\aleieo za svalčico. Naposled se je tako utruudil, dr ;e že več ni mogel držati na no .rak. Zgrudil se je na posteljo. Od tam je gledal skozi okno na zvezde )ei so mu lezle skupaj. Več ni bi! '.možen natančnih predstav, le en: misel mu je še neprestano mrle!; / glavi: vse ji pove, in ona posta ie njegova rešitev! Tudi ta pojem je zapadal v ne loločnost. Poslednje, kar se mu j« *rcalilo v obrazotvornosti, je bili >na z večerno zarjo oblita pinija sklanjala se je nad nji, hipoma st je izpremenila v Katarino, ir vezdnatd usmev njenih pogledo-v je vdolbel v njegovo dušo ir ijegov odsvit se mu je pojavil na istnieah in mu je svetil do zaspa -lih oči. Njegova zavest se je po globi la v misterij globokega spa a ja kakor zvezda do nepojmljivega, brezna zapadnih prostorov. Zjutraj se je probudi! z nekr pezo na prsih in v vsakem udu Vstal je skoraj tako truden, ka cor je bil legel. Hladna voda, ki se ie ž njo vselej rad in dolgo umd val, mu je končno pridala nekaj čvrstosti. Potem se je napravljal pred zrcalom in videč rdečico na svojem obrazu, se je čutil spokojnega. O gotovo je popolnoma zdrav. Samo malce shodil se je včeraj. Tiho je prepeval odlomke iz raz nih oper, ko se je oblaciL Pel je pohod iz 'Norme', potem 'Casta diva*, pa ne doigo ker pri besedah diva* ae je moral precej akoravno vedo, da vsako sredstvo ni še zdravilo. Za slabe živce, izgubljeno moč, živahnost in energijo, bolezni želodca in ledie. splošno slabost, nočno-~potenje, ki je posledica nezmernega vživanja pijač in jedil, zato je samo eno zdravilo in to so J VIVI-TO TABLETE. Pošljite še danes 1 dolar za eno ali 5 do 1 ar je v za šest škatelj tega čudovitega naravnega zdravila če hočete hitro in gotovo pomoč. Ako želite pošiljatev zavarovati lOe. več. Naslov: JU VITO LABORATORY, South Hill Branch 5, PITTSBURGH, PA. V —-J Izjave slovečih naravoslovcev. Kdtm največjih naravoslovcev našega časa., Anglež Sir William Thomsotn (Lord Kelvin), je odgovoril meseca inaja 11)03 nekemu londonskemu profesorju, ki je trdil, da veda ne more pričati za Boga stvarnika, ne ga tajiti: "Vednostno mišljenje je pri- (ao_u_io_i9) morano priznati Boga Stvarnika. "_" Pred 40. leti sem vprašal Liebiga (slavnega naravoslovca), ali on veruje, da so trava in cvetlice, ki jih vidimo okrog sebe, čisto same od sebe vzrastle. On mi odvrne: "Ne. tega ne morem verovati, ka-cor tudi ne moirem verovati, da !>i bila knjiga, ki jih opisuje, kar ;aaxm od sebe postala." Vsaki pojav proste volje je za vednost fizike, kemije in matematike čudež. \ko dovolj trezno mislite, vas bo avno veda privedla do tega. da >oste nekako priniorani verovati Boga, kar je temelj vsake vere. .Kašli boste, da veda ni nasprotnica vere, ampak njena pomočnica." Angležki časopis 1; The Daily hromele" navaja po napoved bi iicharda Da\vev-a ■sledeče besede davnega irancoškega učenjaka Pasteur-ja: "Nič ni naravnega — se je čudovito; ako se gibljete ^ zobmi ali z roko, stortte nekaj, esar vam noben živ človek ne tore pojasniti aJi razložiti " Ako »a človek niti takih najnavadnej-sili reči ne more pojasniti, kaj bi e upiral, verovati večne resnice, la se jih ne ume. NAZNAKILO. j Tem potom se opozori vse člane j društva sv. Barbare post. št. 8 v! Johirstownu, Pa., da se poinošte-vilno vdeleže prihodnje glavne «eje dne ž. decembra točno ob 2. i uri popoldne, ker imamo volitev; novega odbora za prihodnje leto. j Z vsakim članom, ki izostane, se . bo postopalo po društvenih pra-vilih; izvzeti so le bolni in odda-! ljeni člani. ■ j j Vse one člane, kateri niso še! ; plačali svojih prispevkov v korist društveni blagajni,—se opozarja,! da poravnajo svoj dolg, ker dru-! ; gače «e bo postopalo ž njimi po 1 pravilih. Odbor, j __(23 30—11) SLOVENCI v Pittsburghu, Pa., in okolici! { Vsi oni, ki dobe od vojnih oblasti posebne knjižice, da točno odgovore na stavljena vprašanja in no veido, kako izpolniti, se zaino-rejo obrniti na mene in jaz jim bom to napravil. Vsak mora priti osebno. Čez dan pem v svojem uradu od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer, 117 Blakewell Building, vogal Diamand in Grant St.; ^večer cd 7. do 9. ure zvečer pa lahko pridete v moja stanovanje: 702 Cedar Av., North Side, Pittsburgh (Allegheny). Jam&im za točno delo. Kosto Unkovich, javni notar, 117 Blakewell Bldg., Cor. Diamond & Giant Sts., Pittsburgh, Pa spomnita Katarine in njegove mul so obstale pri njeni podobi. Zaee! je razbirati, s kakšnimi besedami izpregovori ž njo o svoji ljubezni in s kakšnimi o svojih zmotah in blodnjah..«. Zdrgetal je. O. kako naj ji pove vse to, da ne razžali njenega sramešliivega posluha T Zamrzelo mu je. Ne, sedaj hoče rajši uvaževati, na kakšen način se loti kateresibodi zadače v resničnem življenja. (Dalje prihodnjič). 20,000 rib pokončnih. Highland Vaffla, N. Y. — Nifa naxiwec je qpustil vodo s ribnika Rojake v ruskem ujetništvu prosim, če kdo ve za naslov mojih dveh sinov ANDREJA in ANTONA KRŽ1SN1K; doma sta iz Železnikov št. 2 nad Škof j o Loko. Nadalje ba tudi rad izvedel za naslov brata JANEZA KR ŽiŠNIK. doma iz vasi Suša, občina Selca nad Škof j o Doko Pred * več leti se je nahajal v Kropd na Gorenjskem. L. ll>15 je bil na soški fronti pri topni-čarjih in pozneje pa nič ne vem o njeni. Obenem pa prosim tudi, če kdo ve za moje bratrance. ki se pišejo KRŽIŠNEK in ŠTIBEL, doma tudi iz občine Selea. Kdor mi naznani za katerega izmed teh, mu bom zelo hvaležen. — Andrej Kržršnik, 128 Burlington Avenue, Iia Grange. 111., U. S. America. SLABOTNI, NERVOZNI, SL0B0KRVNI MOŽJE 13 ŽENE Postanejo Močni, Živahni in Zdravi. Ako trpite vsled želodčnih in črevesnih neprilik, glavobolov, slabe prebave, slabega spanca, niiftate okusa, imate slabotno telo, slabo kri, smb'duh in slabe živce; če se počutite popolnoma izdelane, če vaše dulevne in telesne moči padajo, potem bi morali vzeti Nupa-Tone — čudoviti kričistilcc in graditelj zdravja. Nuga-Tone dela zdravo, rdečo kri, daje močne in mirne živcc in dela živahno moštvo in ženstvo. Ta slavnoznano zdravilo, Nuga-Tone prežene strupe iz vašega sistema in vas napravi močne in zdrave- Da vašemu sistemu bogato, rdečo kri in poviša vaio težo. N'uga-Tone vam bo dal isvrsien tek. da se boste radovali vsakega grižliaja, ker vaša prebava v najboljšem redu. Nič ni bolje za kisel želodcc, vrtoglav >st, slabo prebavo, slab duh, napenjanje in bolečine v želodcu in črevih po obedu, za glavobole, nervozno? t in umazan jezik. Nuga-Tone oja^i delovanje srca. stimulira jetra m ston, da čreva lahko in redno delujejo. Če ste trudni, slabotni, nervozni in izčrpani, nimate apetita in volje, se čutite bolehne po celem životu, in ne morete delati in so radovaii živlfonia, potem vas bo Xuga-Tone prerodil. Kot novorojen človek boste po!ni energije, moči in živahnosti. Nuga-Tone je pozitivno garantiran
  • d» rmeammm knajato kakav m dr*j HMK IVIN^m ii« um Umi BL. Omi a flkk Rojake v i-uskem in italjanskem ujetništvu pranim, ee kdo ve za moje tri bratrance: JANEZA MARTINA in ANDREJA DO-BROVOIjJEC, doma vsi iz Ver da pri Vrhniki. Leta 1914 sta bila ranjena Martin in Andrej in kakor sem pozneje izvedel, sta morala iti zopet nazaj; od tistega časa nisem veti trvedel o njih radi pretrgane poštne zv^ze. Janez je pa bil še k on eem leta 1915 na soŠ>ki fronti kot račutnski.podčastnik in potem nisem v«*» širša J od njega. Prosim rojake-ujetnike, če kateri ve o njih, da mi blagovoli sporočiti, kje se kateri nahaja, za kar mu bom zelo hvaležen in še trud poplačal, naj raj še bi pa vi-del, da se mi oglasijo na sledeči naslov: Andrew Kranje. 357 E. Herod rie Ave., Detroit, Mich., U. S. America. (27-30—11)_ VABILU na PLESNO VESELICO, katero priredi dražtvo SV. BARBARE «tev. 10 v Thomasu, W. Va., v torek dne 4. decembra 1917 v .Milken t cevi dvorani. Pricetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za moške 50 centov; ženske so vstopnine prosite. Trn potom vljudno vabimo vsa sosednja društva iz Da visa, Tho-masa in Benbnerha, kakor tudi po samezne rojake in rojakinje, da se te naše veselice polnost evilne vdeleže in naft tako pripomorejc k boijsemn uspehu. Za dober prigrizek in suha grls ter i^'rstno godbo preskrbi veee Hčni odbor. Člaatm omeojeuegm društva si pa ftainanja, da kdor se te vese liee bo rdM^l, bo plaČaJ -v dr bhrino 4H00. ... jje tfgto tniimjš ? tjgjfc in* Ortdoe are: dnevno od 9. ČLo-■joldne do 8. nre ivečer V pet-tlb od 9. dopoldne do 2. popol c nedeljo od tO d op do 2. popol. DR LOBENZ, specialist BUiteih botezal, 444 Pran Ave. IL nadst. eta ali ca, Pitt8barzh. Pa. Rojake Slovence v ruskem ujet-*itvu prosim, ako kdo ve zn moja dva brata FRANCA in JANEZA Pl"GEIJ, doma iz va.-ii Kapljevo pri Strugah. Kranjsko. Franc je služil pri 17 peš-polku in Janez pri dragruierjih. Oba sta bila ujeta oj Rusov l lv»14 in poslann nekam v Sibirijo. Alio kdo kaj ve naj i ii blagovoli sporočiti, ali naj se pa sama oglasita na naslov: Ignace PuRcij, 50!> Stanton Av. Pueblo, Colo., I\ S. America. (27-50—11) ■»tnnririnnrTTTTTTT-^r1?!^ JO®jOtjVjOljOiJiJiTIJUOUi Rojaki naročajte se na "Glas Naroda". največji slovenski dnevnik v Zdru-»fnih dri »vab |)9t3tnVEl QUI UI3013UUU UITuuiJ * ja aaao araacro namenjeno anpin oanav.ro, us»v«, rwuj* anUmbb IniCranente. kape i ta., ail im aauat puirebujetr ure, rerižlce, prlruC> nretaae Itd., ne kupite prej nikjer, da tndl nt» trn rene »prafleea npratesV •rana le pa d bodete prihrani)! dolarje Oenlke vei mt poflllamo bresplateo PUBte poa) IVAH PATK M CO.. «M CkMtnnt It COimtAnafi p* f POSEBNA PONUDB 4 SAMO ZA ŠTIRI j TEDNE, DVA DOLARJA NA TEDEN. L>R KOSEinTHAL, J y^g^W SPECIALIST, fcWgSI 622 PENN AVE, PITTSBURGH, PENNA. /J lS$3 . I 1 I>r BoMtntnal, UpeclaiM to- 2b let hkc ^T^T — ' i bnate kako bolezen is kateregakoli vzroka. ^ ^ \ bolno krt ste nervoml. bolan ielridec, ledlce. * t__y Jetra, mehur, rermatlsem. maznlje all ka ^ ^^fi^K ^^ \ ^ jtorkoll dru«© bolezen, apraftajte n nasvet jj^dffltJž*^/ ^ 1 i Dr. Roeenthala tn povedal ram bo če ste , ooBdrarlJlTt , Dr. Boeentbal zdravi a najboljšimi adravili* n jUk dobi U Ifrrrop* (ndOe. Cltajike. Joto« Amerike tn «**b Innttb krajev sveta. Oa te" I A Viti U «vo|e bolnike j i Dr. SoMirtlnl, 6Ž2 P«nti Ave., Ptttrimrsrh, Pa. f ITm— ■nilmli A'S^^KiwI.1^ ftSrtSl!^ i«tt>K mš a mjatnj 4» a I 1 MM-mrfaMBik. Ma »Ji« n 1 mm hU. i ll iMli ta niMrftlll Tir t 11— i li I,eta 1071. je postal sv. Stani-lav krakovski škof. Sin slavne flemenitaške rodhine si je bil iz-ral redovniški poklic. Šolal se j s .* Gneznu in -pozneje po navadi Lste dobe tudi še v Parizu. Škof e prišel kmalu v nasprotje s ki-a-jem Bolesiavotn. Ta je bil pogv.-aen v vojni, radodaren, podjeten, :ncl je zmagati sovraiaiika, ne pa samega se«bo, zato se s škofom ni-ta dobro um^la. Stanislav je kupil od pleniiea Mra zemljišče. V stori dobi je >ila zemljiška la.st jw*avo br^a-tvo ter zemljiška last je dajala /ipliva in ugleda. Zato si je tudi -erkev prizadevala dobiti zemljiške lairti, da pride do veljave v državi ter da po tej veljavi uvede crščanska načela v postavodaij-;t\o. Tudi škof Stanislav je hotel ^ cerkveno oblastjo ustvariti naravno protitežje prati svoje vol j nema hi brezobzirnemu nastopanju kralja Boles-lava. Kralju pa ta načrt ni bil všeč. Hotel je cerkev usuinjiti in jo pripoznati le ! 'cot služkinjo posvetne oblarti Boleslav je zato podfi&irval dediče ; pleuiiča Petra, da so zamkarvaii < ' veljavnost kupne pogodbe. Sod-; nija je pozvala škofa na odgovor, j Na traviukii pri Soleku med Seu-j doinirom in Pnla^-ijem se je vrati , Todnijski zbor. Boleslav je pdzval . škofa, da se opraviči. Stanislav je ; imenoval priče, a iz strahu pred vladarjem se priče niso upale govoriti. Zdaj je poklical škof ranj Uega prodajalca, plemiča Petra, r iz ^roba. In ta je prišel iz groba pred fcodni zbor, pričal je resnico in ne vrnil zopet na pokopalisoe-Pravda je bila a tem končana, a kra i j se s škofom ni sprija^mL ' Prifle^so in kotli- no je t&ledav TL Skuualav« a ae* kiro nbil jJti Ultlijo. Poljaki narod i m vsa katoliška eerlriv fiiiki Stanislava fcalttw Dr. Koler »LOVENSKl ZDRAVNIK Pew Ave.. PtffsKiiryh. P* t Dr. Koler J« naj •t&rejftl alovenak zdravnik, ipealja Bat v Plttzbui*bu ki Ima M-letn« prakso v zdravljc nju vmIi mofeklt bolezni. Zastrupljanj' krvi »dnuvi a gla a Je lzumal dr. prof ErUcli. če Imata moatdj« ali mehur £ka po bkleau. v zrlo. Izpadanj* la* bolečin* v ko* te h. pridi t« ln lačiatl vam bom kri. K* Čakajte, kar U bo ies«o ae naieae- V** moška bol«sni tdnvira po okraj «*nl metodi. ICakor hitro opazit«, 4. vam pran«huje sdravje. na č&kajt«-t«mvcc pridite ln Jaz v&m aa bon «os>*t po vrni L llydroeel* »H vodno kilo oedravtn v tO urab ln *Io*r bru operacij« Bolezni mehurja, ki povzročijo bo •aClne v itrtihi la hrbta ln vOaath tnd art puZčanja voda. ozdravim s «oto 'oetjo. R*vm*tlz*m. trsanje, tol*4«n«, a .•klin*. »rbeClco, ikroft* In drua« »oin« tMMaznl. ki na*t*n*Jo v*Ud De •tata km ozdravtai v kratkem «am. n al potrebno WkzU. Uradne ura: vaakden od a or* at*« raj do i zv*A»r; ^ »»Odh jd M IL0YIV8K0 podp. društvo sviti Barbare GLAS NARODA, 28. NOV. 1917. MA XKDXMJm DJLŽAVE 82VZKNX Bede*: FOREST CITY, PA. m n. JmwJs 19« v drtort GLAVNI URADNIKI: r. & TAUCHAR, «74 Ahaajr Are., Kock Bprliga, Wf», Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, B rough ton. Pa. rajnik: FRANK PAVLOVClC, box 647 Forest City, Pa. Poomtal tajnik : AVGUST GOSTIŠ A, box 310, Forest City, Pa, aiegajnlk: JOSIP kiARINČIČ, 580G K t. Clair Are., Cleveland, Obla. PonoSnl blagajnik in z* u polk: A NT. HOCHEVAB, RFD. No. 2 box Bridgeport, Oblo. NADZORNI ODBOR: PTMlMdnlk čada odbore: JOSIP PETERNEL, box 99, WOloek. Pe* L nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 65, Burdine, Pa. 1. nednornlk: IVAN GBOfiELJ, 880 E. 137tU Bt, Clerelasd. rt, POROTNI ODBOR: porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, R. Mineral, L porotnik: FRANC TEROPClČ, R. F. D. No. 3. box 146. Fort Smith. Ask. S. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GBAFTER 843 E. Ohio St Pittsburgh, Pa, Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortland: 3L, New York, R. X, Onjnu društva, odroma njih uradniki so naproflenl pofiUJatl vso dopise direktno na glavnega tajnika ln nikogar dragega. Denar naj m pa po-•Uja edino potom poitnlh, ekspreenlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank PavlovUC, Fanners * Miners National Bank. Forest City, Pa. V slučaja, da o^axijo drultvenl tajniki pri poroCillh glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma nastanijo uradu glav. da tpssmore napako popraviti — Firma je izvrstna«*— Denarja imajo kot pečka. — Vsi so tlo-brostojedi in spoštovani ljudje. — Jaz ne potrebujem nobenih frat«>pi1j vprvir- v gleilalisu"'Li, za vas vse: lekcije, stanovanje iii hrano. Z**lo dobro hrano. — Plačal vam bom tudi zabavo. — Jaz pbtt'-ain vv,- pošteno, kljub temu, o-di n. sr ho gotovo dojia-ilu življenje pri nas? — Če hočete vam bom pokazal vaše .stanovanje? Od vedel jo je v peto nadstropje, kjer je bila mala sobica, katera je imela dvoje oken na cesto. Sobica je bila precej prijetna in lepo opremljena. Na razpolago ji je bil tudi lep klavir. Po priprostem toda okusnem kosilu je rekel Italjan Madelajni, naj ga spremi k gospodu Kiolle, češ, da bo oti prevzel del stroškov t?r da je hoče vsled tega poznati. Ta obivk j.» bil povsem oficielneg-r značaja. Dolgi in suhi advokat se je lepi deklici parkrat globoko priklonil, zatem je pa začel potibem govoriti s Sziazziago. Madelajna je sedela mc item molče na stolu in mislila na prej-£nje čase svojega življenja, ki so bili vendar tako lepi» in tako vab* Ijivi. — Iz premišljevanja jo je vzbudilo neko šumenje v steni. Ozrla se je in zagledala krasno damo, ki je »topila skozi tapetna vrata v pisarno. Bila je Kara. MadeUjoi je začelo srce močno utripati. — To žensko je p«**} mala že vsaj na videz, kajti spomnila se je, da se je žnjo peljal Leon v kočiji. — Zdelo se ji je, da se je ta ženska kot hudi duh vrinila med njo iu Leona. .-k — Ej, Kara! — je vzklikuil advokat Kiolle, ko je zaslišal za se-bo šumenje svilene obleke. — Da, jaz sem, gospod. — ln tudi vi ste tukaj, gospod Sziaz-xigaT — * Italjanov obraz »e je skremžil v sladek uasnWhijaj np poljubil Kari roko. — Kaka *reča za ubogega Italjaua. da vidi kraljico v&eh žensk! Za ta poklon se ni Kara cisto nič zmenila. — Na obrazu se ji je poznalo, da jo jezi, ker ni dobila advokata Riolla samega. Italjan je to prav dobro opazil ter se je z Madelajno vred hitro poslovil. Ko stu bila sama, je vprašala advokata, kdo jc ta deklica in kaj hjDče. — O, to ni nobena konkurentinja — se je nasmehnil advokat. — To je knn< ko dekle, katero hoče Italjan izobraziti v petju. — Danes si pa res lepa, naravnost kra&na in očarljiva! — Kiolle, ja/ ni-sem prišla sem. da bi mi delal poklone. — Torej .vi prišla po svet? —- Da, ugauil si, prijatelj. , — Ali hočeš pouka ali pa samo nasveta T —► On neki OM*bi bi se rada informirala. — Zlodju to je pa res lepo! — Zame bo morda lepo, zate je pa lahko. — Ti vendar poznaš vse bojše pariške družine? J l i h." mi hočeš prikupiti, kaj ne, mala eopmica? — Torej, kaj je? — Kaj miliš o trgovini Haupois-Daguillonf ] — Ah - - jc odvrnil Kiolle ia pomežiknil. — Ti misliš sina, | .vUjE ^ mmo ^^J tttM^isi © firHiiiS jEEskiipojtt^jD^i^fttillooT -.............- ^.. - .;............ Moj naslov: .Joseph lie, Box 91, Imperial, Pa., j U. S. America. (26-28—11) Rojake v ruskem ujetništvu prosim, če jc komu kaj znano, kje sc nahaja moj brat VINOENC! KOSOVEL, da mi naznani, za kar mit bom zelo hvaležna. On j« doma iz Oseka bli-zo (rorieeJ Pred dvema letoma se je naha-1 ja,l kot vojni ujetnik v ruski; Aziji, potem pa ne vem nič več o nj-em. je komu kaj znano,1 naj mi poroča, ali naj se pa sam' oglasi. — Miss Catharine Koso-j vel, 546 Washington Boulevard Oak Park, III., t. S. America.' (26-28—11) VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi DRUŠTVO SV. ALOJZIJA št. ii6 JSKJ. v Conomaiugh, Pa , v soboto 1. decembra. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 10 in 25^. Tean potom vabimo vse rojake in rojakinje iz te okolice, da nas blagovolijo posetiti na omenjeni daru Za dobro postrežbo in zabavo bo jako dobro preskrbljeno. K obilni vdeležbi vabi odbor. (26-28—11) Cenjene rojake v ruskem in ita- 1 jamskem ujetništvu prosam, če kdo vc za moje štiri brate IVA- NA, ALOJZIJA, ANDREJA in FRANCELJNA MODIC, podomače Puntarjevi iz Rakeka st. 5 na Notranjskem. Alojzij je bil svoječasno korporal pri (Je-birgs Train Depot in se je nahajal v armadi, katera je vpad-la v »Srbijo; zdaj ne vem, kje se nahaja. Mlaj ši brat France]j sc nahaja v ruskem ujetništvu, v Kyevski gubemiji, tako so je gbisila vojna dopisniea. ki sem jo dobil. Naznanja mi, da mi je že večkrat pi«al m da ne dobi odgovora. Jaz pa nisem na jasnem, ali je moj bi-ait ali ne, ker sem čital v "Glasu Naroda" tudi o Francu Modieu, ali rojstni kraj je bil označen Loški potok pri Rakeku iai ista guber-nija. Za ostala brata mi je neznano. Prosim, ako kateri od njih čita ta oglas, da se mi javi. Posebno pa prosim vse moje prijatelje in znance v ujedni-štvu, ako kaj vedo c usodi mojih bratov, da mi sporočijo vse podrobnosti o njih, za kar bom zelo hvaležen in za njih trud jim pošljem mali diar. Moj naslov je: Anton Modie, It. F. D. No. 7, Box 158, Greeusburto', Pa. U. S. Ameriea. (26-28—11) VESELJE DOBREGA ZDRAVJA VŽIVAJ0 ONI, KI RABIJO FATHER M0LUNGERJEV ČAJ. GLAS0VIT0 SAMO RASTLINSKO ZDRAVILO PREDPISANO PO SVETOVNO ZNANEM DUH0VN0-ZDRAVNIKU JE DOKAZAN BLAGOSLOV BOLNEMU CLOVE* ČANSTVU PO amtotttt Father Mullinserjev glas o vi t rastlinski Ouj se rabi v Ameriki nad let/ On je pnnesrt to čudovito formulo semkaj i* Evrope kjer je bila dohrota iateisa mana fi?»oterim. Sestavljen je z »zbranih rusUin, listja, skorje, jagod in ro* Je zdravilo ui stare In mlade. Father Molin&er Je bil glusovit kakor uspešen zdrrvnlk, da ga je na tisoče obiskalo za. zdravniški nasvet, ko je bil duhovnik cerkve Mt Troy Pittsburgh ' I'a On se je učil medicine na Ogrskem, Nemčiji in Italiji predno je postal duhovnik On jo vedno trdil, da snovi v njegovem čaju uadkriljujejo najboljše rasUinsko zdravilo na svetu. Da moC- in krepost telesu, napravi kri in meso in vrne čvrsto zdravie in zdri-va lic*. Father MoUingerjev Klasovi t rastlinski čaj priporočajo trpeči na revmatizmu ln želodcu. Za bolezen v želodcu, zaprtje, pline gorečlco in Izgubo teka. težki nočui le par doz in zagotovi zdravje. Ta čisti kri, ln bistrost oči bo v kratkem pokazala izboljšanje. Tovspeši nre-bavnnje in spali boste mirno ponoči. Father MoUingerjev GLASOVIT RASTLINSKI ČAJ ozdravi in zabranl zaprtje Največ bolezni Izvira radi zaprtja. Pazite, da so čreva vedno odprta in obranili se boste težkih bolezni. Ta glasovit čaj hitro odstrani bolezen in nervozni glavobol. Njegov učinek na vse organe človeškega telesa je tak, da bi ne smel brez ene skaUJe biU noben moški in nobena ženska. Ako hočete vzgajati družino in želite da bode žena In otroci zdravi, potem mora vsak član v družini vzeti dvakrat v tednu ta čaj. Koncem leta boste imeli razliko pri računu za zdravnike. Vsem bolnim, oslabelim in izmučenim čitateljem priporočamo Father MOL.LIV-OERJEV GLASOVIT RASTLINSKI ČAJ KER VSEBUJE SESTAV ZA KRI JETRA. ŽELODEC. LEDICE. ČREVA IN MEHUR. DRŽITE NOTRANJE ORGANE ČISTE IN ZDRAVE IN PAZITE NA ZUNAJ-NE DOBROTE. Ako trpite na prehladu, vzemite čašo FATHER MOLLtNGERJEVEG \ GLA-SOVITEGA RASTLINSKEGA ČAJA PREDNO GRESTE SPAT TA ODSTRANI STRUP IZ TELESA. PROVZROČI POTENJE IN DRUGO JUTRO NE BOSTF NITI ZNALI. DA STE BILI PREIILAJENI. PONOVITE TO ZA DVA ALI TRI DNI. OSEBE. KI RABIJO FATHER MOLLINGERJEV GLASOVIT RASTLINSKI CAJ OB ČASU MRAZA IN NEVARNEM VREMENU ZA PLJUČNICO POTEM SE OBVARUJEJO PRED TO SMRTNO NEVARNO BOLEZNIJO. KAKO BE NAROČI PO POŠTI. PIŠITE NATANČEN NASLOV, ULICO. KRAJ. POŠTO IN DRŽAVO. PRILOŽITE $1 (V GOTOVINI. ZNAMKAH MONEY ORDER ALI REKOMDIRAJTE PISMO ) Velika družinska Skatlja, 5 mesecev zdravljenje se vam pošlje takoj po prejemu naročila. Pošljite 10c. za poštnino in rekomamlacijo. Naslov: THE MOLLINGER MEDICINE COMPANY 21 Mollinger Building' 12-14 East Park Way, N. S. Pittsburgh, Pa. Poštna navodila. s Newyorski poštar Patten priporoča mestnemu občinstvu, da sodelujejo pri razpošiljanja božičnih daril ter naj pazijo ua slede Za navodila: Plačaj poštnino na vseh vitkih. Napiši popolni in jasni naslov. Napiši ime in naslov odpoŠilja-telja na vsak zavitek. Skrbno zavij vsak predmet ter pa varno poveži; toda ni pa treba zapečatiti, kajti zapečateni zavitki spadajo pod poštnino za pis ma. Zavarujte pošiljatve večje vrednosti Napisi 44 Merry I'limtmas", "Happy New Year", "With best Uničenje živil. Na tovornih postajah "West-brook, Chicago. Rock Island and Pacific železnice v Chieagu je deloma se>rado. Od tega mazila zrastejo v Stih tednih kini gosti ln dolgi lasje kakor tudi močklm krasni brki ln brada In ne bodo odpadali In osiveli. Revmatlzem, koetlbol aH trganje v rokah, nogab ln v kriSu. v osmih dneh popolnoma ozdravim, rano, opekline, bule. ture, kraste ln grinte, potne nage. kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi mojo sdravlla brez uspeha rabil mu Jamčim sa (S.N Piti te takoj po cenik, ki ga takoj poU— zastonj. Krasni tepci KOLEDAR u lete 1»17 Bachnik Frank No. 329639 Bartol J. No. 330733 Bear Dan No. 260638 Bel j an Ana No. 319997 ieeens May Mina No. 330062 *obiČ Vajo No. 260583 Božičkovič Djuro 1 No. 260581 Irann Mary No. 260643 iJolar Valentin No. 330086 Fonda Joe No. 326808 Grgurid blaž No. 26C573 Gnbert Ginseppe No. 323085 Janko vie Mihaif 330395 Kastelio John No. 44708 K ob i John No. 260628 Kovač Frank No. 260641 Kožel Louis No. 323307 Lenaršič Josip No. 44555 Meden John No. 331014 Mer kun Anton No. 331355 Mikolich John No. 323252. Oswald Lraiss No. 260632 Oswald Joe No. 260621 Pintar No. 330843 ffcauch Math. No. 260622 Beeman Frank No. 44296 Samide Frank No. 330721 Sinoič John No. 330762 Spaniiek Bosi No. 328894 Sparmblek Jos No. 330661 Starčevii J oh an' No. 331070 Tehler Ann* No 32889« Turk Charles No. 330351 Turk Iv«d No. 260647 Turk Jernej No. 329741 JAKOB WAH&0. 6708 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Usnjenim rojakom ▼ Colorsdi naznanjamo, da jih bo ▼ kratkem obiskal naš zastopnik ftttBB, 717 IMMnm, PMsftrfk, Pi Mr. Janko Plsikn, ki je pooblaščen sprejemati naročnine as "Glas Naroda" m Udsjsti tosedevna potrdila. On i« pred Isti le večkrat prepotoval države, v katerih so nafi rojaki naseljeni In je povsod dobro posasR. Up^ je, ds ma bodo Bi rojski ▼ Twk osl- rih ns j^^J^11^^ ^ ksr ftna —^— , ■■ ' ■ stfM*rsM%nene asi MODERNO UREJEN Tiskarna Glas Naroda vsakovrstne tiskovine izvršuje po m CENAH. va :e i: t » « delo okusno. t 9 * izvr&uje prevode v druge jezike. C t s unijsko organizirava. P08KBN08T flOi društvena pravila, okrožnice — pamflets, ceniki l t. d. vma naročila pogubi nai Slovenic Publishing Co., n Oorttaiidt 8t» Sew Varit, S. S