POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 28. AVG. 1958 Leto X — Štev. 34 Cena din 10.—
Temeljite priprave za jesensko setev v Pomurju
SODELOVANJE PRODIRA
MED ZADRUŽNIKI IN NEZADRUŽNIKI
Od vseh strani prihajajo vesti, da potekajo priprave za jesensko setev pšenice zadovoljivo — Posamezni kmetovalci bodo zasejali italijansko pšenico na večjih površinah — Večina
kmetovalcev za drugi tip pogodbe
Na območju vseh poslovnih zvez v Pomurju so že pred tednom pričeli z akcijo za jesensko setev več vrst pšenic. Na območju ljutomerske poslovne zveze je bilo stanje do ponedeljka naslednje: KZ Križevci 21 hektarov, KZ Berkovci 15, Cezanjevci 12,5, Videm 5, Bučkovci 3 in Veržej 7 hektarov.
V petrovski zadrugi so sklenili do torka pogodb za 20 hektarov, dočim je nameravajo zasejati na območju zadruge okrog 60 hektarov.
O Na območju poslovne zveze Radgona je bilo sklenjenih doslej pogodb za 110 hektarov, razen tega bodo posejali italijansko pšenico tudi v KDZ Že-povci in sicer 25 hektarov. Po zadnjih vesteh so sklenili v posameznih kmetijskih zadrugah radgonske občine pogodbe tako: KZ Ivanjci 9 ha, Negova 5 ha, Sl. Radenci 31 ha, Apače 40 ha, Sp. Ščavnica 7 ha in Gor. Rad-
gona 20 ha. V celoti je predvideno za radgonsko občino 200 ha italijanske pšenice.
Iz Lendave poročajo, da so sklenili doslej pogodb skupno za 32,5 hektarov. V KZ Lendava 7 ha, v KZ Mostje 10, v Kobilju 3, pri Lipi 2, v Črensovcih 3, v Hotizi 6 in v Polani 1,5 hektarov.
Po nepopolnih podatkih je bilo sklenjenih do torka v soboški občini pogodb za 86 hektarov posevkov italijanske pšenice, dočiin je predvidenih za območje soboške poslovne zveze 1400 hektarov.
vanje italijanske pšenice tudi nezadružniki. Na splošno menijo, da ti niso za to nič manj dojemljivi kot člani kmetijskih zadrug.
Ponekod ovira sklepanje pogodb reorganizacija kmetijskih zadrug. Po mnenja posameznih kmetijskih strokovnjakov, ki ljndem pojasnjujejo pogodbeno sodelovanje, bi morala, biti reorganizacija kmetijskih zadrug izvedena že spomladi. Zanimivo je to, da se kmetovalci hitreje odločijo za pogodbo, če jim kmetijski strokovnjaki čisto po domače in razumljivo razložijo pomen sodelovanja. Ponekod so bili sicer pripravljeni sodelovati in skleniti pogodbo, nikakor pa niso pripravljeni »iti v kooperacijo«! To potrjuje, da so posamezniki, ki jim ne gre nikakor v račnn taka oblika sodelovanja s kmetijsko zadrugo, navesili na besedo »kooperacija« vse, kar je najbolj črno in celo nemogoče, čeprav je sodelovanje ali kooperacija isto. Dobra stran vsega tega je v tem, da so pričeli uporabljati kmetovalci domač in vsem razumljiv izraz »sodelovanje«.
Na posameznih poslovnih zvezah kot v kmetijskih zadrugah sodijo, da se bo mogoče vsaj močno približati predvideni površini posevkov italijanske pšenice na osnovi pogod-
be med kmetovalci in kmetijskimi zadrugami.
O akciji glede sklepanja pogodb za jesensko setev pšenice bomo še poročali.
Večinoma drugi tip pogodbe
Večina kmetovalcev se je odločila doslej za drugi tip pogodbe, se pravi, da ostane celotni pridelek 3000kg na hektar kmetovalcu, ki povrne zadrugi vse stroške. Pridelek nad 3000 kg na hektar pa si delita kmetovalec in zadruga. Le v Apaški kotlini so se odločili kmetovalci večinoma za prvi tip pogodbe.
Posamezni kmetovalci so se odločili, da bodo zasejali vsa zemljišča, predvidena za pšenico, z italijanskimi sortami pšenice. Štefan Karba iz Petrovec bo zasejal okrog 2 ha italijanske pšenice, Štefan Fujs iz Adrija-
SKUPNA SEJA OK ZKS IN 00 SZDL
Danes dopoldne je bila v Murski Soboti razširjena seja OK ZKS in OO SZDL, na kateri so predvsem razpravljali o pripravah za volitve zadružnih svetov in upravnih odborov kmetijskih zadrug ter o nalogah občinskih političnih vodstev pri tem.
Seje so se udeležili člani OK ZKS in OO SZDL, sekretarji ObK ZKS, predsedniki ObO SZDL, predsedniki ObLO in upravniki poslovnih zvez Pomurja.
O seji bomo podrobneje poročali prihodnjič.
Še trije dnevi do velikega -LETALSKEGA MITINGA
Od velikega letalskega mitinga na soboškem letališču nas ločijo še trije dnevi. Po zadnjih vesteh bo komandant tega mitinga Martin Poznič, letalski inšpektor Letalske zveze Slovenije, sam miting pa je tokrat pripravila Letalska zveza, ki ima v izvedbi in organizaciji mitingov takega velikega formata že izkušnje. Zaradi velikega števila sodelujočih bo program izredno skrčen, tako da bodo gledalci veliko videli, če bodo dovolj pozorni.
Aeromiting se bo pričel v nedeljo 31. t. m. ob 14. uri. Vlaki iz Hodoša bodo tokrat izjemoma vozili do Jezer, zato bo potrebno oskrbeti se z vozovnicami do Beltinc. Enako bodo vozili za miting iz smeri Ljutomer, s tem, da potniki plačajo vozovnice do Murske Sobote, ker vmesnih cen ni mogoče določiti. Iz Murske Sobote bodo vozili na letališče tudi avtobusi.
nec 1,4 ha, itd. Pa tudi taki, ki posejejo letno nekoliko manj pšenice, so se odločili, da bodo zasejali Italijanko. Tak je n. pr. Ivan Horvat iz Marovec v ljutomerski občini in drugi.
Predvsem v ljutomerski občini sklepajo pogodbe za pridelo-
JMAMO PREKRASNO MLADINO ...“
Srečanje brigadirjev iz Pomurja s tor. Titom
Po obisku ? glavnem štabu je predsednik Tito najprej krenil v mladinsko naselje »Boris Kidrič« Kronovo, nato pa je kolona avtomobilov nadaljevala pot proti naselju Draga, Grmovlje in Gmajna. Pred vsakim naseljem so v špaliru čakali predsednika vsi brigadirji. Na vseh teh mestih je tov. Tito izstopil iz avta in se rokoval z neštetimi mladimi rokami, izmenjal številne nasmehe in daroval zvrhano mero radosti vsakemu, ki ga je videl.
Naposled so predsednik Tito im ostali gostje prispeli do Mokric — mimo naselij Prilipe in Ribnica. Na ta del poti so prispeli tudi mladinci iz naselja v Bobovici, Domaslovec in Rakitje ter ustvarili edinstven špalir mladih, veselih lic pod krošnjami s sadovi obloženih jabolk.
Brigadirka MARIJA HORVAT, ki bo letos obiskovala III. razred ESŠ v Murski Soboti in je sedaj na avtni cesti v sestavi in. pomurske srednješolske brigade v Domasloveu blizu Zagreba, nam je dejala: »To je bil naš največji dogodek v brigadi. Ko smo zagledali tovariša Tita, smo bili vsi prevzeti, saj ga doslej še skoraj nihče izmed nas ni videl. Velik dogodek zame in za nas vse pa je tudi, če dosežemo zaželeni uspeh pri delu.«
Plavolasi! Mariji so žarele oči, ko je pripovedovala našemu dopisniku o nepozabnem srečanju s Titom, ki je ob koncu obiska pri mladinskih brigadah na avtni cesti dejal:
»IMAMO PREKRASNO MLADINO! Nekateri ekonomisti pravijo, da bo cesta dražja, ker jo gradi mladina. Tudi če bi bilo tako, političnega učinka z dinarjem ni moč izmeriti.«
Tako je rekel tov. Tito in tako je tudi res. O tem smo se prepričali tudi mi med svojim obiskom v naselju Domaslovec pri IH. pomurski srednješolski brigadi, ki živi in dela v duhu bratstva in enotnosti, zvesta zgledu svojega velikega vzornika Moše Pijada, po katerem se naselje Domaslovec imenuje.
bš
MED BRIGADIRJI IZ POMURJA
Obe pomurski brigadi proglašeni v drugi dekadi za udarni
Minulo soboto in nedeljo so predstavniki OK LMS Murska Sobota in okrajnega štaba mladinskih brigad s predsednikom OK LMS tov. Štefanom Šerugo na čelu obiskali obe pomurski brigadi na avtni cesti Ljubljana—Zagreb. Skupno z njimi je obiskala pomurske brigadirje tudi predstavnica žena — zadružnic in ansambel »Pomurski fantje«
Najprej je delegacija obiskala taborišče »Š. Filipoviča« v Šentjiurju pri Mirni peči in si ogledala del trase, kjer trenutno dela II. pomurška brigada, ki jo sestavljajo mladinci iz kmečkih in delavskih vrst. Pozanimala se je tudi za pogoje, v katerih živijo in delajo pomurski brigadirji, in z zadovoljstvom ugotovila, da so Jako delovni uspehi kot razpoloženje brigadirjev dobri. Delegacija je izročila brigadirjem tudi darila
žena — zadružnic in nekaterih podjetij.
V nedeljo je delegacija odpotovala v Domaslovec, kjer biva v naselju »Moša Pijade« III. srednješolska pomurska brigada. Tudi tukaj je naletela na več kot zadovoljivo stanje ter vedro razpoloženje brigadirjev. V nedeljo zvečer je delegacija prisostvovala proglasitvi udarnih brigad. Kakor znano, sta bili v drugi dekadi avgusta proglašeni kot udarni obe pomurski brigadi, ki sta trenutno na
avtni cesti Ljubljana—Zagreb. Poročajo, da se bo vrnila III. srednješolska pomurska brigada v Mursko Soboto v nedeljo, dne 31. avgusta ob 19.30. Zvedeli smo, da ji pripravljajo svečan sprejem.
INTENZIVNO SADJARJENJE V RADGONI
Vinogradniško gospodarstvo je povečalo svoje plantažne nasade
Vinogradniško gospodarstvo v G. Radgoni je pričelo z deli za nov plantažni nasad. Že nekaj dni hrumi traktor po obsežni vzpetini in s svojim orjaškim plugom obrača zemljo, ki je ležala še pred dnevi več kot meter globoko.
Vinogradniško gospodarstvo bo uredilo na 5 hektarjih plantažne nasade, ki bodo zasejan: največ z jablanami in breskvami Z intenzivnim sadjarjenjem bo pridelalo gospodarstvo na enem hektarju na letu okrog 3 vagone najizbranejšega sadja, ki bo pripravno tudi za izvoz.
Plantažni nasad bo zasajen s sodobnimi vrstami ki jih s pridom sadijo že Nemci in Italijani. Med najbolj izbrane sorte štejejo strokovnjaki koks-oranž-no reneto, jonatan, zlati deli-šez in zlato parmeno. Značilno je, da bobovec povsem opuščajo, saj za njim sploh nihče več ne sprašuje.
Ves nasad bo nizkodebeln in bo deležen največje skrbi. Takega sadjarjenja bi se lahko oprijeli tudi naši zasebni sadjarji, ki se še vse preveč držijo starih navad, čeprav ne prinašajo kaj prida koristi. Kako lahko bi imela Prlekija vsako leto dovolj sadja, tako pa ga je deležna le vsake dve, tri leta, če gre vse po sreči!
Novo nastajajoči plantažni nasad ui edini na posestvu. Takih nasadov je že čez 30 ha, seveda so še vsi več ali manj mladi in bodo šele čez dve, tri leta vračali trud vinogradniškega kolektiva.
Za poizkus je uredilo vinogradniško gospodarstvo pred letom še 17 hektarov površine za vinograde, tudi v terasah. Glede starega in terasastega obdelovanja goric si še strokovnjaki niso povsem na jasnem; oba načina imata svoje prednosti, pa tudi slabo stran. Vsekakor bodo strokovnjaki slej ali prej povedali svojo besedo, ki bo verjetno spremenila podobo naših goric. No, klopotci pa bodo še dalje simbol goric tam pri Jeruzalemu, Kapel: — tja do Maribora.
-ar
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
TOPOVSKO GRMENJE NA DALJNEM VZHODU
Vihar ognja in železa v formoški ožini — Zračna bitka nad Kvemojem — Ilanimarskjold zopet na Srednjem Tzhodu — Obisk predsednika danske vlade Jugoslaviji — Podpredsednik
poljske vlade v Jugoslaviji
V ponedeljek je prispel v Beograd danski ministrski predsednik in zunanji minister Hans Christian Hansen. Na povabilo vlade FLRJ bo ostal pet dni na uradnem obiska v Jugoslaviji. Visokega gosta je na zemunskem letališča sprejel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. V Beogradu bo ostal visoki gost tri dni. V svojem govora je med drugim dejal:
Na tej prelomnici kot tudi v mnogih važnih zadevah v življenju so osebni stiki najboljši način za ustvarjanje boljšega medsebojnega razumevanja. Posebno sem srečen, da se mi bo te dni nndila priložnost za izmenjavo misli s predsednikom republike maršalom Titom in dragimi vašimi državniki, da bi skupaj proučili možnosti za nadaljnjo okrepitev in izgradnjo prijatelj-
skih vezi med našima dvema državama, kakor tudi za prončitev nalog, ki jih sedanji mednarodni položaj postavlja pred nas v interesu miru in medsebojnega sodelovanja.
V	Beograd je tudi prispel podpredsednik poljske vlade Pioter Ja-roszevvicz. Poljski državni funkcionar bo ostal v Jugoslaviji na zasebnem obisku nekaj dni kot gost predsednika Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozarja Vukmanoviča. Na zemunskem letališču sta podpredsednika Jaroszevvicza pričakala predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič in pomočnik šefa protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve Branko Ru-binjanin.
V	ponedeljek zvečer je generalni sekretar Združenih narodov odpotoval v glavno mesto Jordanije Aman.
Hammarskjold bo obiskal tudi Libanon, Irak, ZAR in morda Izrael.
Kairo z velikim zanimanjem pričakuje obisk generalnega sekretarja OZN. V političnih krogih poudarjajo, da je njegova poglavitna naloga zagotoviti miren in neoviren nmik angleških in ameriških čet iz Jordanije in Libanona in tako odstraniti glavni vzrok za krizo na tem področju-
Po mnenja kairskih krogov nudi resolucija desetih arabskih držav, ki je bila soglasno sprejeta na izrednem zasedanja Generalne skupščine, Hammarskjoldu široka pooblastila glede načina, na katerega bo opravil svojo misijo. Politični krogi so tudi mnenja, da je njegova misija olajšana s sporazumom, do katerega je prišlo med vsemi arabskimi državami, vštevši Jordanijo in Libanon o nujnem umiku tujih čet. Arabske
države so pred Združenimi narodi tudi potrdile načela Arabske lige in ustanovne listine OZN o neumešava-njn.
Cangkajškovo obrambno ministrstvo je objavilo sporočilo, v katerem je rečeno, da je blizu otoka Kvemoj prišlo do pomorske bitke med ladjevjem LR Kitajske in Nacionalistične Kitajske. V sporočila je rečeno, da so pomorske sile LR Kitajske izvedle dva napada na otok. Nato so v ponedeljek rano zjutraj obalne topovske baterije s celine silovito streljale na otok Kvemoj, pozneje pa je prišlo nad Kvemojem tudi do zračne bitke.
Baterije s kopnega so skoraj brez prestanka obstreljevale Kvemoj s topovi in računajo, da je na otoka padlo kakih 80 tisoč granat.
Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo sporočilo, o katerem je rečeno, da je bilo sedmi floti in dragim ameriškim vojnim ladjam, ki so na Daljnjem vzhodu, zaukazano, naj v formoški ožini izvedejo »običajne obrambne ukrepe varnosti«. V sporočila je dalje rečeno, da so ti ukrepi potrebni po okrepljeni dejavnosti kitajskih obalnih baterij proti otoku Kvemoj.
Formoška ožina je že nekaj let sem poprišče navideznega zatišja in občasnih prebliskov in grmenja. Toda še nikoli ni bilo to grmenje tako močno, kot je zdaj. Nihče ne zanika, da je nacionalistično otočje ob kitajski celinski obali trn v peti LR Kitajski. Če namreč baterije s kopnega lahko »orjejo« po Kvemojn, lahko tudi s Kvemoja tolčejo po zelo važnem pristanišča Amoj. V širšem smisla tndi drži, da je Formoza pravno del Kitajske oziroma celine.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Ameriški vojaki v Libanonu — umik ali ne?
NAŠA REPORTAŽA * NAŠA REPORTAŽA * NAŠA REPORTAŽA * NAŠA REPORTAŽA * NAŠA REPORTAŽA * NAŠA REPORTAŽA * NAŠA REPORTAŽA * NAŠA REF
ZMAGOVITA MLADOST NA TRASI
Kako potrebna je gradnja avtnih cest, lahko ugotovi vsak, ki se od-pravi z avtom iz zelenega Pomurja tja proti zeleni Dolenjski. Do Šentjurja in Mirne peči na Dolenjskem je dolga pot, vendar ne tako dolga, dn bi nas lahko odvrnila od obiska pri brigadirjih in brigadirkah obeh pomurskih brigad na avtni cesti.
V naselju »S. Filipoviča« v Šentjurju smo zvedeli, da je II. pomur-
ska brigada na gradbiščn. Med morjem zastav in ob trušču drobilnic, krampov in lopat smo jih kmalu našli. Takoj smo ugotovili, da je delo na tem delu trase dokaj težko zaradi številnega kamenja v zemlji. En sam pogled na mlada, zagorela telesa pa nam je povedal, da brigade v boju s kamnom zmagujejo od kilometra do kilometra.
Ker je doma s kmetov, ji delo ni težko. Z vsemi v brigadi, čeprav so iz treh okrajev: murskosoboškega, ljubljanskega in koprskega, se dobro razume. Kaj smo ji lahko odvrnili? Le to, da je tako prav. Ko smo odhajali, nas je spremljal nasmeh 22-letnega plavolasega prleškega dekleta — iz Pirana.
Ob drobilcu hrušč, da nismo razumeli svoje besede. Drobci kamenja so frčali okrog nas, kakor drobci granat na bojišču. Mladinec Luka Jokič iz Kladnjn nam je izročij pozdrave pomurski mladini, nato pa v šlemu in zaščitni obleki nadaljeval z delom.
Sprehod ob trasi se je nadaljeval. Streljaj proč od trase smo opazili kopice 30 cm debele trstnice, ki jo bodo zasadili ob nasipu. Sicer pa — kar le gre, opravi mehanizacija, ki tlači gramoz, itd. Delo vidno napreduje in brigadirji z veseljem opazujejo uspeh tega svojstvenega sodelovanja — človeških rok in strojev. Delo teče in število kilometrov narašča. To so kilometri dela, kilometri mladosti, kilometri poleta, ki je tako značilen za našo mladino.
tovarištva, ki vlada med nami. Delo ni pretežko. V avto-moto tečaju smo teoretično predelali vso snov in vsi smo se tudi že vozili z mopedom, le s »Puch« motorjem še ne (upamo, da se ji je ined tem ta želja že izpolnila!), zato na izpitu ne bo lahko.«
Aladar Cahuk iz Dankovec na Goričkem, ki je letos končal gimnazijo in se odločil za veterino, je povedal: Najbolj všeč mi je tovarištvo r naši brigadi in v naselju, kjer so brigade iz vse države. Sedaj, ko se bliža čas odhoda domov, bi najrajši še ostali. Cas nam je kar prehitro minil.«
Ernest Krčmar, mesarski vajenec iz TMI M. Sobota: »Kako nam gre? Dobrot Družabnost ter bratstvo in enotnost na vsej črti! Odnosi z drugimi brigadami so namreč dobri. Imamo tudi dobre komandirje. Skratka: vse v redu!«
Gordana Vlahovič, dijakinja II. rnzreda ESS iz M. Sobote: »Vsi se počutimo zelo dobro in tudi razumevanje vlada med nami. Manjka nam — kopališče. V prostem času gremo po kosilu najprej spat, nato sledi kakšno predavanje, odbojka ali delo v kuhinji. Zvečer: ples ali kakšna prireditev. Sedaj, ko sem se privadila, bi najrajši ostala še nekaj časa.«
Res: brigadirji gradijo cesto — cesta gradi nje!
\fbrija Horvat, ki se bo sedaj vpisala v III. letnik ESS, je izjavila, da je življenje v naselju dokaj zabavno, zlasti ponoči, ko dekleta druga drugi »minirajo« postelje, kar je povezano s padcem na — posteljo brigadirke »v pritličju«. Dodala je, da imajo v kuhinji in skladišču najrajši pomoč iz njihove brigade, ona pa najrajši ples, zlasti sodobne zvrsti. Naučili so se tudi številna srbska in makedonska kola.
Jožef Rantaša iz Sobote, star 14 let, visok 149 1/2 cm (po lastni izjavi), je najbolj priljubljen brigadir v naselju. Zelo rad pere posodo, in se že sedaj prilagaja načelom sodobnega gospodinjstva. Ivo Herlič je še manjši od njega (kakor Vili Vor-šič iz videmske občine v II. pomurski) — 145 cm, pomaga pa v jedilnici. Prišepnil mi je, da mu bo »počil« trebuh, ker se je preveč najedel okusnega brigadirskega kruha. Nato je glasno rekel: »vsi hočejo repete, pa jim ne dam!«
Jože Vučko, Koloman Benkič, Ernest Krčmar, Julijana Rešek, Janez Vučko, Štefan Nemeš, Herbert Vin-kovič, Alojz Benko, Jože Kovač (komandir IV. čete) in Ernest Eben-španger (komandir III. čete) so brž izrazili željo, naj v njihovem imenu pozdravimo v listu vse sorodnike, znance in prijatelje, oba komandirja pa sta nam zagotovila, da so brigadirji poslušni in vsi radi delajo razen nekaj redkih izjem. Poudarila sta, da lepa beseda vselej zaleže. Tega mnenja sta tudi komadant brigade Milan Kučan in njegov namestnik Karel Sukič, ki sta posebej pohvalila Janeza Cigana in Anico BoroviČ.
Ko smo odhajali proti plesišču, aam je Gabi Cačinovičeva še enkrat položila na srce, naj ne pozabimo v
listu omeniti uspešnega kulturnopro-svetnega dela in dejstva, da je bri-guda druga najboljša v taborišču r splošnem. Na dan, ko so jo proglasili za udarno, jo dosegla 195 % bri-gadne norme! Največ so dobili za higieno, in sicer vseh 10 možnih točk.
Zvoki »Pomurskih fantov« so zadoneli v veseli večer in Nada Cigi-tova je brž pozabila na drugo injekcijo proti legarjn, saj nam je ob prihodu dejala: »Roka me boli, toda plesala bom navzlic temu!«
Temu pravimo — mladost. Mladost na avtni cesti, ki premaguje kilometre, kubike in druge težave. Tudi zaostalost in še kaj. Skratka: zmagovita mladost . ..
B. Siiko
III. pomurska med počitkom	(Foto Š. Antallč)
FINALE V AVSENIKOVEM RITMU
SPREHOD MED ŠPALIRJEM ŽULJAVIH ROK
Naleteli smo na tehničnega referenta naselja »Š. Filipovič« tov. Glu-vajiča. O II. pomurski brigadi nam jo povedal, da brigadirji in brigadirke v začetku niso bili vajeni fizičnega dela, vendar so po začetnih težavah postali v drugi dekadi udarni. Medtem ko so v I. dekadi dosegli normo brigade le s 87 %, se je v drugi dekadi ta številka povzpela na 110 %. Pohvalil je predvsem komandanta brigado Elemera Dajča.
Jože Vodopivec, sekretar partijske organizacije brigade, nam je dejal: »Gre! V začetku so bile težave, toda
zdaj gre. Mladi so, kaj hočemo. Med seboj se dobro razumejo in komandant brigade je zelo dober. Sedaj delamo 6 ur dnevno redno, tri ure pa prostovoljno. V II. pomurski brigadi jo 115 brigadirjev, od tega 41 brigadirk.«
Nhšo pozornost je vzbudilo mlado, krepko dekle, ki je sukalo lopato kakor kuharica kuhalnico. Za hip smo jo zmotili pri delu. Zvedeli smo, da je doma iz Prlekije, zaposlena pa je v Piranu pri podjetju »Cvetje«. Ime: Marija Trajbar. Na avtni cesti bo ostala do konca septembra.
V SOBOTO ZVEČER V BRIGADIRSKEM NASELJU
Ko se je brigada vrnila z dela, je naselje že zajel mrak. Veseli živžav sobotnega večera se je zavlekel pozno v noč. »Pomurski fantje« so vztrajno godli in plesalci v brigadirskih oblekah so plesali, da je bilo veselje. V vsem naselju je 19 brigad in zato lahko zapišemo, da je bil to pravcati ples bratstva in enotnosti.
Sekretarka brigade Dragica Slam-berger, po rodu Dolenjka, ki dela sednj v Kopru, nam je med plesom povedala, da dela II. pomurska brigada na najtežjem sektorju na tem delu. Vzrok: kamenje! Izjavila je, da je brigada v drugi dekadi zelo napredovala. Dodala je: »Ko se je zboljšala disciplina, so sledili takoj tudi delovni uspehi! Ne gre nam samo za kubike, gre nam predvsem za tovarištvo, za mladinsko zavest, ki ne pozna ne ovir ne težav.«
Kot najboljšo skupino v brigadi je omenila Ribničane, ki so se brž zbrali okrog nas. Pripeljal jih je njihov vodja Janez Bojc. Ostali ribniški fantje so: Alojz Drčar, Franc Dejak, Janez Ilc, Darko Pavlovič, Jaka Derenčin in Anton Predolič. Brigadir Bojc je dejal: »Zagrizili smo sc v kubike in disciplino!« Zato so tudi najboljši v vsej brigadi.
Med plesom se nam je pridružil tudi sanitetni referent brigad Maks Vajda iz Murske Sobote. Poudaril je, da je dosegla brigada v zdravstve-
nem pogledu velik napredek. Od 28 bolnikov, kolikor jih je bilo običajno v začetku, jih je sedaj le še dva do tri. Dodal je, da je v brigadi precej mladih deklet, ki niso dovolj razvita, a se trudijo in hočejo dokazati, da so sposobne narediti svoje. V higiensko-tehnični zaščiti je brigada med najboljšimi v naselju. V 23 dneh so imeli le dve manjši nesreči pri delu, sicer pa se večkrat »ukrade« v čevelj kakšen kamenček in »nesreča« je tu. Osebna higiena brigadirjev se je prav tako zboljšala, kar je pripisati številnim predavanjem o najosnovnejših rečeh iz zdravstva in higiene. Dekleta pere-jo perilo sebi in fantom, likalnik pa
jim je poslala tovarna perila »Mura« iz M. Sobote.
V vrtincu Avsenikovih polk in valčkov se je pogovor nadaljeval. Komandant Dajč nas je prosil, naj pozdravimo vse v »Panoniji«, Maks Vajda pa pošilja pozdrave vsem v soboški bolnišnici. Sekretarka brigade Dragica nas je prosila, naj pošiljamo v prihodnje brigadi 10 izvodov našega lista, tej prošnji pa dodala še eno: naj pozdravimo kolektiv »Mehanotehnike« iz Izole.
Spet je bil rezek žvižg, ki nas je vse opozoril na disciplino. Kmalu nato je vladal v naselju mir. Brigadirji so odšli k zasluženemu počitku.
GORIČKO GROZDJE ZA UDARNO BRIGADO
Naslednjega dne nas je pot po končani brigadni konferenci vodila preko Novega mesta proti Zagrebu. V Domaslovcu je naselje »Moša Pi-jade«, v katerem prebiva III. pomurska brigada, sestavljena iz srednješolske mladine. Bil je že večer, ko smo prispeli do naselja. Nada Cigitova iz Lendave je brž spoznala rdeči avtobus »Nafte« in nam velela odpreti »šrango«. Brigadirji in brigadirke so nas okrožili. Povedali so nam, da so nas pričakovali že od poldneva. V pričakovanju obiska so delali dopoldne in ko so že misli-
li, da nas ne bo, so le dobili obisk. Kakor brigado v Šentjurju, so naše vrle zadružnice in nekatera soboska podjetja obdarovali tudi njih. Najbolj so se razveselili ranega goričkega grozdja in »Pomurskih fantov«.
Brigadna konferenca je brž minila. Na njej smo zvedeli, da se v začetku niso prav znašli, kar pa so v drugi dekadi nadomestili. Tudi njihova brigada je edina slovenska r naselju, komadant brigade Milaa Kučan pa je najmlajši komadant brigade na svej trasi. Z obrazov smo jim brali veliko zadovoljstvo, da so postali v drugi dekadi udarni. Njihovo veselje pa je bilo še večje ob vesti, da je dobila enako čast tudi II. pomurka brigada. Tudi pri srednješolcih v začetku še ni bilo takega tovarištva kot sedaj, zato je »šepala« tudi disciplina. Povpreček starosti brigadirjev: 16 let. In navzlic temu: častni naslov udarne brigade!
Namesto težave in problemov so iznašali posamezni referenti podrobnosti iz dela in življenja brigade. Omenili so avto-moto tečaj, katerega udeleženci so polagali v torek izpite, fotoamaterski, radioamaterski tečaj. Mladi fotografi so imeli izpite v ponedeljek, avto-moto tečaja pa se je udeležilo 30 brigadirjev. Prostega časa je bilo v začetku bolj malo, vendar se je pozneje položaj izboljšal. Vsak dan imajo kakšno predavanje, obiskujejo kino predstave, televizijske oddaje, berejo, itd. Njihova folklorna skupina je že večkrat nastopila. Zal jim je, da ni blizu nobenega kopališča. Kopanje bi se po napornem delu v poletni vročini presneto prileglo.
TEKOČI TRAK
BRIGADIRSKIH VTISOV
Pogovor se je še bolj sprostil in Gabika Konje, dijakinja VIL raz. gimnazije, je povedala: Kolektivno življenje mi zelo ugaja, že zaradi
BRIGADNA TRIBUNA
Rezek žvižg in II. pomurska brigada se je v naselju »S. Filipoviča« zbrala k brigadni konferenci. V letnem kinu naselja, ki ima obliko amfiteatra, so brigadirji posedli po tleh in čakali, da bo komandant brigade Elemer Dajč odprl konferenco.
Konferenci so prisostvovali tudi tovariši iz okrajnega komiteja mladine in okrajnega štaba mladinskih brigad iz Murske Sobote. Pozvali so brigadirje in brigadirke, naj iznesejo vse, kar imajo na srcu.
Najprej molk. Med pogovori v prostem času je bilo precej opazk, sednj, ko je nastopil čas, da bi jih iznesli na pravem mestu, pa je treba poguma . . . Brigadirji in brigadirke so pogledovali drug drugega, češ: »Ti povej!«
Nato sc je začelo. Spregovoril je mladinec Oto Rogač, ki je povedal, da je prišel prostovoljno na avtno cesto, sedaj pa ima težave s plačo. Oglasili so se tudi mladinci in mladinke iz Jeruzalema, mladinec iz Beltinec. Eden je povedal, dn ga čaka v bližnji prihodnosti pomočniški izpit, drugi bi rad šel v tekstilno šolo v Kranj . . .
Brigadirka v rdečem krilu, ki je prišla iz koprskega okraja, se ojunači in pove, da ji brigadirji Ribničani in dekleta očitajo, češ da ne dela, čeprav je bila že večkrat pohvaljena. Brigadirka iz Portoroža vpraša, kako bo z njenim delovnim odnosom, ker jo je najelo podjetje
le za letošnjo poletno sezono. Takoj ji pojasnijo, da šteje doba dela na avtni cesti v redno delovno dobo.
Nato se sproži plaz. »Mladi parlament« II. pomurske kmečko-delavske brigade, v kateri delajo tudi brigadirji in brigadirke iz koprskega in ljubljanskega okraja, zaživi. Vajenec iz Beltinec pove, da so šole sicer oproščeni, toda znanja jih ne more nihče oprostiti in prosi za nasvet. Več brigadirjev in brigadirk izjavi, da ni v prostem času razen avto-moto tečaja ničesar, kar bi jim lahko koristilo. Političnih predavanj ni, pravi, v skoraj 25 dneh pa je bil le en sam mladinski sestanek. Brigadir iz ozadja pravi, da so vajencem obljubili, da bodo lahko šli s 1. septembrom domov, čeprav so se obvezali, da bodo ostali do konca septembra. Rdečelična brigadirka iz koprskega okraja pove, dn jih mnogo dobro dela, a še niso bili pohvaljeni. Nato doda: »Tudi sama sem bila pohvaljena, iz druge čete pa so govorili, češ da si pohvale ne zaslužim. Tudi naša četa je že bila večkrat pohvaljena. Tisti, ki sodijo, da so zapostavljeni, naj se obrnejo na svoje četne komandirje in naj me zato ne obrekujejo.« Najprej smeh, nato odobravanje. Pojavijo se novi »govorniki«.
Komandant brigade poklice Štefana Banfija iz Tešanovec. Visokorasel brigadir bledičnega obraza plaho vstane in strmi v tla. Slabo vest mu
lahko razberemo z obraza. In res! Stefan Banfi je nergal in neupravičeno kritiziral v skupini na nemero-dajnem mestu. Sedaj, na brigadni konferenci pa — molči. Naposled osramočen sede, ker se zave, da je s svojim vedenjem škodoval ugleda vse brigade.
Se ni konec konference. Vrstijo se vprašanja, pripombe, prošnje. Naposled odgovorijo tovariši ii okrajnega komiteja vsem zapovrstjo. Vsi dobijo zadovoljive odgovore: brigadir Rogač, brigadirka iz Portoroža, vajenec iz Beltinec, fantje in dekleta z Jeruzalema in vsi drugi. Vajenci zvedo, da je bilo glede začetka vajenskih šol vse urejeno z vodstvi šol že pred odhodom brigade. Posamezne primere, kjer so podjetja obljubila brigadirjem plačo, knjigovodje pa navzlic sklepu upravnega odbora podjetja vidijo le ozVe interese podjetja, si tovariši iz okrajnega komiteja mladine zabeležijo ter obljubijo, da bodo stvari uredili. Pozovejo tudi brigadirje, naj krepijo tovarištvo in enotnost.
Brigadne konference je konec. Zapuščamo letni kino z zavestjo, da bo prihodnja brigadna konferenca potekala že v delovnem vzdušju, v takem razpoloženju, kakršno vlada na gradbišču, kjer je pred njimi predvsem naloga, ki so jo prevzeli od tovariša Tita — zgraditi avtno cesto od Zagreba do Ljubljane do 29. novembra.	šb
Med delom pri Domaslovcu	(Foto Š. Antallč)
Kaj smo kupovali v letošnjem prvem polletju
Potrošnja posameznih proizvodov, ki jih potrebujejo naš' prebivalci za svoje življenje, nam zelo jasno kaže, kako naš povprečni človek živi, kaj kupuje in prodaja in v kakšnem razmerju je gibanje plač in cen. Zato je za spremljanje razvoja gospodarstva važno, če smo poučeni o tem, kako se giblje promet s posameznimi proizvodi.
Pred kratkim smo zopet dobili pregled, kaj je prodajala naša trgovska mreža v I. polletju. Zanimivo je to, da je pri rasti življenjskega standarda opaziti visoko povečanje potrošnje ti stih artiklov, ki niso neposredne življenjske važnosti, temveč predstavljajo trajno vrednost. Tako so od skupin izdelkov najbolj porastli izdatki za kovinske izdelke (proti lanskemu prve-
mu polletju za 130 %). Steklo, porcelan za 135 %, elektroteh nični material za 118 %, nekatere vrste gradbenega mater ala in predmetov za razvedrilo (godala, fotoaparati, lovske puške in podobno) pa za 80 %. V splošnem je najmanj porasth poraba živil iz trgovske mreže, in sicer samo za 5%. Tudi posledice potrošnje tobaka bodo v I polletju letos proti lanskemu prvemu polletju manj zaskrb ljujoče za tiste, k. propragiraj-., borbo proti tej žlahtni travici, in sicer smo pokadili za 3,000.000 din manj in to bolj žlahtne sorte, tako da smo v kilogramih padli za skoraj tretjino, vendar pa je povprečna cena narastla za 700 din. Torej manj Drave in več druge žlahtne trave!
Prt prehrani naših ljudi je zanimivo, da so kupovali pri-
bližno isto količino pšenične moke, in sicer na prebivalca lani in letos približno 5 kg v polletju, kar bo nekaka norma. Moka je bila povprečno 7 din cenejša kot lanu Cenejše so bile tud' testenine, in sicer za 17 din pr' kg, in je njihova potrošnja na rasla za 15 ton ali na vsakega prebivalca l0 dkg. Od živil so še povprečno ceneiše kot lani razne kaše za 5 din, sveže meso za 16 din povprečno, mleko za 1 din, mlečni izdelki za 2 din, nekaj tudi zelenjava in na zadnje še pride tudi prava kava, katero smo dobili celo 700 din cenejše pri kg — povprečno kakor lansko leto v I, nollet-ju. Od živil so se podražili sledeči artikli: črni kruh povpreč no za 7 din, (suho) meso in mesni izdelki za 50 din pri kg, ribe za 30 din, olje za 10 din, jajca
za I din, marmelada se je podražila povprečno pri kilogramu 28 din, 'alkoholne pijače pa so bile v trgovini povprečno po sledečih cenah: vino 232 din, pivo 126 din, žganje 452 din, razni likerji pa 555 din. Podražile so se posamezne pijače takole: vino za 37 din, nivo za 22 din, žganje za 130 din, žgane, pi jače pa za 58 din pri litru.
Sicer nomembnost Dosamezne-ga artikla ne merimo samo po njegovi ceni. temveč tudi predvsem po količini njegove uporabe. Pomembno je, mislim, dejstvo, da smo v trgovini kupili 513 ton sladkorja ali skoraj toliko sladkorja kot moke ali na vsakega nrebivalca 4 kg in nekaj dkg. V odstotkih znaša dvig potrošnje sladkorja 8% in je razen pri mesu najvišji. V lan skem letu smo na primer potrošili 467 ton sladkorja, soli pa 4?0 ton, torej nekaj manj kot sladkorja; letos smo potrošili 377 ton soli in znaša torej razlika v porabi soli in sladkorja 135 ton. Številke govorijo, da je
naše življenje čedalje bolj »posladkano«. Če k temu prištejemo še marmelado, ki smo je letos potrošili 12 ton več kot lani, je prednja trditev še bolj utemeljena.
Zanimivo je, da smo jabolk lani in letos pokupili 17 ton, torej je bilo obe leti popolnoma enaka potrošnja. Isto je pr: krompirju. Jajc smo pa letos pokupili enkrat več, in sicer je narastla prodaja jajc za pol mi-lijona, kar bo v veliki večin' priprisati raznim turistom, ki, prvo, kar storijo, ko pridejo z avtom v Pomurje, nakupijo jajca. Pri potrošnji mesa je na-rastlo sveže meso, pri suhomesnatih izdelkih pa smo lan' potrošili 81 ton, letos pa 82 ton, torej skoraj enako. Seveda so državljani za izdelke odštel. zaradi povišane cene 7 milijonov več za meso, skupai so pa izdali lani točno 100 mili ionov, letos pa 142 milijonov. Opažamo, da imajo pri potrošnji svežega mesa čedalje večji delež kmetie.
Za prehrano so skupno naši prebivalci izdali 42 milijonov več kot lansko leto. Kakor smo videli iz gornjih primerjav, je kvaliteta porastla v prid mesu in je nazadovala predvsem potrošnja raznih manj vrednih žitaric, samo pri koruzni in rženi moki na primer za 13 milijonov dinarjev. Zmanjšala se je tudi potrošnja maščobe, in sicer od 82 na 74 ton pri živalskih maščobah in od 60 na 56-
ton pri rastlinskih maščobah Za 10 milijonov je porastel nakup alkoholnih pijač, čeprav smo prej videli, da so se podražile.
Ozlejrno si še malo, kako smo se oblačili. Že prej smo omenili nekatere odstotke. K tem bi dodal, da je potrošnja tekstila narastla za 19 %. Lansko leto je bilo prodanih raznih vrst tekstila za 405 milijonov. letos pa za 485 milijonov. Razlika znaš. torej 80 milijonov. Najbolj je porastla uporaba raznih vrst bombažnih tkanin, in sicer za 18 %. — Cene blaga so porast
POMURSKI VESTNIK, 28. avg. 1958
S
TITO M OBISKU
KAKOR SMO POROČALI ŽE V PREJŠNJI ŠTEVILKI, JE PREDSEDNIK TITO S SPREMSTVOM OBISKAL ŠTEVILNE SLOVENSKE KRAJE, MED DRUGIM TUDI VELENJE, RAVNE, MARIBOR, KIDRIČEVO IN CELJE, NATO PA JE ODŠEL MED GRADITELJE AVTNE CESTE LJUBLJANA-ZAGREB, KJER SO GA POZDRAVILI TUDI POMURSKI BRIGADIRJI. (Glej poročilo na prvi strani!). SLIKA, KI JO OBJAVLJAMO, PRIKAZUJE NAŠEGA DRAGEGA PREDSEDNIKA MED OBISKOM V MARIBORU, KJER GA JE — KOT POVSOD — NAVDUŠENO POZDRAVILA VELIKA MNOŽICA PREBIVALSTVA.
S CESTE - O CESTI
Med zelenimi dolenjskimi griči veselo odmeva delovna pesem mladinskih brigad. Pred meseci, ko so prispele na Dolenjsko prve brigade, so bili pred njimi načrti, na obronkih gričevja je še marsikje domoval sneg, v mladih srcih pa je utripala zavest, da je treba do predzadnjega novembrskega dne izpolniti obljubo predsedniku Titu.
V glavnem štabu mladinskih brigad, na Idiličnem Otočcu na Krki pri Novem mestu so nam ovedali, da so zemeljska dela, ki so najobsežnejša in za take gradnje tudi zelo pomembna, pravzaprav že pred koncem. Po načrtih bi bilo ireba izkopati na trasi avtne ceste in v njo vgraditi 1,319.000 kubičnih metrov zemlje. Po razpoložljivih podatkih je do polovice avgusta ta
številka že dosežena z 1,190.000 kubičnih metrov zemlje, kar je v odstotkih 91 %. Ugotavljajo, da so zemeljska dela vzdolž celotne trase uspešno opravljena.
Pri drugi pomembni operaciji — vgrajevanju tamponov — je položai nekoliko manj uvoden. Do 15. avgusta so vgradili na vsej avtni cesti 91.000 kubičnih metrov tamponov ali okrog 40 % skupno predvidenih količin. Ta zaostanek je nastal iz objektivnih razlogov, vendar ga bodo, kot kaže, v najkrajšem času nadomestili, zlasti ker je dovoz gramoza na traso uspešen. Podoben položaj je z vgrajevanjem tolčenca, ker ta proces zavisi od vgrajevanja tamponov. Vendar, poudarjalo v glavnem štabu, bodo ta zaostanek z lahkoto nadomestili z razpoložljivim stroji, osredotočenjem vseh sil in sodelova-
njem vseh gradbenih podjetij.
Avtna cesta Ljubljana—Zagreb se odlikuje navzlic razmeroma kratki trasi po velikem številu objektov. V glavnem štabu sodijo, da so pri objektih mnogo naredili in da skoraj nikjer ne predstavljajo posebne težave. Trenutno tečejo dela le še na dveh največjih objektih — na nadvozu pri Sveti Nedelji in mostu pri Jankomiru. Vsi ostali objekti — skupno 40 po številu — so končani. To je vsekakor velik uspeh grabenih podjetij, ki so jih delala, zlasti če upoštevamo, da so mnoge gradili na podvodnih in močv r-natih terenih tudi do 13 m globoko. Poleg večjih so doslej zgradili še 209 manjših objektov. Prepričali smo se na lastne oči, da so vsi objekti na avtni cesti Ljubljana—Zagreb zelo kvalitetni in estetsko zelo lepi. Imenujemo jih lahko majhna remek dela-sodobne arhitekture in služili bodo kot okras tej moderni in lepi cesti. Prijateljem naravuh lepot pa lahko povemo in jih potolažimo, da ne bodo prav nič kazili id lične zelene pokrajine — naše prelepe Dolenjske.
Za avtno cesto Ljubljana—Zagreb je b lo predvideno. da bodol zgradili okrog 52 km asfaltnega in okrog 28 km betonskega cestnega tlaka. Ta dela so se začela v minulem in tem mesecu in do 15. avgusta so že dokončali več kot 9000 m ali okrog 18°/o asfaltnega in 4250 m be-tonske ceste, kar pomeni 15 % skupno predvidene dolž ne. Kot vidimo, finišerji uspešno opravljajo svoje delo, in to tako. da nova cesta ne bo samo koristna, temveč tudi lepa. Vsekakor — do 29. novembra bo nova »bela cesta vglajena«, kot pravi pesem in lahko se bomo po njej zapeliali iz bele Liubliane v Zagreb. Mi smo se med svojim obiskom pri pomurskih brigadirjih po končanem delu ceste
AKTUALNE NALOGE
Polletni občni zbori v kmetijskih zadrugah ro letos glede na čas, o katerega sod pada jo, in glede na naloge, ki so neposredno pred našimi zadružnimi organizacijami, politično in gospodarsko tako važno opravilo, da se moramo pričeti na nje pripravljati že sedaj, saj ričakujemo od teh zborov, da odo kot javna tribuna neposrednih upraoljalcev o kmetijstvu še smeleje utrli pota napredku na tem področju družbenega delovanja d naši pokra jini.
Zelo važen akt, ki ga bodo sprejemali in potrjevali zadružniki na polletnih občnih zborih, je
ZADRUŽNI PERSPEKTIVNI
NAČRT,
ki mora v prihodnosti postati zakon za dolgoročno prizadevanje zadruge o gospodarsko-operativnem smislu. Okrajni in občinski perspektivni načrti s svojimi osnovnimi postavkami usmerjajo naš splošni gospodarski razvoj, zadružni perspektivni načrt pa mora konkretizirati te splošne naloge v skladu z razmerami in specifičnimi pogoji določenega kmetijskega okoliša. Upoštevati je treba, da bo nerspektivni načrt osnovna nodlaga za operativne načrte, ki jih bodo sestavljali zadružni unravni odbori za letna gospodarska obdobja, zato je njihova realnost in pogojenost s specifičnimi potrebami in možnostmi razvoja določenega zadružnega okoliša tolikanj bolj potrebna
in tudi zahtevana. To še zlasti velja za
PRIDELOVALNO
SODELOVANJE,
ki je v sedanjih pogojih družbenega razvoja najaktualnejša naloga v Kmetijstvu perspektivni načrti se pri tem ne bodo smeli omejevati zeolj na trenutne naloge (bližajoča se setev pšenice italijanskih sort), marveč časovno daljnosežnejše, upoštevaje pri tem vse kmetijske stroke, ki jim moramo dati prednost v sklonu naših bodočih prizadevanj za čimvečjo snecializacijo kmetijske proizvodnje. Za goričke zadruge na primer to pomeni,
da se bodo morale močno poglobiti v problematiko sadjarstva	(obnova	sadovnjakov,
sadjarske skupnosti itd.), zadruge o ravninskih krami -o-do spet posvetile večjo pozornost poljedelstvu in živinoreji, torej ukrepom, ki jih bo v pridelovalnem sodelovan m mogoče uspešneje uveljavljati in z njimi doseči kar največji napredek o obeh vodilnih kmetijskih strokah itd.
Na polletnih zadružnih občnih zborih bodo sprejemali tudi
ZADRUŽNA PRAVILA,
ki bodo takoj po sprejetju kot polnoveljavni pravni akti regulirala delovanje kmetijskih zadrug na znotraj in navzven,
določila stalni teritorialni obseg vsake zadruge, pristojnosti vol jenih zadružnih organov, vodilnih uslužbencev itd. Važno poglavje o pravilni bodo tudi pravice in dolžnosti članov. Pravila ne bodo smela biti na polletnih občnih, zborih samo akt formalnega spre jemanja, marveč živih raz prav in življenjskih odločitev, saj gre pravzaprav za to, kako si bomo v naših zadrugah uredili tognjiščet, da bodo lahko pozneje poslovale brez večjih pretresi ja jev, tako v gospo darskem kot politično-demo-kratičnem pogledu.
S sprejemanjem obeh važnih aktov je združena tudi
PRAVILNA TERITORIALNA RAZDELITEV OKOLIŠEV KMETIJSKIH ZADRUG,
kar moramo uresničiti še prej. ko bomo dokončno sklepali. Doseči moramo namreč, da bodo naše zadruge imele takšne okoliše, ki jim bodo ustrezali tako o pogojenosti z njihovimi gospodarskimi nalogami, ki jili uveljavljajo o kmetijstvu, kot tudi o tem, da se bo lahko zadružna skupnost čim uspešneje uveljavljala pri upravljanju svoje organizacije. Pri združevanju zadrug bo treba gledati na to. da bo vsa vas pripadala eni zadrugi, dalje, da bo zadruga predstavljala zaokroženo ozemeljsko celoto, da se bodo posamezni kraii opredeljevali za zadrugo, ki jim po specializaciji kmetijske proizvodnje najbolj ustreza (Moščanci na primer spadajo bolj k mačkovski zadrugi, ker jih s to zadrugo po vezujejo skupne koristi in potrebe na področju sadjarstva itd.) in za katero se je odločila večina zadružnikov. Ozke lokalistične težnje in osebna usmerjenost posameznikov ne more biti pri takih odločitvah prav nobeno merilo, pa četudi bi ga prikrivali pod plaščem gospodarskih ali drugih potreb.
Mimo sprejemanja perspektivnih načrtov in zadružnih pravil bodo na polletnih obč nih zborih izbirali tudi kandidate za bodoče zadružne svete, naivišje organe upravljanja v zadrugi. Tudi to je odgovorna naložba, saj nam ne more biti vseeno, kdo bo o prihodnosti upravljal naše zadruee, kajti prav od aktivnosti teh svetov bo v marsičem odvisno njihovo bodoče vsestransko uveljavljanje.
S. K.
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tudi v torek je topništvo LR Kitajske bombardiralo otok Kvemoj. To je bil že četrti dan obstreljevanja tega otoka. Cangkajškovo Obrambno ministrstvo je sporočilo, da je do torka izgubilo na Kvemo-ju življenje okrog 600 ljudi. Prispele so tudi novice o morebitni evakuaciji Tajpeha in o okrepitvah britanskega daljnovzhodnega ladjevja.
Položaj je resen. Pri vsem lem pa se vsiljuje vprašanje, zakaj so si Kitajci izbrali prav ta trenutek, da bi zaostrili položaj na Daljnem vzhodu, ko vsa znamenja kažejo, da se je položaj na Srednjem vzhodu nekoliko pomiril, ko je Zahod voljan prenehati z jedrskimi poskusi in ko celo ponuja sklicanje konference na najvišji ravni. Ali imajo voditelji LR Kitajske namen zaostriti odnose v tem delu sveta. In kljub simpatijam, ki jih marsikdo v svetu goji do ozemeljskih zahtev LR Kitajske glede Formoze, pa je očitno to. da je svetu bolj potreben mir, kot je trenutno potrebna Formoza LR Kitajski.
SPREJET DRUŽBENI NAČRT OBČINE VIDEM OB ŠČAVNICI .
ODSLEJ TUDI INDUSTRIJA
Na nedavni seji občinskega ljudskega odbora Videm ob Ščavnici, ki ji je prisostvoval tudi podpredsednik OLO Murska Sobota in republiški ljudski poslanec za občino Videm tovariš Joško Slavič, so sprejeli družbeni načrt občine za razdobje 1957 do 1961.
Načrt predvideva, da se bo ob ustreznih pogojih povečala družbena proizvodnja v občin: za 10,1 % letno, narodni dohodek pa za 11 % letno. Osnova temu je kmetijstvo, saj se bo po načrtu povečala kmetijska proizvodnja za 11,5 %, produktivnost dela pa za 10.2 % glede na porast proizvodnje na enega zaposlenega.
Rezultati, doseženi na posameznih področjih,, mehanizacija in modernizacija, pa tudi večja storilnost bodo pripomogli, da se bo družbeni bruto proizvod povečal za 63% ter narodni dohodek za 69,3 %. Največji delež odpade na kmetijstvo na splošno in kmetijske zadruge. Za uresničitev vseh postavk načrta bo potrebnih 247.973.000 din investicij, od tega v kmetijstvu 62,509.000 din. Negospodarske investicije v znesku 36 250.000 din so namenili gradnji komunalnih objektov. popravilu šol, zdravstveni dejavnosti itd.
V porastu prebivalstva, njegovi strukturi kakor tudi zaposlenosti v tem obdoblu ne bo večrh sorememb. Največje povečanje števila zaposlenih ie prčakovati v socialističnem sektorju in pri kmetijskih zadrugah. kjer bo to zahtevala mehanizacija kmetijstva. Družbeni
že peljali. Lahko zapišemo le to. da se našim prednikom ni niti sanjalo, kaj vse bo prinesel razvoj. Toliko bolj razveseljivo pa je to. da je k vsem uspehom pa avtni cesti doprinesla svoj delež tudi naša mladina.
bš
standard občine se bo razvijal v okviru splošnih pogojev gospodarskega razvoja in gospo darske moči občine, v zvezi z naraščanjem prebivalstva in njegovo socialno strukturo.
Družbeni načrt predvideva med drugim tudi razvoj indu-
strije na območju občine, ki je trenutno ni. Gre za obrat oče-slavske slatine in gradnjo tovarne za stramit, neke vrste gradbeni material. Predvidena je tudi obnova žagarskega obrata v Ivanjcih, ki bi bil potem največji tovrstni obrat v vsej občini. Dokončno bo treba urediti tudi Poizkusni električni center, ki se je preimenoval letos v Zavod za širjenje elektrifikacije na podeželju.
ZASLUŽENO PRIZNANJE
82-LETNIANI TIVADAR
Pred kratkim je prejela odlikovanje Red zasluge za narod III. stopnje Ana Tivadar iz M. Sobote Tivadarjeva se je rodila 17. marca 1876 v Beltincih. S svojim možem, ki je že 30 let mrtev, je imela osem otrok, od katerih jih pet še živi. Njen sin dr. Jože, sedaj podpolkovnik v Ljubljani, je že pred vojno sodeloval z voditelji naprednega gibanja v Pomurju in bil član Partije.
Vojna je zatekla Tivadarjevo pri družini Rugel v M. Soboti, ki je bila vsa internirana v Rawensbriieku, oče pa konfini-ran na Madžarskem. Tudi njo so zaprli skupaj z Ruglovimi, jo mučili in pretepali, vendar so jo nozneje izpustili. Partizani so med okupacijo zmeraj našli pri njej zatočišče, skratka: pomagala jim je in jim nudila, kar je mogla.
Čeprav sedat, po tolikih naporih in trplieniu v živijenju, v visoki starosti večkrat boleha, je še vedno vedrega duha in nasmejana. K odlikovanju ji čestitamo tudi mi!
Ana Tivadar v našem uredništvu, kier je bila skromna slovesnost podelitve odlikovanja
le za 10%. Tako so naši držav 1 j a n i porabili v prvem polletju ovnrečno dva in pol metra ombažnih tkanin. Volnenh tkanin je bilo prodanih za 2.300 metrov več kot lani, svilenih pa za 2.000 m manj kot lani. Zadnja navedba bi mogoče kazala, da je na slabšem predvsem nežni spol. Vendar temu ni tako, ker smo letos prodali pre cej več oblačil iz umetnih vlaken, in pa razne konfekcije, katerih poraba narašča. Precej je porastla tudi poraba trikotaže. Pri tekstilnem blagu ie padla potrošnja raznega pohištvenega. blaga, preorog. dežn kov itd. za 10 trilijonov din vrednosti.
Tudi obuvali smo se bolje kot lani. Zanimivo je. da so pri eev-1 j h zelo porasti: lahki cevlji: kot na primer sandale, katerih smo nakupli 3000 parov več v denar ju za 6.000.000 in raznih lahkih copat in podobnega, ka-terih smo vzeli 6000 parov več Pri porabi usnia se je znižala potrošnja za 8 ton. pri podplatih eno tono pri zgornjih, kar
pomeni, da ljudje kupujejo več v trgovini. V to skup no spada še »obutev« za naša kolesa in motorje, pri katerih smo pora bili 2000 parov zračnic in plaščev več kot l.nsko leto. Tako smo si ogledali potrebe našega državljana po hrani in obutvi. Nadalje smo uporabili na vsakega državljana 3 škatel vž galic, pol litra petroleja in 3 litre bencina.
Kot sem že v uvodu omenil, je najbolj porastla poraba predmetov. ki pomenijo za lastnika trainejšo vrednost. Tako je po-rastla nabava motornih koles, katerh je bilo lani vse leto po-rabl eno približno 119. biciklov smo kupili 340 več kot lansko leto. in sicer 1382 po povprečni ceni 31.700 din. Pohode je bilo nakupljeno za 6 milijonov več, peči in štedilnikov za 3 nvlijo-nov. pri kovinskih predmet h ie nadalje zelo porasta poraba kovinskega gradbenega mater-ala, in sicer od 23 na 29 miljo-nov. in celo pri žeblrh od 10 milijonov na 15 milijonov
Drobnega poljskega orodja je b lo lani in letos potrošeno pri-bližno za 10 milijonov, poljskih stroritv (vprežnihi je bilo kup ljeno lani za 3 in pol miljona, letos pa za pet in pol milijona. Tudi stekla smo porabli precej več v obliki razne posode kakor pa lani. To novečanje znaša 3 milijone, porcelana in keramike je bilo nakupljeno za 4 mi-1ione več. Padla pa je potrošnja ravnega stekla, katerega je bilo prodanega lansko leto 6000 m2, letos pa 4000 m2 in so lani potrošili prebivalci zanj 3 milijone, letos pa dva milijona. Še nadalje raste nakup radij-skih sprejemnikov katerih smo kup li 423 in električnih apara tov, ki jih rabimo v gosnodnj-stvu, katerh je bio prodanih 10478 V primerjavi z lanskim letom je to četrtina več.
Zaskrbljujoče  pri bilanci izdatkov prebivalstva je ozirom na mali obseg kreditiranja v obliki koperacije dejstvo, da je bilo podanih manj umetnih-
gnojil, in sicer za 18 milijonov.
Povprečna cena letos je za 3 din manjša kot lani. Več na je bilo prodanih sredstev za varstvo rastlin, in sicer je narastla potrošnja več kot za 100%, denarni izdatki zanje pa 13 milijonov, kar je pa zopet razveseljivo. Tudi s kulturno potrošnjo se ne moremo kaj prida pohva-liti. Če odštejemo pri izdelkih papirne industrije pisarniški papr in zvezke, dobimo. da je padla potrošnia knjig. časopi-sov in revij skoro na polovico. To vsekakor ni razveseljiv pojav. čeprav na drugi strani vidimo, da se dviga število rad j-skih naročnikov. in tudi vemo, da radio v mnogočem nadomesti časopis. Kljub temu bi pr povečanh dohodkih prebivalstva pričakovali vsaj nespre-menjen izdatek za knjige Iz primerjav izdatkov prebivalstva vidimo, da tudi ostali izdatki za kulturo stojijo približno na istem mestu že nekaj lat nazaj.
H koncu še to! Celotna trgovina v I. polletju ie narastka za 13% v pr meri z lanskim letom
Ce analiz ramo torej porast prometa v trgovini in strukturo potrošnie. vidimo, da se naš standard dviga v podobnh mejah, kakor drugod v državi in da so predvidevanja rerspekt v-nega plana realna. Te številke so povprečie za okraj, ki izjemoma nonekod odstopajo. vendar pa so v glavnem zelo zanesljiva slika rasti potrošnje in s tem živlieniškega stnndarda našega prebivalstva. Mislim, da predvsem naš kmečki preb va-Itc iz n jih vidi, da se njegov standard dviga hitreje kakor pa mestnega prbivalstva in je zaradi tega vsaka drugačna trdi-
tev brez stvarne podlage.
Z ozirom na dobre izglede letošnje letine in gbanja v gospodarstvu na sploh, imamo mnogo izgledov. da bo naš de-lovni človek tud' v prhodnje isto hitrostjo lahko zboljšal svoj življenjski standard.
J. S.
POMURSKI VESTNIK, 28. avg. 1958
3
in znavša skorai okrog dve mili-jardi. Ce pogledamo dohodke preb vlastva, pa v d mo, da so se formirali v višati čez tri m -lijarde dinarjev, ne računajoč tu izdatkov in dohodkov znotraj privatnega sektorja. razn:h do-datnh zaslužkov in podobno. Po računih pusti približno polovico denarja naš prebvalec v trgovini. Ce k temu povemo to, so se dohodki delavcev formirali. nekje pri 17% več kakor leta 1956 in ori kmet h 55% več kakor leta 1956. nant je jasno, da je pa povečanje trgovine vplival povečan dohodek prebivalstva in to sorazmerno z njegovimi dohodka Leta 1956 so plačali kmwetje v tem času 238 milijonov davkov, letos; pa 304 milijone torej 66 miljonov več kot leta 1956 ostalo jim je pa v primerjavi z lanskim letom skoraj 500 mili-jonov din ve. Samo prio živin-
znaša ta razlika 432 miljonov. mani so pa izkupili za razne poljske pridelke, ki so bili lani nekje bolj iskani (krompir).
Uspehi križevskih opekarn
V BLIŽNJI PRIHODNOSTI BODO DOBILI BAGER ZA GLINOKOP, KI BO PRVI TE VRSTE V POMURJU — NAČRTI ZA NOVO OPEKARNO V LUKAVCIH IZDELANI IN POTRJENI — POMOČ ZDRAVSTVENI AMBULANTI V KRIŽEVCIH.
Pred kratkim je delavski svet opekarne Križevci obravnaval proizvodne uspehe v obratu v prvem polletju. Polletni načrt so v celoti dosegli. Izdelali so 3,998.000 enot, kar znaša 111 % dosežek do letnega načrta. Ugotovili so, da se je fizični obseg proizvodnje znatno dvignil. Zadnje triletno povečanje v proizvodnji so dosegli s 141 %.
Ker je podjetje le sezonskega značaja, je to zelo dobro. Tudi finančni plan so dosegli z 42,8 %, kar pomeni 43 milijonov dinarjev prometa. Od tega odpade na plačilo poslovnih stroškov 17 milijonov, dalje 9 milijonov na obveznosti do družbe, 17 milijonov odpade za kritje osebnih izdatkov, ostalo pa so razdelili na razne sklade. Med skladi dajejo največ poudarka investicijskemu skladu, s katerim bi radi rekonstruirali ope-karniški obrat v Borečih in obnovili opekarno v Lukavcih. Vsi načrti za novo opekarno v Lukavcih so že gotovi in tudi potrjeni. S prihodnjo pomladjo bodo tako povsem gotovo začeli z gradnjo popolnoma nove in moderne opekarne v Lukavcih.
Pohvaliti kaže tudi to, da je delavski svet odobril 350.000 dinarjev za nakup opreme v novi
zdravstveni ambulanti v Križevcih. S tem so znatno pripomogli, da bo lahko ambulanta začela še letošnjo jesen obratovati v novih prostorih. 100.000 di-
narjev so porabili za strokovno usposabljanje opekamarjev, pomagali pa so tudi pionirjem 8. razreda, da so se lahko udeležili daljše ekskurzije ob koncu šolskega leta.
V bližnji prihodnosti bodo dobili velik bager za glinokop, ki bo prvi te vrste v Pomurju in bo razbremenil 11 delovnih mest v jami, česar se celotni kolektiv zelo veseli.
nb
LETOS PRI VIDMU OB ŠČAVNICI:
GASILSKI DAN
Najprej bodo v občini dogradili še nedograjene gasilske domove
Občina Videm ob Ščavnici posveti vsako leto po en dan kakšni družbeni organizaciji ali panogi družbene dejavnosti. Tako je bil predlanskim kmečki dan, lani so ga namenili kulturi, letos pa ga bodo posvetili gasilstvu.
V občinski gasilski zvezi Videm ob Ščavnici je vključen h 14 PGD. ki so zabeležila doslej že mnoge lepe uspehe. Pred kratkim je bilo tekmovanje med društvi. Ocenjevalna komisija je ugotovila, da so vs' gasilski domovi urejeni in v čistem stanju — razen v Sovjeku in Okoslavcih. Pri tekmovanju so se najbolj odrezali videmski
gasilci, ki so nabrali 639 točk. Za njimi so se uvrstili gasilcj iz Bučkovec (622 točk) in iz Gra-bonoša (516 točk). Slede jim PGD Stara gora, Ivanjci, Bole-hmečica in ostala društva. Najslabša so bila Sovjak, Okoslavci in Slaptilnci. V tem društvu ni dejavnosti, še manj pa discipline, saj se iz neupravičenega razloga niso udeležili tekmovanja. Gasilska zveza je, tako pred vprašanjem, ali naj društvo razpusti ali pa mu samo predlaga novo vodstvo, kajti domnevajo, da nosi vso krivdo sedanje vodstvo.
Odslej bodo moral! posvetiti nekaj več pozornosti članstvu. Večina gasilcev je starih, zato bo treba pritegniti čimveč mladine v gasilske vrste. Administracija je napredovala, dotacije pa bodo namenili za dograditev še nedograjenih gasilskih domov. Šele potem bodo pričeli z gradnjo novih. Nekaj sredstev bodo namenili PGD Ivanjci za dokončno ureditev njihovega avtomobila. Potreb po nabavi novega orodja ni, saj so ga lani precej izpopolnili.
F. K.
ZAVOD ZA ŠIRJENJE ELEKTRIFIKACIJE PODEŽELJA PRI VIDMU
OB ŠČAVNICI
Počasi in zanesljivo naprej
ŽE LETOS TUDI STAVBA ZA ZBIRALNICO MLEKA, SODOBNO MESNICO, USTREZNE HLADILNE NAPRAVE ZA MESO IN MLEKO, TER PREKAJEVALNICO
Zavod za širjenje elektrifikacije podeželja (prej: Poizkusni električni center' pri Vidmu ob Ščavnici, je že znan. Ta center, kakršnih bi naj bilo v Sloveniji deset, se počasi in postopoma izgrajuje. Eden glavnih namenov tega centra je. da prikaže, kako vse in v kakšne namene lah-uporabljamo elektriko na podeželju. Center že ima električno sadno sušilnico, javno kopalnico z električnim bojlerjem, javno pralnico z električnim' pral nimi stroji in električno krušno peč. Vsi ti objekti so že v uporabi.
Važna je ugotovitev, da se tako krušne peči kakor tudi pralnice poslužujejo tudi kmečke gospodinje. Lani je bila v okviru tega zavoda zgrajena šolska delavnica. V njej bodo uredil' avtomehanično, elektrotehnično, mizarsko in kovinarsko delavnico. V njej si bo lahko vsak učenec pridobil osnovna znanja za napravljanje raznih strojev oziroma objektov, kar mn bo koristilo pozneje, ko bo gospodarili na svoji domačiji.
Načrt lega centra obsega tu-di zbiralnico mleka, -sodobno
urejeno mesnico, hladilne naprave za meso in mleko, prekajevalnico ter prostor za žganjekuho. Stavba za te prostore bo zgrajena že letos, kajti z del: so že začeli. Čeprav ta center še ni popolnoma zgrajen, je vendar že dosegel takšne uspehe, da je njegov obstoj upravičen. Njegov delež k preobrazbi in modernizaciji vasi ne bo majhen.
Nesreča pri delu
Hudo rano je dobil 15-letni Jožef Miholič iz Kobilja, ko je v gozdu pripravljal drva in se s sekiro vsekal v levo nogo.
KRIŽEV SKI GASILCI KUPILI GASILSKI AVTO
Pred kratkim so križevski gasilci kupili gasilski avto. S tem se bo pripravljenost domačih gasilcev zelo povečala. Domačini so z avtom zelo zadovoljni, saj jim gre predvsem za to, da čimprej pomagajo prizadetim v primeru požara.
nb
Radgonske ulice v novi obleki
Če gre popotnik po Radgoni, se zaustavi pred ogromnimi kupi granitnih kock. ki so namenjene novemu radgonskemu tlaku. Delavna radgonska občina bo tlakovala cesto nekako od El rada do Carinarnice. Ta del ceste namreč še ni tlakovan. Tako Radgona ne bo poznala več blata v jesenskih in pomla danskih deževnih dneh.
Sedaj so zadovoljni tudi meščani od starega bloka do Opekarne, kajti tudi ta del ceste je dobil asfaltni tlak in je tudi tukaj konec s prahom in mlaku-žamii.
Morda bi bilo prav, če bi prišla v doglednem času na vTsto še cesta, ki vodi mimo Vinogradniškega gospodarstva, saj bi to sigurno priskočila na pomoč graditelju s primernim denarnim zneskom, kot je to storila Opekarna, ki nikoli ne od pove ob takih priložnostih.
Takšen je prizor, kadar poplavlja Ledava
Razbremenilnik Ledava-Mura letos dograjen
Vodna skupnost za Prekmurje je opravila lani nekatera vzdrževlana dela na Ledavi in njenih pritokih, na razbreme-nilniku Ledava—Mura, za katerega predvidevajo, da bo letos dokončan, prav tako pa so z bagerjem čihtili in razširjali Kobiljansk; potok in potok Bu-kovnico. Za dela na razbreme-
niilniku je bilo porabljenih 23 miljonov dinarjev. Poleg navedenih del na raizbremeniliuku in Ledavi ter njenih pritokih je izvajala vodna skupnost še nekatera dela za tuje investitorje na pr. za KG Lendava, ObLO Lendava itd.
Kot na občnem zboru Vodn skupnosti za Prekmurje lani, so tudi letos kritizirali posamezni
delegati zaostanke v plačilu prispevkov za vodno skupnost. S prvim januarjem letos je bilo v občini Beltinci dolžnikov za 3,7 milijona, v občini Lendavi za 3,2 milijona, v soboški občim za 4 milijone, v marijanski občini za 791 tisoč in v cankovski občini za 335 tisoč dinarjev. Po mnenju uprave vodne skupno-
sti so se ti dolgovi ti posamez nih občinah od prvega januarja do junija letos nekoliko zmainjšali, vendar predstavljajo še vedno resen problem. Na občnem zboru so ponovno po udarili, da hi moralo biti zajeto v vodno skupnost Prekmurja tudi Gorčiko. oziroma bi moral: ustanoviti za Goričko posebno vodno skupnost.
Tovariško srečanje
štajerskih borcev in aktivistov
ob 15-obletnici ustanovitve VI. SNOUB »Slavka Šlandra«
V MOZIRJU, DNE 6. in 7. SEPTEMBRA 1958
6.	septembra:
ob 12. uri odkritje spomenika Šlandrovi brigadi na Šipku, na kraju njene ustanovitve
ob 17. uri slavnostna seja ObLO Mozirje in odkritje spominske plošče na »Domu Slandrove brigade« ob 20. uri akademija TV društev Partizan
7.	septembra:
ob 9. uri v Lokah pri Mozirju zbor borcev Slandrove brigade iti aktivistov
ob 10. uri slavnostno zborovanje — proslava 15. obletnice ustanovitve brigade »Slavka Šlandra«
Po proslavi zabava s kulturnim programom
Občinski odbor Zveze borcev
MOZIRJE
"Sosedov sin" v Cerkvenjaku
šal podati čimbolj življenjsko. Kakor sceni tako so tudi kostumom posvetili precej pozornosti. Dobro bi bilo, če bi jih posnemali tudi urugi, kajti temu posvečajo običajno igralske družine na podeželju najmanj pozornosti.
Popolnoma zasedena dvorana pa je dokaz, da so ljudske igre pri podeželskem prebivalstvu še zmeraj priljubljene. Graje vredno je samo to, da so prireditelji prodajali po dve, pa tudi po tri vstopnice na en sedež in da se je prireditev začela z dvourno zamudo. Upamo, da nas bodo Jareninčani še obiskali.
IZ ORGANIZACIJ RK — IZ ORGANIZACIJ RK - IZ ORGANIZACIJ RK — IZ ORGANI
Skrb za človeka
V BELTINSKI OBČINI — POMOČ TUBERKOLOZNIM BOLNKOM — KRI ZA POTREBE SOBOŠKE BOLNIŠNICE — ALKOHOLIZEM ŠE ZMERAJ VELIKO SOCIALNO ZLO
Pred kratkim so se v Beltincih sestale komisije občinskega odbora RK. Razpravljale so o tekočem in bodočem delu ter sprejele vrsto pomembnih sklepov.
Komisija za borbo proti tuberkulozi bo v tednu borbe proti TBC v septembru obiskala bolnike TBC. Skušala jim bo pomagati z nasveti, siromašne pa bo s skromnimi darili tudi obdarila. Kot važno nalogo si je komisija zadala, da bo preko okrajnega odbora RK skušala pomagati ozdravelim TBC, da bi za njih našli primerno zaposlitev. Vendar velja tu pripomniti, da se večina podjetij in ustanov brani zaposliti te ljudi, kar pa se ne bi smelo dogajati. Zato je tu potrebna pomoč vseh naših političnih in družbenih organizacij, a tudi oblastnih organov.
Komisija za krvodajalstvo je sklenila, da bo že sedaj začela z akcijo zbiranja krvodajalcev, ker bo po sprejetem načrtu beltinske občipe oktobra zalagala soboško bolnišnico s potrebne količino krvi,
In komisija za borbo proti alkoholizmu? Ta naloga bo precej težka, saj bo v vsej občini imela opravka z 212 otroki, ki redno uživajo alkoholne pijače, 122 otroki, ki redno uživajo alkohol, s 122 otroki, ki so ogro-
ženi zaradi pijančevanja staršev in skrbnikov, ter z t8 prekomernimi potrošniki alkoholnih pijač. Komisija je dalje ugotovila, da bi bilo prav, če bi trgovine po vaseh imele v poletnih mesecih več brezalkoholni pijač, ker je po njih največje povpraševanje sedaj, ko jih primanjkuje.
Ob koncu je tudi sklenila, da bo za pomoč v borbi proti alkoholizmu zainteresirala ObLO, njegove svete, družbene in politične organizacije, a tudi gostilničarje, da ne bi dajali mladoletnikom in pijancem alkoholnih pijač. Slednji bi namreč k temu lahko mnogo pripomogli.
Slovo od vzorne učiteljice - matere
V	četrtek popoldne smo na soboškem pokopališča spremili na njeni zadnji poti pokojno prosvetno in družbeno delavko ter vzorno mater in ženo Pavlo gapoševo, ki je, kot smo že poročali, omahnila v mnogo prerani grob kot žrtev tragične nesreče na cesti Murska Sobota—Tišina. Pogreba se je udeležila velika množica delovnih ljudi iz Pomurja in tudi iz drugih krajev, med njimi tudi sekretar OK ZKS tov. Jan Ros, predsednik OO SZDL tov. Ivan Horvat, predsednik ObLO Murska 'Sobota tov. Karel Lutar, književnik Miško Kranjec, številni javni in prosvetni delavci, bivši učenci pokojne, prijatelji, znanci in ostali.
V	imenu političnih organizacij in ljudskega odbora okraja in občine Murska Sobota je spregovoril pokojnici v slovo sekretar ObK ZKS Mur-
ska Sobota tov. Jože Vild, ki je orisal- njeno življenjsko pot, pionirji pa so ji potem, ko je spregovorila ob krsti poslovilne besede pionirka, zapeli ganljivo žalostinko. Ob odprtem grobu so spregovorili sekretar osnovne organizacije ZKS Trg Zmage tov. Boris Vertot, v imenu stanovskih tovarišev tov. Velnarjeva, človeške vrline nepozabne pokojnice pa je orisal tov. Vanek Šiftar. Ko so ob zvokih žalostinke spustili njeno krsto v grob, so se orosile oči vseh prisotnih.
Množična udeležba na pogrebu, premnogi venci in šopki poletnega cvetja, iz srca izhajajoče besede govornikov in dejstvo, da se prisotni po pogrebu nikakor niso mogli raziti, zgovorno pričajo, kako so naši ljudje ljubili, cenili spoštovali pokojnico.
POMURSKI VESTNIK, 28. avg. 1958
4
V nedeljo nas je obiskala igralska skupina KUD »Kajuh« iz Jare-nine. Predstavili so se nam z vaško igro s petjem in plesom »Sosedov sin«, dramatizacijo znane Jurčičeve povesti iz časov, ko sta pravzaprav denar in bogastvo sklepala zakonske zveze.
Igralci iz Jarenine so nas kar presenetili, kajti tako dobro odigrane igre že dolgo nismo videli, čeprav se ni nobeden izmed njih posebej odlikoval. Režijsko je bilo delo pripravljeno zelo dobro, a tudi v besedilu in bilo zastojev. Vsak igralec so je vživel v svojo vlogo in jo sku-
BRALCI NAM PIŠEJO
Za varnost na cestah
V zadnjem času je prišlo do nekaj lažjih in hujšim prometnih nesreč na naših cestah. Toda kaže, da še vse to ni izpa-metovalo ljudi. Zalo so nujno potrebni resnejši ukrepi prot kršilcem prometnih predpisov. Človek s strahom opazuje prizore pri prometno-varnostnh otokih v središču Sobote. Kolesarji se ne ozirajo na postavljene puščice, pešci brezglavo prečkajo cestišče, kjer se jim zahoče, motoristi pa brez skrbi drvijo s polno brzino. Do sedaj je prišlo na tem prostoru že do nekaj nesreč, toda sledili niso nobeni ustrezni ukrepi.
Zato je nujno potrebno z belo barvo začrtaii prehode za pešce. Saj človek res ne ve, kje bi lahko varno prečkal cestišče. V kritičnem času, to je od 13.30 pa do 14.30, ko je največ ljudi na cesti, bi naj miličniki nekaj dni urejali promet ob otokih. Gre predvsem za to, da bi kolesarje naučili nakazovati smer z roko in tudi pravilno vožnjo med otokoma.
Smo pa tudi pred šolskim poukom in čim se začne pouk, bo vsak dan mnogo otrok in kolesarjev — dijakov na cesti. Zato bi naj profesorji in učitelj-takoj v začetku šolskega leta se znanili otroke z osnovnimi prometnim: predpisi.
To je le nekaj predlogov za povečanje varnosti pešcev :n kolesarjev na cestah.
OTROCI IN ULICA
Kaže, da bi bilo zelo koristno, če bi ljutomerske mamice bolj skrbele za svoje otroke. Če se pelješ po ljutomershi ulicah, te ne sme presenetiti, če ti skoči otrok pod kolo ali pa se kljub zvonenju ne izogne. Večinoma so to otroci, ki bi morali imeti še varstvo, pa se že pridružujejo starejšim sovrstnikom. Eno-staivno si uredijo igrišče na ulici, ki pa nikakor ni primerna za to. Vprašanje je le, kaj tedaj, če pride do nesreče. Če otroka pokaraš, ti pokaže jezik ali figo ter zbeži.
Naj navedem le naslednji primer, ki kaže nepravilen odnos otrok do starejših. Po pločniku se je opirajoč na palico počasi pomikal starejši moški, po vsej verjetnosti invalid. Spotoma je pokaral gručo otrok, ki je nagajala urarju in mu metala kamenje v vrata. Starejši, ki je imel kakih 10 let, mu je osorno dejal: »Kaj pa vas briga, kaj mi delamo. Ce hočete, lahko dobite tudi vi enega.« Takih primerov ne smemo zamolčati ali zanikati!
Ni pomoči?
Vprašanje je pravzaprav neznatno in ni vredno, da bi se ob njem kaj posebno ustavljali, pa vendar povzroča godrnjanje in nerganje radgonskih gospodinj.
Gre namreč za to: če nisi zjutraj dovolj uren in bi si rad nabavil majhne žemlje, jih ne boš mogel več kupiti, ker jih »izdelujejo le v omejenem« številu in ti ponujajo le velike, češ, saj dve majhni zaležeta za eno veliko in narobe. Toda radgonskim gospodinjam ni za velike žemlje, ker so v navadi le male žemlje. Velikih žemelj v Ljubljani in Mariboru pa še kje drugod ne poznajo in je velika žemlja pravzaprav posebnost Radgone (kar sicer ne drži povsem — op. ur.).
Ker sta dve mali žemlji za eno veliko, je najbrže tudi delovni učinek pri velik žemlji enkrat večji od male, in tn tiči najbrže zajec. Le kdo bi si prizadeval z malimi žemljami!
Zato prosijo radgonske gospodinje tovariša upravnika pekarne nri Muri, naj peče in speče v bodoče več majhnih žemelj, pa čeprav na račun velikh, bolj »rentabilnih«.
Radgonska gospodinja
»Grajski" prebivalci prosijo
Na Gradu je sedaj že celo naselje Radgončanov in če prištejemo k njim še okrog 500 učencev, ki jim že tečejo zadnji dnevi počitniškega veselja, bi bilo prav, če bi lepo prosili radgonsko komunalno podjetje, da bi si bolj prizadevalo s cesto, ki pelje na Grad. Ob vsakem nalivu odnese voda ves pesek in skoplje tla prav do temelja ceste, da ima človek vtis, kot da hodi nekje po strugi kakšnega hudournika.
Kot smo opazili, so z delom že pričeli, in upamo, da se nam n: treba bati, da bi ujelo delavce jesensko deževje.
Grajski prebivalci
Družinska žaloigra v Dobrovniku
V noči od sobote na nedeljo so doživeli Dobrovničani žalo-igro, ki ji je težko najti primero. Enaintridesetletna Irena Beznec, žena miličnika Franca Bezneca, je okrog pol enajste ure zvečer v postelji ustrelila svojega moža, tri otroke v starosti od 3 do 8 let, štirimesečnega Stanka pa je samo obstrelila. Otrok je sedaj v soboški bolnišnici, kjer sodijo, da rana ni smrtna. Irena Beznec je povzročila to družinsko žaloigro iz živčne zmedenosti; že dalj časa je namreč bolehala za shicofre-nijo, kar je potrdil tudi zdravnik.
Usodnega dne se ni zgodilo v Beznečevi družini nič posebnega. Zvečer je žena pripravila otrokom postelje in jih spravila spat. Za tem je odšel spat tudi mož. Žena je ostala v kuhinji z izgovorom, da ima še delo. Kasneje je priznala, da je ostala v kuhinji le zato, da bi mož in otroci zaspali. To se je tudi zgodilo ...
Okrog pol enajste ure je vzela moževo pištolo in tiho vstop:-la v sobo, kjer so spali: mož na postelji, otroka Štefan in Štefka na divanu in štirmesečni Stanko v košarici. Odjeknil je prv: strel, hitro za tem še dva. Nato je stopila žena Irena še v sosednjo sobo, kjer je spala hčerka Ingrid. Medtem ko je ustrel la Ingrid, je pričel v prvi sobi jokati mali Stanko. Vrnila se je v to sobo in pomerila orožje tudi na najmanjšega, toda strel n: bil smrtonosen. Najbrž bi strel ponovila, toda v pištoli ni blo več nabojev. Moža je ustrelila v glavo, otroke v prsi. Za tem je znosila žrtve na eno posteljo in ob enih zjutraj je potrkala na vrata stanovanja miličnika, ki stanuje v neposredni bližirn Beznečeve družine. Povedala je, da so pri njih doma v stanovanju štirje mrtvi ter zahtevala uradno komisijo.
Komisija je res ugotovila, da so bili mož Franc in otroci Štefan, Štefka in Ingrid pri priči mrtvi, najmlajšega pa so pre-
peljali v soboško bolnišnico, kjer zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje.
Prebivalce Dobrovnika :n okoliških krajev je vest o tej žaloigri vznemirila, Dobrovničani, ki poznajo zdravstveno stanje Irene Beznečeve, je sicer ne obsojajo, ker je bilo nekaj takega možno glede na sto-rilkino duševno neuravnovešenost. Po ugotovitvah komisije in zdravnika to ni bil nameren uboj. Preiskava je še v teku.
LbsEEZESEEE.
Nedelja, 31. avgusta 1958
Dr. Štefan Vučak, stanuje v Ulici Alija Kardoša.
Ordinira v splošni ambulanti od 8- do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
NOČNA DEŽURNA SLUŽBA
od 1. do 7. septembra 1958
Dr. SteTan Vučak, stanuje t Ulici Alija Kardoša.
Slovo od žrtev tragedije
V ponedeljek popoldne so v Puconcih poKopali vse štiri žrtve družinske tragedije, ki se je odigrala r noči od sobote na nedeljo v Dobrovniku. Pokojnemu Francu Beznecu so stali ob mrtvaškem odru na častni straži pripadniki .M, ki so tudi odnesli krsto do groba, medtem ko so krste otrok nosili pionirji.
Od pokojnega Franca Bezneca so se poslovili v imena osnovne organizacije ZKS Puconci, osnovne orga nizacije SZDL, mladinske in drugih političnih ter družbenih organizacij v Puconcih tov. Zlata 'lemlinova, v imenu osnovne organizacije ZKS Dobrovnik tov. Mlinarič, od otrok pa 6e je poslovil upravitelj šole Dobrovnik tov. Casar. Ob odprtem grobu so spregovorili v slovo: major LM tov. Kuhar, pionir iz Puconec ter sekretar občinskega odbora SZDL Murska Sobota tov. Jože Velnhr.
Pogreba se je udeležila množica prebivalstva iz Dobrovnika, Puconec, Murske Sobote in drugih krajev Pomurja, puconski pionirji s praporom, soboški pionirski pevski zbor ter zbor DPD »Svoboda« in godba na pihala iz Murske Sobote. Vse to in pa žalovanje med prebivalstvom nam priča, kako močno je odjeknila vest o tej družinski tragediji r vsem Pomurju.
NK SOBOTA : NK BREŽICE 5:0 (2:0)
Preteklo nedeljo je bila v Morski Soboti na igrišču NK Sobote kvalifikacijska tekma za vstop v enotno slovensko ligo. Pomerili sta sc moštvi NK Soboto in NK Brežic. Nekaj nad 1000 gledalcev je nestrpno pričakovalo to nogometno srečanje, ki pa se je pričelo s 30 minutno zamudo, ker ni prišel nobeden izmed delegiranih sodnikov, kar je vsekakor graje vredno. Slušbujoči delegat, ki je prav tako prišel prepozno, je potem določil (kar po propozicijah lahko), da sodi tekmo tov. Kučan iz Ljubljane, za stranskd' pa tov. Drvariča in Flisarja.
Začetek igre je bil precej nervozen, saj sta se nasprotnika zavedala važnosti tega srečanja. Obe moštvi sta	uprizorili	nekaj	nevarnih napa-
dov, toda obrambi sta bile vedno na mesta. Eden izmed napadov gostov je bil silno nevaren in je vratar domačinov Murčič	s skrajno	požrtvoval-
nostjo rešil skoraj siguren gol s tem, da je s tekom iz vrat zmotil napadalca, pri tem pa dobil pri trčenja poškodbo, ki pa na srečo ni bila velika. Sčasoma so napadi Sobote bili vedno bolj nevarni in pogosti, toda žoga le ni hotela v mrežo. Nekako v 30. minnti igre je domače moštvo le prišlo do zasluženega vodstva, strelec	tega gola	pa je	bil	Milenkovič.
Po	tem golu	so se	še	bolj vrstili
napadi proti vratom gostov in ni bilo treba dolgo čakati, ko je Maučec na lep predložek Milenkoviča drugič za-
tresel mrežo gostov. S tem rezultatom sta moštvi odšli na odmor.
V drugem polčasu so bili domačini ves čas igre v veliki premoči in so se gostje le branili. Večkrat je bilo kar 20 igralcev na polovici gostov, strelca teh golov pa sta bila Milenkovič (2) in Maučec (t). Tako se je tekma končala z rezultatom 5:0 v korist NK Sobote. Kljub temu, da je rezultat visok, je vsekakor zaslužen in bi bil lahko še višji, Če posamezni igralci Sobote ne bi predolgo zadrževali žoge, če bi pravočasno odajali in ne bi po nepotrebnem iz velike razdalje streljali. Razen tega pa so gostje ves čas tekme igrali le z 10 igralci. Za zdaj še ne moremo trditi, da se je moštvo NK Sobota plasiralo v slovensko enotno ligo, ker igra še povratno tekmo 28. avgusta v Brežicah. Presenečenje ni izključeno, saj je žoga okrogla in v nogometa je vse mogoče, kar pa «e — upamo, ne bo zgodilo.
Vlado Cvetko
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. Soboti obvešča
Priznanje podčastniškega čina:
Ker so obiskovali podčastniško šolo in z uspehom položili izpite, je Izvršni odbor OGZ na seji priznal čin gasilskega podčastnika sledečim tovarišem:	Baša Francu, Crnelavci,
Bohar Aleksandru, Stanjevci, Skledar Hermanu, Sotina, Domjan Francu, Brezovci, Kerčmar Aleksandru, G. Petrovci, in Režonja Stefanu, Ren-kovci.
Gasilska loterija: Za obnovitev obmorske kolonije v Pacugu prireja GZ LRS gasilsko loterijo, ki bo žre-bana 14. decembra tl. Da bi tudi pomurski gasilci k obnovi gasilskega počitniškega doma v Pacugu doprinesli znatni delež, vabimo vsa vodstva, da pri tej loteriji z vsem članstvom aktivno sodelujejo.
Naročila za koledar 1959: Ker CZ LRS še ui prejela vseh naročil za koledarje 1959, vabimo vsa vodstva PGD, da koledar čimprej naročijo pri svoji OBGZ, te pa bodo naročila poslala takoj naprej. Rok za na-ročitev je do 30. septembra, po tem roku je koledar za 40 din dražji.
Mehanična delavnica OGZ: Radi pomanjkanja finančnih sredstev in neplačevanja izvršenih uslug s strani PGD in OBGZ jc Izvršni odbor OGZ dne 8. avgusta 1958 sklenil, da delavnica OGZ s 1. septembrom tl. z delom preneha. Obveščamo vsa društva in OBGZ, da popravil ne sprejemamo več.
Iz pisarne OGZ.
MURSKA SOBOTA — od 29. do 31. avgusta ameriški barvni film: »Dalnji horizonti«; od 2. do 4. septembra jugoslovansko-nemški film: »Žene in možje — kruh in sol«; od 5. do 7. septembra ameriški barvni cinemascope film: »Sedem let skomin«.
GORNJA RADGONA — od 30. do 31. avgusta amer. barvni film: »Over-land pacifik«; 3. in 4. septembra ameriški film: »Ona je vedela, kaj hoče«.
LENDAVA — od 29. do 31. avgusta angleški dokumentarni film: »Steza slonov«; od 2. do 3. septembra ameriški film: »Darilo na vrvici«. LJUTOMER — od 30. do 31. avgustu ameriški film: »Steklen čeveljček«; od 3. do 4. septembra ameriški film: »Po sledi morilca«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 30. in 31. avgusta angleški vojaški film. »Cena slave«.
VERŽEJ — 30. in ^1. avgusta nemški film: »Stotnik in njegov junak«. CEPINCI — 31. avgusta »Tri korake do vešal«.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 29. avg. do 7. sept.
Prevladovalo bo leno vreme. Krajevne, ali kratkotrajne padavine se pričakujejo okoli 30. avgusta, nato 3. ali 4. sept. in močne padavine z ohladitvijo 7. ali 8. sept
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon:. 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinnrjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni bnnki, M. Sobota, štev. 64-KB-1-2-565
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
ZIDARJE IN DELAVCE
sprejmemo v stalno zaposlitev. IJrana in samsko stanovanje na razpolago v zidani stavbi. Na razpolago je tudi zaščitna delovna obleka. Nastop službe možen takoj.
Gradbeno podjetje »GRADITELJ« Ljubljana, šmartinska c. 64/b (zadnja 0-770	tramvajska postaja Žale)
Okrajna obrtna zbornica v Murski Soboti
razpisuje delovno mesto
administrativne uslužbenKe
Pogoj: Dovršena ekonomska srednja šola, znanje strojepisja in stenografije.
Nastop službe takoj. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih in Pravilniku o uslužbencih obrtnih zbornic. Rok za prijavo do 10. septembra 1938.
0-786
RAZPIS
Komisija za razpis uslužbenskih mest pri Okrajnem zavodu za socialno zavrovanje v Murski Soboti razpisuje na podlagi 36. in 37. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57) uslužbensko mesto	
pisarniškega uslužbenca
pri podružnici zavoda v Ljutomeru
Pogoji: nižja šolska izobrazba z znanjem strojepisja.
Prošnje, kolkovane s 30 din, in življenjepis z navedbo dosedanjega službovanja je dostaviti razpisni komisiji v zaprti kuverti.
Rok razpisa je 10 dni po objavi v »Pomurskem vestniku«.
Razpisna komisija za uslužbenska mesta pri OZSZ Murska Sobota
0-789
ZAHVALA
Ob prerani, tragični smrti našega dragega, nikoli pozabljenega sina in brata
FRANCA BEZNECA
podoficirja LM
in njegovih nedolžnih treh otrok se iskreno zahvaljujemo za poslednjo čast. Prisrčno se zahvaljujemo vsem miličnikom, podoficirjem, oficirjem LM, vsem govornikom za tolažilne besede, pevskemu zboru Štefana Kovača, pionirskemu pevskemu zboru, mestni godbi Murska Sobota, PGD in pionirjem iz Puconec.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, vsem ki so z nami sočustvovali, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in množici spremljevalcev iz vsega Pomurja na zadnji poti.
Puconci, 25. avgusta 1958.
Žalujoči: oče, mati, bratje in sestra z družinami.
Zahvala
Ob težki izgubi druge žene in mame
Pavle Rapošta- Novak
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo njenim prijateljem iz Lendave in Pinc, tovarišem in tovarišicam iz Ptuja, delovnemu kolektivu »Nafte«, Občinskemu komiteju ZKS Murska Sobota za organizacijo pogreba, tovarišem govornikom, pionirskemu pevskemu zboru, godbi in pevcem »Svobode«, družbenim organizacijam in posameznim občinskim ljudskim odborom.
Murska Sobota, 26. MII. 1958.
Družina RAPOŠA
PRALNI STROJ AEG, radio aparat Siemens z gramofonom, prodam. Ogled samo popoldne, Stefana Kovača 8.	M-76S
PRODAM nov, dobro okovan lahki voz. Nosilnost 1200 kg. Cena po dogovoru. Anton Pavlič, Cezanjev-ci, p. Ljutomer.	M-772
PRODAM GOZD 32 a pri Sp. Krapjn. Ostalo po dogovoru na Moti št. 35.
M-773
STREŠNO OPEKO, malo rabljeno, ugodno prodam.. Naslov v oglasnem oddelku Pomurskega vestnika.	M-774
OMARO za kuhinjsko posodo in špecerijo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-779 PRODAM HIŠO z nekaj zemlje in košnjo otave v Polani številka 24.
M-782
PRODAM ZELO DOBRO NJIVO, travnik in manjši gozdič. Parcele so pri »Studencu« na »Plesaj« in preko Ledave in Potoka. Vprašati pri vdovi Cipot, Partizanska ulica 40, Murska Sobota. M-785
DNE 22. avgusta 1958 sem izgubil na cesti od Agroservisa skozi mesto iz traktorja aktovko z mlatilni-škim dnevnikom. Prosim poštenega najditelja, da isto vrne na naslov dnevnika: Kmetijska zadruga Murska Sobota.	M-780
KUPIM stavbno parcelo ali vseljivo hišo. Ponudbe na: Ivan Flisar, Štefana Kovača 8, Murska Soho!a.
M-767
iščemo dobre družine,
ki so pripravljene sprejeti v rejo in oskrbo olroke različne starosti in spola.
Javite ObLO — odsek za zdravstvo in socialno varstvo, Murska Sobota
________________________ 0-769
FOTOGRAFSKEGA VAJENCA sprej-me takoj FOTO Bračko, Slatina Radenci. Pogoj: dovršena nižja šola.	M-790
SPREJMEM VAJENCA za mlinsko stroko. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Jože Sadi, Ivanjci 89, p. Bogojina.	M-771
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k 3-članski družini, po možnosti veščo kuhanja. Dr. Vlaj-Prze-bilsky Vilma, Murska Sobota, Kolodvorska 1.	M-775
DVA TRGOVSKA POMOČNIKA-ZE-LEZNINARJA sprejmemo takoj. Ponudbe: Trgovsko podjetje »Železo«, Murska Sobota.	M-777
ZGUBILA se je regj številka motornega kolesa št. 16316. Najditelja prosim, da jo vrne v trgovini »Runo« Murska Sobota. M-78I
JOPICO zelene barve sem zgubila 21. avgusta na poti od Noršinec do Dokležovja. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v gostilni Bobnar, Veržej.	M-766
RAZPIS
Komisija za nslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Gornja Radgona razpisuje po 21. in 164. členu zakona o javnih uslužbencih naslednji delovni mesti:
t. tržnega inšpektorja 2. kmetijskega referenta
Pogoji : pod točko 1. ekonomska srednja šola ali ustrezna izobrazba; pod točko 2. srednja kmetijska šola s 3-letno prakso.
Kolkovane prošnje z življenjepisom ter dokazili o strokovni izobrazbi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Gornja Radgona do 15. septembra 1958.
0-776
Grosistično trgovsko podjetje »POTROŠNIK« M. Sobota
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osebnega avtomobila znamke »PRAGA« v dobrem stanju.
Licitacija se bo vršila v prostorih podjetja »Potrošnik« v Murski Soboti dne 30. avgusta 1958, ob 8. uri. 0-783
Komisija za razpis uslužbenskih mest pri Trgovinski zbornici za okraj Murska Sobota
razpisuje
naslednja delovna mesta pri tajništvu Trgovinske zbornice za okraj Murska Sobota
1.	Strokovnega tajnika odbora za ekonomsko-fi-nančna vprašanja;
2.	Strokovnega tajnika odsekov s področja trgovine s kmetijskimi pridelki, živil in kolonialnega blaga;
3.	Stenodaktilografa in vodjo administracije.
Pogoji:
Pod 1. diplomiran ekonomist in 3 leta prakse, popolna srednja strokovna šola in 5 let prakse, popolna srednja splošno izobraževalna šola in 8 let prakse, nepopolna srednja šola in 10 let prakse.
Pod 2. diplomiran ekonomist s 3-letno prakso, popolna srednja šola in 5 let prakse, nepopolna srednja šola in 8 let prakse, nižja strokovna šola in 10 let prakse.
Pod 3. popolna srednja šola in 2 leti prakse, administrativna šola in 2 leti prakse, nepopolna srednja šola In 5 let prakse.
Kot praksa se šteje pod 1. in 2. točko, ko je opravljal finančne, komercialne ali druge ustrezne upravne posle v gospodarska organizacijah; ko je bil zaposlen pri državnih organih na poslih vodenja in kontrole blagovnega prometa.
Pod točko 3. praksa v administraciji ne glede na gospodarsko organizacijo in ustanovo.
Plača po določbah Pravilnika o uslužbencih trgovinskih zbornic s področja notranje trgovine (Ur. list FLRJ, št. 21/58).
Prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj poslati Tajništvu zbornice najkasneje do 15. septembra 1938.
Komisija za razpis uslužbenskih mest pri TZ za okraj M. Sobota
0-784
POMURSKI VESTNIK, 28. avg. 1958
5
0-787
Delavski svet trgovskega podjetja »MERKUR« v M. Soboti
razpisuje delovna mesta
2 KVALIFICIRANI POMOČNICI (galanteristkinji)
2 KVALIFICIRANA POMOČNIKA
1	NATAKARICO
2	VAJENCA
Plača po tarifnem pravilniku
Ljubljana - največja vinska klet
najboljših vin vsega sveta
Že skoraj pred tremi tisočlet-ji iso na našem ozemlju gojil: vinsko trto in kvalitetna vina naše zemlje so bila že v dobi starih Rimljanov znana daleč po vsem rimljanskem imperiju.
Prav nič čudno ni, da je Ljubljana postala tako znano mednarodno središče vinske trgovine in da je prirejala že pred stoletji posebne vinske 6ejme, ki so ponesli slavo naših vin širom sveta. Tildi po osvoboditvi smo kmalu začeli s prirejanjem vinskih razstav, ki so takoj prerasle v medaarod-ne. Med mednarodnimi vinski-mi sejmi je bil zlasti znamenit lanski, ki je bil združen s plenarnim zasedanjem Mednarodnega urada za vino. To je blo najvišje priznanje kvaliteti naših vin, kar so potrdile tudi izjave vinskih strokovnjakov.
Dr. Richard Teltscher iz Londona je izjavil:
»Slovenija je s sistematičnim gojenjem standardnih vin dosegla prvo mesto. Postala je prava šola za negovanje kvalitetnih belih vin. ki imajo svetovni sloves. Vedno bom pro-
page or takih mednarodnih manifestacij kot so mednarodo vinski sejmi v Ljubljani.«
Prof. Mihajlo Gerasimov iz Moskve:
»Izredno smo zadovoljni s 37. plenarnim zasedanjem Mednarodnega urada za vino ter III. mednarodnim vinskim sejmom v Ljubljani. V tem času smo se seznanili z najboljšimi vini vsega sveta. Zlasti nas veseli, da smo lahko temeljiteje spoznali jugoslovansko vinogradništvo, kletarstvo ter razne znamenitosti, kulturne spomenike in naravne krasote te lepe- dežele.«
Prof. Luiz Cincinnato de Costa iz Portugalske:
»Jugoslovanska vina, zlast; bela slovenska vina, so v ostr: mednarodni konkurenci odlično prestala svojo preizkušnjo. Zaradi tega dajemo vse priznanje enologom te dežele.«
Inž. Georgi Celakov iz Sofije:
»Veseli me, da sem kot vinski strokovnjak poskusil najboljša vina iz vse^a sveta. Prijetno me je presenetil izredni
uspeh belih slovenskih vin, ki so izredno dobro šolana.«
Inž. Ramon Esternela iz Pariza:
»Dejansko služi ljubljanski velesejem za vez med Vzhodom in Zahodom. Mnenja smo, da bi morali sejem še bolj spopol-niti z vinogradniškimi stroji in z opremo za kletarstvo.«
*
Naj nekaj teh izjav zadostuje kot dokaz mnenja, ki so ga ponesli s seboj tuji strokovnjaki po lanskem III. mednarod nem vinskem sejmu v Ljubljani. Vsekakor smo lahko ponosni na dosežene uspehe, ki bodo omogočili, da se bodo naša vina še laže uveljavljala na mednarodnih tržiščih.
Radioamaterska varnostna služba v Jugoslaviji
Tudi oddajnik soboškega radiokluba vključen v to službo
Zveza radioamaterjev Jugoslavije je organizirala v naš: državi varnostno službo, v kaitero je sedaj vključenih 60 radioamaterskih radijskih postaj, in sieer iz vsake republike po deset. Tudi kratkovalovni oddajnik murskosoboškega radiokluba (TU3DBC) je vključen v to varnostno službo. Namen te radioamaterske varnostne službe je posredovati pri prirodnih katastrofah in hudih nesrečah s prenašanjem važnih sporočil.
Kdor je gledal odlični film »Ko bi vsi fantje sveta« — žal ga v Murski Soboti še nismo videli — bo še bolje razumel, kako koristna in humana je taka reševalna oziroma varnostna služba. Film namreč prikazuje, kako radioamaterji s vseh kontinentov pomagajo pri reševanju neke ladijske posadke, katero je napadla sredj morja huda nalezljiva bolezen.
Tudi jugoslovanski radioamaterji so že mnogokrat pomagali pri reševanju človeških življenj, iko so — včasih celo na dragem kontinenta — nabavljali redka zdravila, od katerih je zaviselo življenje bolnikov.
Tako je sarajevska radioamaterka Lola Kulič (YU4FY) nesebično pomagala reševati življenje nekega poljskega fantka. Ko je sredi noči bila pri svoji radijski postaji in vzpostavljala zveze z radioamaterji vsega sveta, je slišala klic na pomoč. V Poljski trenutno niso imeli zdravila, ki je bilo fantku nujno potreb-
no. Lola je poiskala zdravilo in ga poslala takoj z letalom preko Beograda na Poljsko. Še in še bi lahko naštevali primere, kjer so požrtvovalni radioamaterji pomagali.
Cesto dobivajo radioamaterji čisto po naklučju sporočila kdove odkod. Odkrivajo se ljudske tragedije. Mnogokrat gre za minute. Takrat nestrpno čakajo pri svojih oddajnikih in sprejemnikih, da se bo oglasil kak nov radioamater, kateremu bodo lahko predali dalje sporočilo. Dogodi se tudi, da tako sporočilo včasih obrede ves svet, preden pride na pravo mesto. Toda radioamaterji so potrpežljivi in nikdar ne odklanjajo pomoči in se nikdar ne izneverijo svojim tovarišem v svetu.
Na zboru jugoslovanskih radioamaterja?, ki je bil pred kratkim na Ilidži pri Sarajevu, so se dogovarjali o razširitvi te varnostne slnžbe. V kratkem nameravajo vanjo vključiti vse radioamaterske postaje v naši državi.	Pip
Prizor iz slovenskega filma »Kala«
Po letošnjem filmskem festivalu v Pulju
Enoletna žetev črno-bele umetnosti
Sožitje slabega In dobrega
Ni še dolgo tega, kar Je uradna žirija festivala jugoslovanskega filma v Pulju razglasila za najboljše tri filme v minulem letu: »-8« podjetja »Jadran-fiflin« (režiser N. Tanhofer); »Cesta, dolga leto dni«, podjetja »Jadran-fjlm« (režiser Giuseppe De Santis) in »Skozi vejevje — nebo«, podjetja »Ava-la-film« (režiser Stole Jankovič). Podeljene so bile tudi nagrade za najboljši scenarij, najboljšo fotografijo, najboljšo scenografijo itd. Morda velja omeniti razen tradicionalne nagrade, ki jo je dobil mojster Bojan Adamič za najboljšo filmsko glasbo, še nagrado »Kekec«, ki jo je dobil slovenski film »Dobro morje«. To slednje pa je za nas Slovence tudi vsa žetev.
Če primerjamo letošnji festival v Pulju z lanskim, se nam vsili ugotovitev, da je potekal lanski v znamenju prodora sodobne tematike na filmsko platno, saj je bilo od trinajstih filmov kar devet takih, ki so zajemali zgodbe iz naših dni, dva pa z tematiko iz NOB. Letos se je to razmerje spremenilo v prid temam iz NOB, saj so si gledalci lahko ogledali štiri filme z vojno tematiko (»Kala«, »Skoz: veje — nebo«, »Ra-,fal v nebo« in »Ediini izhod«), I Če lahko verjamemo kritikom, i se primerjava kakovostne ravni lanskega in letošnjega festivala nagiba v prid lanskemu. Izrazito pa se je izboljšala kakovost predvajanih koprodukcijskih filmov, k čemur je častno pripomogla po sodbi nekaterih slovensko-italijanska »Velika sinja cesta«.
Ko preberemo vse dobre in slabe ocene letošnjega filmskega festivala v Pulju, ugotovimo, da nikakor ne moremo več govoriti o začetniških korakih jugoslovanske kinematografije, čeprav, sodeč po poročilih, nekatera dela, ki so jih prikazali na tem festivalu, prav neprijetno snominjajo na bojazljivo iskanje iz prejšnjih let, ki je že za nami, in na tedanje ja-
love uspehe. Sodijo tudi, da bi bilo treba značaj tega festivala spremeniti. Pred petimi leti, ko je bila naša domača filmska proizvodnja še sila revna, so si ga zamislili kot revijo naše celotne filmske proizvodnje.
O Puljski festival pa bi moral iz revije celotne proizvodnje prerasti v pregled najboljših umetniških stvaritev jugoslovanske kinematografije. Fil-
mi brez sleherne umetniške vrednosti in umetniško zgrešeni filmi jemljejo pomembnost tej prireditvi tako v očeh domačih obiskovalcev kakor tudi v očeh tujih gostov, filmskih umetnikov .. in predstavnikov filmskega tiska. Tu pa nastaja še vprašanje, ali jih je treba sploh ustvarjati in trošiti težke milijone, ki bi jih lahko bolj koristno uporabili drugje.
Statistika našega življenja Kako preživimo njegove kratke dni?
mesta povprečno 1 uro in 30 minut za jelo in pitje, še pred 50 leti pa je presedel meščan
za mizo najmanj 2 uri in 30 minut. Za pot v službo in domov jfcrabi danes človek povprečno 30 minut, toda okrog leta 1908. mu je ena ura ko-
maj zadostovala. Takratna konjska vprega se pač ne more meriu z današnjo železnico ali s sodobnim avtobusnim prometom.
Za umivanje, britje, nego nohtov, glave in za razne masaže je človeku pred 50 leti zadostovalo že 30 minut, do-čim porabi za to opravilo današnji zemljan enkrat več.
Branju knjig, revij in časopisja je naš stari oče posvetil pred 50 leti približno 1 uro in 20 minut, današnji človek pa s svojimi 40 minutami precej zaostaja. K temu še zanimiva ugotovitev: polovico časa za branje porabimo danes v prevoznem sredstvu. Drugače je z ženami. Nekoč so brale naše stare matere največ 1 uro, današnjo ženo pa zaposli knjiga, revija ali časopis najmanj 1 uro in 30 minut — skoraj gotovo zato, ker so si nekoč morale plesti nogavice same.
In končno najvažnejše: koliko časa nam ostaja danes za spanje? Pred 50 leti je trajal človekov nočni počitek najmanj 8 ur in 15 minut, danes pa je ta čas skrajšan skoraj za eno uro. In še ena ugotovitev: biologi dokazujejo, da je spanec današnjega človeka mnogo bolj zdrav in izdaten kot nekoč. Temu naj bi v prvi vrsti pripomoglo boljše zračenje in večja udobnost naših spalnic.
STAROST IN JAVNO ZDRAVJE
Danes je na svetu več starih oseb kot kdaj koli prej. Pričakovati je, da se bo to število še zvišalo. Na primer: 22,9 % prebivalcev Monaka je starih 60 ali več let, v Franciji 17°/o, Angliji in Wallesu 15,9%, v Švedski in Švici 14%, v Nemčiji 13,8%, v Grčiji in na Portugalskem nad 10%, v Jugoslaviji 8,9%, v Romuniji 8,2% in v Turčiji 6%.
Kdaj je človek star? Sodeč po letih, predvidenih za upokojitev in po pravici za dobivanje starostne pomoči, odgovor na to vprašanje varira. Ce vzamemo v poštev te okolnosti, je človek v Argentini star, ko ima 55 let, v Franciji in Novi Zelandiji s 60 leti, v Avstraliji, Belgiji, CSR, Danski, Švici, Finski, VB in ZDA s 65 letom, na Švedskem s 67, v Kanadi, Irski in na Norveškem pa s 70 leti. Žene navadno dobivajo pokojnino prej kot moški, a v nekaterih državah dobivajo pokojnino prej taki ljudje, ki opravljajo določen čas težje delo.
Stari pacienti jemljejo zdravnikom več časa kot mladi. Na primer: osebe do 14 let se zatečejo v Veliki Britaniji k zdravniku letno 3,58-krat, osebe od 14 do 64 leta starosti 3,69-krat, osebe nad 65 let starosti 5,34-krat.
Z ukrepi, ki jih izvajajo ustanove javnega zdravja, je mogoče v mnogih primerih preprečiti, da starejše osebe ne postanejo nadležne samim sebi, svoji drnžini in skupnosti. Da bi ugotovili, kako bi se dali taki ukrepi še izboljšati, je Svetovna zdravstvena organizacija povabila na
sestanek v Oslu 11 raznih strokovnjakov. Na sestanka, ki je bil od 28. jalija do 2. avgusta tega leta, so navedeni strokovnjaki razpravljali o vprašanjih definiranja starosti, tendence v pogledu števila prebivalcev Evrope, problem zdravja pri starejših osebah in so sestavili zaključke o bodočih akcijah, ki naj bi jih prevzel regionalni urad za Evropo, Svetovna zdravstvena organizacija kot tudi vse vlade prizadetih držav.
Piometne nesreče v Evropi
Kljub močnemu porastu motornih vozil se je število prometnih nesreč v Evropi v 1956. letu občutno skrčilo v primerjavi z letom 1953. Ta zaključek izhaja iz statistike o pro-
metnih nesrečah v letu 1956, ki jo je pred kratkim objavil statistični urad Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo. Za osnovo so vzeli (100) 1953. leto, indeks smrtno ponesrečenih oseb v 1956. letu v 15 državah, za katere so ugotovljeni podatki, je znašal 120, a indeks motornih vozil 145 in motornih koles 117. Razen v Norveški in Jugoslaviji je bil indeks povečanja smrtnih nesreč povsod manjši od indeksa povečanja motornih vozil.
Medtem je število smrtnih primerov pri prometnih nesrečah še vedno v močnem porastu. V 14 državah, za katere razpolagajo s podrobnimi podatki, znaša skupno število smrtnih primefov pri prometnih nesrečah povečanje od 38.185 v 1955 na 40.042 v letu t956. Todi število poškodovanih oseb pri prometnih nesrečah se je v istem razdobju povišalo od 1,076.018 na 1,125.383 v letu 1956. Največ nesreč se zgodi na avtomoiblskih cestah voznikom avtomobilov, med pešci pa je največ žrtev otrok in starčkov. To dejstvo je bilo sicer tudi do sedaj znano, vendar je sedaj potrjeno todi statistično.
HUMORESKA
Pogodba
Pavlek iz Kačje vasi je bil posebne sorte človek. Vaščani so mu kar vzdeli priimek »advokat«. Če se je kdo tožil s sosedom zaradi polomljene slive, za katero ni nihče vedel, čigava da je, je stopil k Pav-leku. Naredila sta tožbo in kot pribito, sliva je bila dobljena. Če je kdo izročal posestvo, se je prej posvetoval s Pavlekom. Tako je bil Pavlek res pravo »vaško preročišče« in v očeh nekaterih vaščanov tak dobrotnik, da so se po smrti še v groba obračali od same hvaležnosti.
Nihče in nikoli ni vedel, od kod jemlje Pavlek tolikšno modrost. Ne-
kateri — bodi jim pri zadnji sodbi odpuščeno — so trdili, da ima »črne bukve« in da je s samim vragom v zvezi, ki da mu daje nasvete. Seveda, ljudje pa toliko niso spraševali, od kod »jemlje« — o, ko bi vedeli, da se bodo zaradi tega vicali — bili so zadovoljni, saj se niso nikoli ukanili, če so se ravnali po Pavlekovih nasvetih.
Toda nekega dne so ljudje vseeno zvedeli, za katerim grmom tiči zajec. V kmetijski zadrugi se je pojavila beseda kooperacija (da bi mu sam vrag nalil gorečega žvepla na rep, kdor je tako prekrstil domače sodelovanje). In pogodba, da pogodba je pri tej kooperaciji potrebna. Ljudje so pridrli k Pavleku. »Povej, presodi, kako se naredi taka pogodba,« so govorili. Pavlek je debelo pogledal. »Hm, hm, hm, huda reč!
Hm, pogodba zadruga — kmetovalec. Veste, to pa ni tako lahko!« »Kako ne bo lahko,« so se začudili ljudje. V ozadju so nekateri že dvignili pesti, češ, ne boš nas naplahtal z izgovorom.
Pavlek ni bil vajen niti ugovorov, še manj pa pretenj. Pozelenel je kot kumarca, izbuljil oči in zakričal: »Ali sploh veste kaj je pogodba, vi smrdljivci, aaa? Pa se zavedate, da mora pri vsaki pogodbi nekdo "nadrajsati"  Tu pa, pri tej pogobi to ne gre.«
»Aaaaaa,« so se začndili vaščani in odšli.
In sedaj v Kačji vasi razmišljajo kako bi pogrnntali to pogodbeno kooperacijo. Saj ni malenkost spoznati, da je mogoče pogoditi se z nekom tudi tako, da imata dobiček oba pogodbenika.
Pariški Musee de IHomme, eden največjih na svetu, je pred časom uredil v svoji avli vitrino popolnim kostumom našega kurenta. Poleg maske za obraz, kožuha in ježevke je tudi kurentov plug in več povečanih fotografij naših kurentovanj. Na sliki: kurent v pariškem muzeju
POMURSKI VESTNIK, 28. avg. 1958
6

»Saj prespim pol življenja,« ugotavlja človek, ki se zave svojega življenjskega obstoja, ko je »nategnil« spanje do prvih dopoldanskih ur. Sicer pa — kdo še danes prespi polovico dni svojega življenja, saj vemo, da nam tega moderni svet enostavno ne dopušča! Toda še naši starši in stari starši so imeli dosti več časa, ki so ga lahko prebili v postelji. Nasproti temu se je naš živ-ljenski ritem tako stopnjeval, da spimo danes mnogo manj, jemo mnogo hitreje in izkoriščamo počitek za take stvari, katerih življenjska vrednost je bila še pred nekaj desetletji neznana.
Primerjajmo podatke biologov o življenjskem ritmu človeka pred 50 leti in danes! Ta statistika dokazuje, da porabi danes prebivalec evropskega