vk - .......■ ft -- < .. " ' : 3 ■. ^ '• M • ■ - ■ . ..» ■ . Y A* ? . Silvin Jerman in Ilinka Todorovski SLOVENSKI DOM ™'53S V ZAGKEBU Zagreb, december 1999 I. OD NARODNE KNJIŽNICE IN ČITALNICE DO SLOVENSKEGA DOMA Prve zamisli o povezovanju zagrebških Slovencev so stare več kot sto let. O tem, koliko tovrstnih želja je bilo zatrtih že v kali, koliko se jih je razblinilo še preden so se približale uresničitvi, pa tudi o tem, kakšne so bile prve oblike združevanja in organiziranja je znanega bolj malo. Zlasti v zadnjih letih, ko so se Slovenci na Hrvaškem znašli v povsem novem položaju in ko seje med njimi okrepilo zanimanje za lastne korenine, so se v zvezi s tem pojavljale različne teorije, v vrtincu številnih razprav pa je bilo pogosto mogoče naleteti tudi na povsem netočne trditve. Ko je Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom slavilo 65. obletnico delovanja, seje porodila zamisel, da bi o delovanju tega društva napisali knjigo; morda zbornik, morda kroniko, vsekakor pa čim bolj dokumentirano delo. Tedaj smo namreč pripravili razstavo o zgodovini društva in se pri tem srečali s številnimi nepopisno zanimivimi dokumenti iz društvenega arhiva. Najbolj pomembna pobuda je prišla leta 1995, ko je izšel zbornik Slovenci v Hrvaški, ki ga je uredila dr. Vera Kržišnik-Bukič, izdal pa Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Zdelo seje, da bi bilo mogoče o zagrebških Slovencih, ki jih omenjeni zbornik obravnava kot predmet znanstvenega raziskovanja, napisati še marsikaj nadvse zanimivega. Monografija, kije pred vami, ni znanstveno delo. Trudi pa se biti kar se le da verodostojna. Gre za kronološki pregled najpomembnejših mejnikov v zgodovini najstarejšega slovenskega društva na Hrvaškem. Vse podatke smo črpali iz dokumentov, ki jih hranijo Slovenski dom, Hrvaški državni arhiv, Nacionalna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu ter posamezniki. Nekatere podatke smo čipali tudi iz časopisov Odmev in Novi odmev. Najbolj dragoceni pripomočki za vpogled v delovanje društva so bili zapisniki z različnih društvenih sestankov in skupščin. Težave pa so se pojavile v primerih, ko posamezniki niso bili navedeni s polnimi imeni in priimki ali ko so bile državne in javne ustanove omenjene s skrajšanimi in neuradnimi nazivi. Teh pomanjkljivosti na žalost ni bilo mogoče v celoti odpraviti niti pri pisanju tega dela. Monografija je namenjena dobrohotnim bralcem, ki želijo zvedeti čim več o koreninah današnjega Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom. Gre za edino društvo zagrebških Slovencev, ki od ustanovitve naprej deluje nepretrgano. Celo med 2. svetovno vojno, ko je delovanje društva prepovedala tedanja oblast Neodvisne države Hrvaške, društveni duh ni povsem ugasnil, saj so zagrebški Slovenci v društvenih prostorih pomagali rojakom, izgnanim iz Slovenije. _it| ALI STE VEDELI... ... da je Matica Hrvatska v Zagrebu že leta 1887 tiskala "Rječnik hrvatsko-slovenski" avtorja Augusta Musiča, kije napisal tudi uvod z naslovom "Kratek načrt hrvatske slovnice primerjene s slovensko ". Slovarje doživel tri ponatise, in sicer leta 1895, 1919 in 1925. ALI STE VEDELI... ... da so po prvi svetovni vojni samo redki peki pekli kruh v parni pekarni. Med njimi je bil Ignac Poljanšek iz Brežic, od katerega je lastnik zagrebške restavracije "Gradski podrum " nekaj let naročal odlično pecivo. Vsako jutro sta dve veliki, iz šibja pleteni, košari z vlakom romali iz Brežic v Zagreb. S tem pecivom so za zajtrk postregli že prvim jutranjim obiskovalcem restavracije. Sodelovanje je trajalo do velike krize leta 1929, prijateljsWo z Brežicami pa se nadaljuje do današnjih dni. ... daje v hrvaškem športu blestelo več Slovencev. Med njimi so nogometaš zagrebškega Gradanske-ga Maks Mihelčič (1903 -1954), zmagovalec velikih kolesarskih dirk August Gustek Prosenik (1916 - 1975) in večkratni prvak Jugoslavije v skakanju v vodo Bogo Grilc (1903 - 1980). Po očetu je bil Slovenec tudi Franjo Bučar, ki velja za očeta hrvaškega športa. Nepretrgano delovanje društva je mogoče dokazati z zapisniki z občnih zborov in sestankov različnih društvenih organov in teles. V arhivu Slovenskega doma jih je na voljo večina od leta 1929 do danes. Shranjene imamo tudi številne predpise, pravila, dopise, plakate, vabila, priznanja za delo, zapise o zgodovini društva, pisne spomine članov društva... Nedostopen je le del dokumentov iz šestdesetih let. Manjkajoče delčke mozaika je mogoče zapolniti tudi z gradivom iz Hrvaškega zgodovinskega arhiva in s časopisnimi članki, ki so shranjeni v Nacionalni in univerzitetni knjižnici v Zagrebu, veliko koristnih podatkov pa je tudi v že prej omenjenem zborniku Slovenci v Hrvaški. Društvo je doživelo veliko vzponov in padcev, preživljalo je težke dneve zaradi občasnih notranjih razdorov, predvsem pa zaradi političnih, družbenih in državnih sprememb. Tudi s takimi okoliščinami lahko pojasnimo, zakaj je društvo večkrat spremenilo svoje ime: Slovenska knjižnica in čitalnica, Narodna knjižnica in čitalnica, Narodni dom, Slovenski dom, Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom, Slomškovo prosvetno društvo Slovenski dom in nazadnje zopet Kul-turno-prosvetno društvo Slovenski dom. Društvo je delovalo v štirih državnih tvorbah in različne državno-politične okoliščine so narekovale načine in omejitve njegovega delovanja. Zato lahko zgodovino društva obravnavamo skozi štiri značilna obdobja: 1. v kraljevini Jugoslaviji (od pripravljalnega odbora leta 1929 do 2. svetovne vojne) 2. v Neodvisni državi Hrvaški (1941-45) 3. v Socialistični Federativni Republiki Jugoslaviji (1945-91) 4. v Republiki Hrvaški. Prvo obdobje je posebej zanimivo, saj so se tedaj postavljali temelji društva, ki so bili očitno dovolj trdni, da so prenesli vse križe in težave, ki so društvo spremljali na 70-letni poti. II. V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929 - 1941) 1. ZAMETKI Za ustanovitev slovenskega društva, iz katerega se je razvilo današnje Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom, je zaslužnih ducat slovenskih mož, uglednih posameznikov iz zagrebške slovenske skupnosti, ki so menili, daje treba nekaj storiti za ohranitev slovenske identitete, samozavesti, jezika in kulturne dediščine. Med njimi so bili univerzitetni profesorji, zdravniki, umetniki, ravnatelji javnih ustanov, uslužbenci... Za očeta društva štejemo profesorja na Veterinarski fakulteti v Zagrebu dr.Frana Zavrnika. Dr. Zavrnik je 2. oktobra leta 1929 sklical prvi, neuradni sestanek pripravljalnega odbora. Sestanek je potekal v prostorih zagrebške izpostave ljubljanskega dnevnika Jutro na Gunduličevi ulici 29. Dr. Zavrnik je na sestanek prišel dobro pripravljen; navzočim je do podrobnosti pojasnil namen in cilj združevanja ter predlagal, da bi posebno pozornost namenili slovenski pisani besedi, kar naj bi bilo poudarjeno tudi v imenu društva. Soglasno je bil sprejet predlog, da se društvo imenuje Slovenska knjižnica in čitalnica. 5 Stavba na Gunduličevi ulici 29, kjer se je prvič sešel pripravljalni odbor in kjer je bil do leta 1934 sedež NAKIČ-a. Dr. Fran Zavrnik je postal predsednik pripravljalnega odbora, za podpredsednika je bil izvoljen univerzitetni profesor dr. Boris Zar-nik, za tajnika Janko Mešiček, za blagajnika pa Hugo Rumpret. Ostali odborniki so bili univerzitetni profesor dr. Fran Kogoj, akademski kipar Radoje Hudoklin, železniški uradnik Vladimir Vaupotič, Garše-lin (ime ni znano), Franc Zdolšek, železniški uradnik dr. Robert Zalo-kar, dr. Avgust Arselin, igralec in režiser Hinko Nučič. Že na tem sestanku so se člani pripravljalnega odbora dogovorili o pravilih delovanja društva, ki so jih poslali v odobritev tedanjemu redarstvenemu ravnateljstvu v Zagrebu. Zanimivo je, da so morali v skladu z veljavnimi predpisi še pred tem pridobiti soglasje ALI STE VEDELI... ...da je v Glasbenem zavodu v Zagrebu 1. 1933 o književnosti v Združenih državah Amerike predaval naš ameriški rojak, pisatelj Uiis Adamič (1898 -1951). ALI STE VEDELI... ... da je glasbenik F vanjo Vilhar -Kalski (1852 - 1928) v Zagrebu Uvel od 30. leta starosti. Na Hrvaškem je napisal 225 zborovskih pesmi, tri opere in dve opereti. Slovenskega prosvetnega društva v Zagrebu, ki je nastalo leto dni prej (1928), da ne nasprotuje ustanovitvi novega slovenskega društva. S tem težav ni bilo in predstavnik pripravljalnega odbora Slovenske knjižnice in čitalnice je bil celo vabljen na sestanke vodstva Slovenskega prosvetnega društva. Dokumenti kažejo, daje nemalo Slovencev občasno delovalo v obeh društvih. Med njimi sta bila recimo dr. Boris Zamik in Hinko Nučič, poznejša predsednika društva, ki sta mu vtisnila neizbrisen pečat. 2. NARODNA KNJIŽNICA IN CITALNICA Vendar že na začetku ni šlo vse gladko. 6. januarja leta 1929 je namreč kralj Aleksander Karadordevič ukinil ustavo, parlament in vse politične stranke. Po uvedbi sestojanuarske diktature je bila Jugoslavija razdeljena na devet banovin, ki se niso ujemale z narodnostnimi mejami in ki v svojih imenih niso imele nacionalnega predznaka. Zato ne preseneča, da so državni organi od društva zahtevali, da se odreče imenu Slovenska knjižnica in čitalnica. it- ■*} ■> > * / -»-6- . - I ^ 'A* J ... Zapisnik s prve uradne seje pripravljalnega odbora, 17. 10. 1929 RUM Že na prvi uradni seji pripravljalnega odbora, 17. oktobra leta 1929, je dr. Fran Zavrnik opozoril, da bodo glede potrditev pravil težave, saj se oblasti še niso odločile, ali naj dopustijo "plemenski naziv društva". Na ta problem je vnovič opozoril na seji pripravljalnega odbora, kije bila 30. oktobra leta 1929. Tedaj seje pripravljalni odbor odločil za novo ime, in sicer za Narodno knjižnico in čitalnico (pozneje seje to ime najpogosteje zapisovalo in izgovarjalo v skrajšani obliki - NAKIC). Dopis o novem imenuje dr. Zavrnik poslal redar-stvenemu ravnateljstvu v Zagrebu, kije spremembo vzelo na znanje. Uradni odgovor je prispel kmalu. Že 9. novembra leta 1929 je pravi- P B A V I L A £ g J I Ž H I S S I i i sede^. §1. Društvo ee imenujo >jlu"?uii;!ka knjižnica in <5italnioe..3voj sedož ima v Zagrebu»Ono je nepolitično» Kamen društva» $2.Društvo ima namen skrbeti sa vsestransko izobrazbo svojih članov, krepiti med njimi narodno zevest in ljubeezen do edinutvece drževe,razširjati proHveto raed narodom,ter podpirati enake cilje drugih organizacij. Sredstva. f Sj.DruStvo doseza nvoj namen s t asa: 11,)da im ¿vojo prostora a^lastno SaJiSaico in čitalnico zo, članstvo in za r V Evcostjv kolikor to dopuščajo pri lite., ,)da izdaja in razširja časopisje in druge publikacije^ -'nin n^roi c BKnda.riisrt-ovore. i.-ou2as uredav&nic. skur.ne i«! .)Vp: .¡CJ, S5.)da prireja shode,režgovorejpottSaH predavanja,skupne izleta in druge po-iŽae tečaje, )da skrbi za prireditve s petjemgodbo,gledališkimi predstavami,veselici in af.br.vcni sploh. §4,Društvena gBOtna sredstva so: Vpisnina, anerino, ^.JUstanovnina, 4»}Izposojevalninn in čitsinlčnins, 5.»ProBtovoljni ; rispevki, 6»)prebitki društvenih prireditev, 7. »Volila. Vpisnina znaša Din.lO» Članarina znaš« letno Din,36-,ozirom kakor določi ob3ni zbor in so plačuje Tfirj ra raser- >'ni najrol.i3er.,ki pel 'ete ni ¿3b£s_ t^arariat,je s ten"izstopil ik društva. lani flo;1.Justanovni. 2.)častni, }.1redni, 4.}podporni, 56,Ustanovni član lahko postane vsaka fizična in juridična oseba,ki jo sprejme odbor in ki plača enkrat ga vselej ila,!000, -Uatanovni člani imajo iste pravioe in dolžnosti kakor redni,ne plačajo pa vpisnine.članarine ia 00 prosti vstopnine pri draštvanaii prireditvah. §7.Častne člane imenuje občni šbor za posebne zasluge,ki so si jih pridobili za društvo. Častni člani laajo dtete pravice k^kor ^tunoTiU^ §8.fledne člane sprejess odbor s Ve5fno glaeovMiiujj uT^fo^itedal član, more postati vsaki državljan obojega spola,ki je dovrfill l8.1eto in ki ga j® sprejel odbr-.^ko član hoče "'.-»jra to naznaniti odboru in p3- e 525,Ako druStvo is kateregakoli vzroka saJ« preneha,pripada njegovo ipresoženje oni prosvetni u3tanovi,katero določi zadnji občni zbor.Ako ni takega sklene*pripada vae društveno premoženje Vodnikovi Družbi v Ljub- ' xi n. §36*Da aa društvo uHtanovi,Je naloga pripravljalnega odbora,ki poskrbita potrdi pristojna oblast pravila,in ki sprajsas do ustaiiavaoga obč~ zbora člane ter skliče ustanovni občni zbor» /Mk 1 $>,f Kt->]g Cp ff^&jVf^.^ Veliki ¿u»m '¿ii{jroi)i£ko Cbkoti u Sttgroi«. Broj VO.SfD -V-a/19». Ova o pravila otbbrtiin V] (J j: ¡1 g r d b /j /in-c 9. novarfira 1'j;'.' . la delovanja Narodne knjižnice in čitalnice potrdil "Veliki župan za-grebačke oblasti". Ta datum štejemo za rojstni dan društva. Pripravljalni odbor je imel 8 sestankov, na katerih je pripravil vse potrebno za sklic prvega občnega zbora. Člani odbora so se dobro zavedali, da društva brez članov ni! Zato so sklenili, da ustanovitev društva napovejo v zagrebških dnevnih časopisih Obzor, Jutarnji list in Novosti. Sprva so bile objavljene samo majhne notice, pozneje pa tudi večji in bolj opazni oglasi. Odbor je poskrbel za izdelavo vpisnih listov in članskih izkaznic. Začel je postavljati tudi organizacijsko ogrodje: kako bo društvo organizirano, kakšni bodo interesni odseki in sekcije. Steklo je tudi dogovarjanje o nakupu knjig in časopisov. Prvih 150 knjig so podarili člani pripravljalnega odbora in uredništvo časopisa Jutro. Odbor je priskrbel potrebne obrazce za Pravila Narodne knjižnice in čitalnice iz leta 1929. Predstavniki NAKIC-a so s podpisi potrdili prejetje odobrenih pra vil ALI STE VEDELI... ... da so slovenski "flosarji" še do tridesetih let 20. stoletja s splavi po reki Savi iz Slovenije v Zagreb prevažali les. ALI STE VEDELI... ... daje bila v Pulju že leta 1908 odprta Slovenska narodna knjižnica. ...da je meja s Hrvaško najdaljša državna meja Slovenije. Po podatkih iz Statističnega letopisa Republike Slovenije 1992 meri 546 kilometrov, od tega je 306 kilometrov suhozemne in 240 kilometrov rečne meje. Zanimivo je, da je hrvaški Statistični Ijetopis 1992 navedel, da je meja dolga le 501 kilometer. ... da je pisatelj in literarni zgodovinar Fran Celestin (1843 -1895) od leta 1876 živel v Zagrebu. Sprva je bil gimnazijski profesor, od leta 1878 do smrti pa je predaval slovanske jezike na zagrebški univerzi. popis knjig in njihovo izposojo. Dosežen je bil dogovor, da bo dnevna izposojnina za knjigo znašala 0,50 dinarja. Predstavniki odbora so se uspeli dogovoriti, da bo izposoja knjig potekala v prostorih Jugoslovanske akademske čitalnice, ki je privolila, da lahko člani NAKIČ-a uporabljajo tudi njene časopise. Odbor je napisal na desetine prošenj za nove knjige in jih naslovil na vsa ugledna tiskarska in založniška podjetja. V začetku leta 1930 je od tedanjega brežiškega župana Supana prišla ponudba za ugoden odkup 1.000 knjig. Odbor je ponudbo sprejel, vendar ni znano, koliko denarja je namenil za odkup knjig. V štirih mesecih vnetih priprav na sklic ustanovnega občnega zbora seje v društvo včlanilo kar 211 članov. Že v tem, začetnem obdobju je začel delovati plesni tečaj, ustanovljena je bila šahovska sekcija, vse je bilo pripravljeno za ustanovitev pevskega zbora in začetek predavanj. 3. PRVI OBČNI ZBOR Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil 16. februaija leta 1930 v prostorih tedanje restavracije Janje, je tajnik pripravljalnega odbora Janko Mešiček prebral pravila Narodne knjižnice in čitalnice, ki so bila sprejeta brez pripomb in sprememb. Prvi predsednik NAKIC-a 8 Stavba na ulici Nikole Tesle (nekdanja Nikoličeva ulica), kjer je bila leta 1929 restavracija Janje, v kateri je bil 16. februarja leta 1930 prvi NAKIC-ev občni zbor. MHHI je postal dr.Fran Zavrnik, ki je v imenu pripravljalnega odbora poudaril: "Že dolgo seje čutila potreba, da se v Zagrebu ustanovi ognjišče naprednih Slovencev. Želja je šla tiho od ust do ust, dokler se ni misel izkristalizirala v konkretno obliko in to v prvi vrsti po zaslugi gospoda Frana Zdolška, ravnatelja ekspoziture Jutra." O tem pomembnem dogodku so poročali skoraj vsi zagrebški časopisi (Novosti, Jutarnji list, Obzor). Odbor društva (izvršno telo) je imel ustanovno sejo 19. februarja leta 1930. V njem so bili predsednik dr.Fran Zavrnik, podpredsednik dr.Boris Zarnik, tajnik Janko Schweiger, blagajnik Hugo Rumpret, knjižničar Zvonko Mesaric in gospodar Radoje Hudoklin. Odborniki so bili še Zora Ilakovac-Volovšek, Slavko Recelj, Mirko Sodar, dr.Robert Zalokar in Jože Miklavčič, njihovi namestniki pa so postali Janko Ferin, Jožko Kramarič, Nežica Pavline in Franc Zdolšek. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Avgust Arselin, dr.Fran Kogoj in Janko Mešiček. Dr. Fran Zavrnik je bil predsednik društva do 3. občnega zbora, ki je bil 26. februarja leta 1933. Tedaj je bil za predsednika izvoljen dr.Boris Zarnik, ki je to dolžnost opravljal pet let, do občnega zbora 31. januarja leta 1938. Nato je predsedniške dolžnosti znova prevzel dr.Fran Zavrnik, in sicer za eno leto. Na 9. občnem zboru 21 .januarja leta 1939 je predsednik vnovič postal dr.Boris Zarnik. NARODNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA S, april^ 1033 ifi&f ZŽJi JQS itt OlTM&Šips, iafoljin m alaS»,*» ¡sfeM« ca* IS»Z?I„1953, ; : :?y«ds«lf feS * f :5E o d F«alo Lil X n. d i 8 mU ! M %: i * H i 4 F*«S« • ' « UU Br.-?«4wr g y v * fe Ivan. ■ ž a i 5 k s « .&t.so»«yt Z d o t 5 » k Fiftnc jjA ž»-I fl i rs e Macink* ri tu s *. 5. Jos* Soh s- * tfti .fsnfct? H t H In Bv.&igusftin S J, s | s k fflj«« K o g& i pJfoI.DJS ALI STE VEDELI... ...da je leta 1953 na Hrvaškem Živelo 43.482 Slovencev, štiri desetletja pozneje, leta 1991, pa 22.376, kar je za polovico manj. ... da so bili med prvimi enajstimi profesorji na novoustanovljeni medicinski fakulteti v Zagrebu (1918) kar trije Slovenci, in sicer dr. Fran Kogoj, dr. Boris Zarnik in dr. Pavel Savnik. ... daje ulica Antona Dolenca na Trešnjevki ime dobila po slovenskemu inženirju elektrotehnike, ki je skoraj tri desetletja predaval na Elektrotehniški fakulteti v Zagrebu. Anton Dolenc (1905 - 1984) je bil tudi upravnik podjetja Siem-mens v Zagrebu, ki se je po drugi svetovni vojni razvilo v podjetje Rade Končar. -■■■1MS®, saagaaiKi Seznam članov NAKIČ-evega odbora po občnem zboru 13. marca leta 1932. Na 10. občnem zboru 10. maja leta 1940 je bil za predsednika izvoljen Hinko Nučič, ki je društvo vodil tudi med 2. svetovno vojno in po njej, vse do leta 1946. V svojem nastopnem govoru je poudaril, da bo skušal ustreči obema taboroma, ki sta se borila za prevzem vodstvenih položajev, da bo novo vodstvo reformiralo in moderniziralo društvo in prispevalo k zbliževanju Slovencev in Hrvatov. Dejal je, daje prihodnost društva v slogi. Društvo seje leta 1934 z Gunduličeve ulice 29 preselilo v prostore na ulici Kraljice Marije (današnja Hebrangova ulica), od tam pa leta 1938 na Berislavicevo ulico 11. Lastnica teh prostorov je bila jugoslovanska Združena banka, ki je 4. junija leta 1940 prekinila pogodbo o najemu. Konec leta 1940 je celo po sodni poti zahtevala izselitev Narodnega doma. Društvo je nazadnje primerne prostore našlo na Tomislavovem trgu 19. Stavba na Hebrangovi ulici 3 (nekdanja ulica Kraljice Marije), kjer je bil v letih 1934-38 sedež NAKIC-a oziroma Narodnega doma. Društvo že vse od ustanovitve ni imelo srečne roke z izbiro imena. Prvo zamisel, da bi se imenovalo Slovenska knjižnica in čitalnica je bilo treba opustiti zaradi političnih razmer v državi, ki niso dopuščale, da bi imela uradna imena ustanov, organizacij, društev itd. nacionalni predznak. Tako je nastalo ime Narodna knjižnica in čitalnica (1929). Že sedem let pozneje je bilo treba ime spremeniti. Na 6. občnem zbora 2. februarja leta 1936 je predsednik NAKIČ-a dr.Boris Zarnik povedal, da so nastopile težave s pravnim položajem društva. Nova uredba prosvetnega ministrstva v Beogradu je namreč določala, da narodne knjižnice in čitalnice sodijo v domeno prosvete in da morajo 4. NOVO IME - NARODNI DOM Pravila Narodnega doma, odobrena 27. maja leta 1936 P r a v i 1 a iiarodnsga dotsa v Zagrotu I, Is® in sedež ALI STE VEDELI... ... daje bil avtor Kekca Josip Van-dot (1884 -1944) ubit pri bombardiranju Slavonskega Broda v Trnjanski kuti leta 1944, kamor so ga leta 1941 Nemci izselili z družino iz Maribora. ... da je bil Valentin Zarnik (1837 -1888) domači učitelj baronu Ra-uchu v Lužnici pri Zagrebu v letih 1861 - 67. Društvo so iesaujeiSarodal aoa,Zagreb 3ruStva isasavoj eedo2 V Zn&cahv. nolokafog društva obsega oelo Kraljevino Jugoslavijo, 11, Hasea društva, §2. DruStvo je nepolitično. Sasea druživa j O, da ; krlil ga soaijalno.taltirno in gospodarsko porodigo in napredek svojih Slaaovtgoji društvenost in družabnost,podvsjeaa iti podpira rasne Solnrodoine akoijG,raBSirjn jsronvato ¡sad oarodoa,deluje m Ebllžanju kulturnih teženj oije in Sirilo doaovins in pospsSuje njihovo aedsebojno apoanavanjo oa socsi-jaln-m in kulturnaa pojju.ter podpira enako Cilja drugih elifinih orga* nlzaclj« XIX. Delovanje 4ru3tva. 5 3. Svojs nasene dosegn druStvo 8 teta,dat a/skrti za eopijalno povssdigo in oporo svojih Slonov,ustanavlja v okviru zakonskih določil sa ovoje Slano goopodajffll» ustanova,fcaiOi- tasnilnios posojilnice, ¿oBiOdarske gadrttga in s Učno ustaaoys, b/goji brez obBira ms aUsaovoke raslike m« ovojiai Slani druitvenost in pospešuje družabnost o ekupnifii ialeti,povakiiai in glas^eniHi prireditv b± * gledaii6fcisi predstavami,vfiEelio&ral in clifmlta, o/prireja peuSna predavanja,sestanke,magovoro in použae ttiS^jc in organi« sira ljudska univerzo. vse tovrstne ustanove šolskim nadzornikom posredovati natančne podatke o delovanju, na primer o tem, koliko časopisov je bilo prebranih, koliko članov je obiskalo knjižnične prostore... Ukvarjanje s takšnimi podrobnostmi bi terjalo veliko dela, verjetno bi bilo treba celo zaposliti nekoga, ki bi se ukvarjal z zbiranjem in posredovanjem podatkov. Temu bi se lahko izognili, če bi društvu nadeli drugačno ime in če bi drugače opredelili njegovo dejavnost. Dr. Zamik je predlagal, da bi se društvo imenovalo Ilirski dom, drugi predlog pa je bil Narodni dom. V prvem glasovanju sta oba predloga dobila enako število glasov (12), v drugem glasovanju pa se je za Narodni dom izreklo več članov, in sicer 15. Tega dne se je NAKIC preimenoval v Narodni dom. Nova društvena pravila in novo ime je banska uprava Savske banovine odobrila 27. maja leta 1936. Zanimivo je, da se v nekaterih poznejših dokumentih občasno pojavlja tudi ime Slovensko prosvetno društvo Narodni dom. Ni znano, ali gre samo za napako, ali pa je bil o tem sprejet kakšen uraden sklep. 5. ČLANSTVO Od ustanovitve naprej je število članov društva nenehno naraščalo. V poročilu o delu v letu 1930 beremo: "Članov je bilo 1.023, med njimi 925 rednih, 97 podpornih in 1 ustanovni. Po poklicu se deli članstvo na sledeče: delavci in uslužbenci 270, obrtniki in trgovci 170, obrtniški in trgovski pomočniki 105, svobodni akademski poklici 20, uradniki 265, dijaki 97, gospodinje 106." Takšna raznolikost je seveda prispevala, daje v društvu pogosto prihajalo do nesoglasij in sporov. Nekateri člani so neredno plačevali članarino, nekateri pa je sploh niso poravnavali. Tudi zato se je društvo občasno znašlo v finančni stiski. Prihajali so novi člani, nekateri so odhajali, zapisniki pa kažejo, da so notranja trenja pripeljala tudi do zelo hude krvi in odstopov. Zaradi medsebojnih sporov je 17. decembra leta 1938 odstopil kar cel odbor, ki je bil izvršno telo društva. Istega dne je bil sklican izredni občni zbor z eno samo točko dnevnega reda: volitve novega odbora. Da so bila nesoglasja pogosta, čeprav niso vedno pripeljala do dramatičnih odstopov, pričajo tudi dragi dokumenti. Ko je v.d. tajnika društva Franjo Kerkoč na občnem zbora 16. januarja leta 1936 poročal o delu v minulem letu, je med drugim dejal: "Radi smotrenega dela za bodoče je neobhodno potrebno, da vsi gledamo na to, da bo razmerje med odborom in ostalim članstvom res prisrčno. Bodimo previdni v svojih besedah in ne raznašajmo kakršnihkolih govoric in ne ogrevajmo že likvidiranih nesoglasij." Leto dni pozneje, 14. februarja leta 1937, pa je tajnik Jože Miklav-čič dejal: "Odpravimo vse tako imenovane tipične slabosti osebne preobčutljivosti in ne iščimo smetke v očesu drugega, ker vsak, ki dela, tudi greši. Delajmo torej v bodoče složno samo na procvet društva. In dejanja naj govore, da je naš organizem zdrav in naj vlada v njem pravi društveni duh." ALI STE VEDELI... ... da je bil slovenski pesnik in pisatelj Matija Valjevec (1831 -1897) kar 22 let profesor na gimnaziji v Varaždinu. ... da se je blaženi škof Anton Martin Slomšek (1800 - 1862) kratek čas šolal na Hrvaškem. Leta 1820 je obiskoval modroslovno šolo na škofijskem liceju v Senju. Slomšek je štirikrat obiskal Zagreb, nazadnje leta 1837, ko je želel spoznati Ljudevita Gaja. Tedaj je spoznal člane uredništva Ilirskih Novin, ki so ga navdušeno sprejeli kot "Ilira iz Koruške ". Za nove znance je Slomšek pozneje napisal, da so to "upanja polni ljudje, a se je bati, da jih ne zanese svobodnjaška omotica ". -ZMPt-m/i . ffa&n*___________Umrk^iM J ^CaoitS ■vj/A 12 .Si/ L teci*: j --'-Iv/i.^i.^— ________tcfik-. |__I_____................. ■ " i « \i .' Jf ¥ / t .a/, .„„„-.t 7 :i jL. - J Iz prve knjige članstva (oktober leta 1929) ■>■ M : _jT. ¿C ' ,t&txi j n O/h T Z.j. -¿jžt¿p. ALI STE VEDELI... ... daje velikan slovenske arhitekture Jože Plečnik (1872 -1957) ustvarjal tudi v Zagrebu. Na pobudo kiparja Ivana Meštroviča je izdelal načrte za kripto cerkve Matere Bolje Lurdske v Zvonimirjevi ulici. 6. HIŠNI RED Društvo seje kar naprej selilo; samo v obdobju do druge svetovne vojne je delovalo v štirih različnih prostorih. Povsod pa so veliko pozornost namenjali pravilom obnašanja. Ko je društvo delovalo v ulici Kraljice Marije, so bila pravila obnašanja do podrobnosti opredeljena v hišnem redu. V njem recimo piše, da je vstop v prostore mogoč samo z društveno izkaznico, da ima nadzorni organ društva pravico legitimirati v društvenih prostorih vsako neznano osebo, da je v prostorih treba strogo paziti na red in snago... V 4. členu hišnega reda recimo piše: "Pljuvanje, metanje odpadkov cigaret, sadja i.si. na tla je prepovedano, tudi je prepovedano vsako samovoljno obešanje in pribivanje oglasov, slik i.si." Zanimiv je tudi 5. člen, ki pravi: "Kartanje in uživanje alkoholnih pijač v društvenih prostorih je prepovedano. Pijane osebe nimajo pristopa v društvene prostore." 7. ODSEKI IN SEKCIJE Zanimiva je bila notranja organizacija društva. Za posamezna področja so bili ustanovljeni odseki in sekcije. Vsak odsek ali sekcija je imel svoje vodstvo, ki je skrbelo za organizacijo dela in za finančne vire. Odseki so delovali v skladu s poslovnikom in so imeli svoj /Sklep odbor» na seji dno 13.XI.1934./ 1./ ErvtSlvenl prostori Narodna ¡cnjltalco in čitalnica so t a/ čitalnica, b/ knjifcnlca, o/ sobo odaokov, d/ klubska soba, a/ pisarna. Prltlkline društvenih pro -štorov so hodnik in atranlSča. h 3oh 2./ EruStvenl prostori so odprti vaak dan od 10 do 21 , razun tajli>.nlce, si posluj« sano ob določenih dn&vlh in urah. V letnen času «o pri lnp« vr^aenu ob nedeljah In proznilcih od I4h do Z)h društveni prostori zaprti. 2o uporabi druStvonlh prostorov po.določani uri jo potrsbno predhodno dovoljenja odbora. V nujnih slučajih mora dati tako dovoljenja tudi predsadniStvo, ki o teo obvaatl odbor na prvi aaji. 3./ ?rlstop v dnjfitvana prostoro jo dovoljen ae^o aianoa in ošaben, ki jih Mani upaljejo. Opeljavanje gostov je dovoljeno le radi udeležba na predavanjih ali pa začasno radi upoznanjs in razkladanja društvenih prostorov i.al. V društvene prostora nisajo pristopa: n./ rlani, ni pol lata niso plačali članarine. docler na poravnajo zaostale fla-narir.a ali pa jin odbor s poaebnln aklepco pristopa na odobri. b./ 5sobe, ki so bila začlanjene pa so izatopile ali it drugih vzrokov izgubila članstvo, dokler niso ponovno sprojeta la člsjie. Vsak ?lan jo obvezan, da nosi, kadar prihaja v druStvo, društveno izkaznico sobo j, ki jo lsa na zahtovo pokazati za to odrejenesu funkcionarju druStva v svrho kontrole o vplačani članarini, ¿ontrolnl organ druStv3 laa fazun tega pravico, legltlnlratl v društvenih prostorih vsako nopoznano nu oeabo. Oseba, ki se na nore legitialratl, ica na njegovo zahtevo takoj zapustiti društvene prostore. 4./ Y vaeh društvenih prostorih tiara biti največji red in sir-, najstrožjo Je paziti na vsestransko snago, posebno tudi na hodniku in stranlfičlh. bljuvanja, netanja odpadkov cigaret, vdjft i.si. ns. tla jn prepovedano, tudi ja propovedano vseko samovoljno obaianje in pribivanje oglssov, slik i.si. 5./ Sartonje in uživanje alkoholnih pijač v društvenih prostorih.je prepovedano. Pijano oseba nlnajo pristopa r druStvone prostore. f./ 3a društveni lnvontar, časopisa in revija Je najstrožje paziti. Vsako poškodovanje istih jG kaznjlvo in nora krivec povzročeno Škodo druStvu povrniti. Knako je tudi kaznjlvo trgar.je časopisov ali rovij, izrezovanja slik ali člankov iz njih, ter odaaSanje časopisov Iz društvenih prostorov, ki fcia kot n-vadna tetvins ze posl-dlco sodnljskl postopek. './ Jied prodavanjess nora biti največji nlr ln Je v ter» času posebso prepovedano V3ako razgovarjanja, kajenje, igrsnjo Saha i. si. S./ Klavir se lahko uporablja seno z dovoljsnjea odbora. !>•/ Vse želje ln prltoi.be se aorajo javiti odboru ali pa na druStvonea sestanku. 10./ Proti kršiteljem hlSnega roda se bodo v saislu pravil najstrožje postopalo. ' 11./ Vsak član ina (IolSno3t, da v slučaju po'.rob« vpozorl drugo člana na predpisa hlSnega rada in vsako krSonjo hlSncgu reda prijavi kontroln&ru funkcionarju aH pa odboru. Posebno pa jo dolžno3t vsakega člana, da takoj oaebno intervenira, ako opazi, da skuSa nekdo kak časopis poškodovati ali odnesti. Člani, ki vidijo, d« drugI d;la škodo ln ne intervenirajo, so soodgovorni ln soobveznnl zo povrnitev Škode. 12./ Za odsek "Klub" je določen posebni hlSni rod. a slovenska organizacija na Hn>aškem Slovensko društvo v Pulju, kije bilo ustanovljeno leta 1904, delovalo pa je dve leti. ...da je hivaški gledališki igralec in režiser Leon Dragutinovič (1873 -1917) v obdobju 1901-10 ustvarjal v Ljubljani. V letih 1910-14 je bil umetniški vodja tržaškega Slovenskega gledališča. Bil je prvi Cankarjev Krneč (Kralj na Betajnovi), Zlodej (Pohujšanje v dolini šentfolarjanski) in Grozd (Za narodov blagor). Izposojeno Vrnjeno FolriüV a a izkaz. dne 10.XM." -i. I. 1931 ■ -S. 1.1931 •-& 1. 19J1 t- ?0. t ' 27.IX.15C 1 !B.Vll.1i)» -yllL!" ' Evidenčni karton iz NAKIČ-eve knjižnice A ALI STE VEDELI... ... da se je Primož Trubar (1508 -1586) v letih 1520-21 šolal na Reki in da je bil sprt z radikalnimi somišljeniki (Klombnerjem) zaradi napak pri prevodih v hrvaščino. ... da bi zagrebški list Siidslavische Zeitung, kije izhajal leta 1871, po številu slovenski dopisov in povezovanju hrvaških in slovenskih interesov lahko šteli za pivo skupno hrvaško-slovensko glasilo. Sou-rednik časopisa je bil Josip Jurčič. Leta 1939 si je dolgoletni knjižničar Radoje Hudoklin izposodil kar 102 knjigi. Pred 2. svetovno vojno je imela knjižnica 3.496 knjig. V desetih letih seje torej njihovo število skoraj potrojilo. Društvo seje takoj po ustanovitvi včlanilo v knjižna društva Slovenske matice, Vodnikove in Cankarjeve družbe v Ljubljani, Mohorjeve družbe v Celju, Matice Hrvatske v Zagrebu ter Matice Srp-ske v Novem Sadu in Srpske književne zadruge v Beogradu. Navezalo pa je tudi stike z založniki v Sloveniji, med njimi s Slovensko matico, Modro ptico in Tiskovno zadrugo. ČITALNICA Društveni prostori so bili odprti vsak večer in v njih je vselej dežural en član odbora. Bralci so v čitalnici lahko prebirali najpomembnejše slovenske dnevnike in revije. Na voljo so bili Slovenski narod, Jutro, Slovenec, Delavska pravica, Domači prijatelj, Zdravje, Naša ob-zoija, Nova doba, Ljubljanski zvon, Lovec, Planinski vestnik... Nekatere časopise je čitalnica kupovala, nekatere pa so založniki NAKIČ-u podarili. Leta 1934 so v čitalnici organizirali dve skupini: klub bralcev in krog bralcev. Klub bralcev je sprva vodil Ivan Jerman, pozneje pa Edo Vrtovec in Jandl (ime ni znano). Klub je imel 35 članov. Vsak je plačal 50 dinarjev pristopnine in 20 dinaijev mesečne članarine. Člani so lahko v klubski sobi brali časopise in revije. Za nakup primernega pohištva - miz in stolov - je društvo namenilo 4.000 dinarjev, kar je bil znaten del društvenega proračuna. Pobudo za ustanovitev kroga bralcev je dal predsednik prosvetnega odseka dr. Boris Zarnik. Člani kroga bralcev so si na dom naročili po en primerek dvajsetih najboljših evropskih ilustriranih časopisov in desetih domačih revij. Ko so jih prebrali, so jih prinesli v čitalnico. Bili so na voljo ostalim članom kroga, nazadnje pa so časopisi pripadli NAKIČ-u. Ta način branja in izmenjave časopisov je v društvu zbudil veliko zanimanja. Že prvo leto sta vzporedno delovala kar dva kroga bralcev, za nemoteno "kroženje" časopisov pa je skrbel stotnik Batič (njegovo ime ni znano). Klub bralcev in krog bralcev sta delovala do leta 1940. ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST Odbor NAKIČ-a je na razširjeni seji 2. septembra leta 1932 sklenil, da bo društvo začelo izdajati svoje glasilo. Opredelil je tudi pogoje izhajanja: glasilo naj se imenuje Glas, vzdrževati se mora samo, mora biti popolnoma nepolitično, zanj "odgovarjajo in osebno garantirajo" člani odseka založniške dejavnosti. Pozneje je odbor privolil v predlog uredništva, da se glasilo imenuje Odmev. Prva številka je izšla 31. oktobra leta 1932. Glavni in odgovorni urednik je bil Janko Schweiger. V začetku leta 1933 ga je na tem položaju najprej zamenjal Milutin Širca, nato pa je urednik postal dr.Fedor Mikič. Odmev je bil zelo pester. Stalne rubrike so bile Iz društvenega življenja, Zagrebške novice, Vesti iz ožje domovine in Poročila o delu drugih slovenskih društev v Zagrebu. V Odmevu je bilo tudi precej esejev in oglasov. Sprva je bilo oglasov zelo veliko, sčasoma pa jih je začelo primanjkovati. Ker seje glasilo financiralo z reklamami, ki jih je bilo vse manj, je Odmev ugasnil. Zadnja številka je izšla 5. avgusta leta 1933. Vseh 10 številk hrani Nacionalna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu, in sicer v skupini prosvetno-informativnih listov, pod številko 89347. ALI STE VEDELI... ... da je leta 1880 v tedanji banski Hrvaški kar 20.102 ljudi kot ma-temi jezik navedlo slovenščino. ORGANIZACIJSKI IN PROPAGANDNI ODSEK Odseka sta bila zadolžena za pridobivanje novih članov, pripravo pravil delovanja za druge odseke in zagotavljanje denarnih sredstev za delovanje društva in njegovih odsekov. Pravila so določala, da ima društvo redne člane, podporne člane in ustanovne člane. Natančno je bila opredeljena tudi razlika med njimi: "Redni član društva lahko postane vsaka oseba, ki je dovršila 18 let starosti, biva stalno v Zagrebu ali bližji okolici ter je državljan Kraljevine Jugoslavije, ali pa je slovanskega pokoljenja. Kdor ne izpoljnjuje pogojev rednega člana lahko postane podporni član. Podporni člani imajo iste pravice kakor redni člani, nimajo pa aktivne in pasivne volilne pravice. Ustanovni član lahko postane vsaka fizična ali juridična oseba, ki jo sprejme odbor in ki plača od občnega zbora določeno ustanovnim." Iz zapisnikov s sej odbora društva je razvidno, da je ustanovnina običajno znašala 1.000 dinarjev. Zanimivo je, da študenti in dijaki iz Slovenije (iz tedanje Dravske banovine), ki med šolanjem v Zagrebu niso imeli stalnega prebivališča, niso mogli postati redni člani, ampak samo podporni člani. Lahko pa so sodelovali v vseh dejavnostih. Se posebej so bili dobrodošli v mladinskem odseku. Propagandni odsek je leta 1932 samo v nekaj mesecih zbral 16.000 naslovov Slovencev, ki so živeli v Zagrebu. Skušal jih je pridobiti za članstvo v društvu. Statistična sekcija propagandnega odseka je te podatke uredila in jih razvrstila v kartoteko -po abecednem redu priimkov in naslovov. Ta je postala neprecenljiv vir podatkov o življenju slovenske skupnosti v Zagrebu. Propagandni odsek je prvi predlagal zagon društvenega glasila Odmev. Haroaua Kujlžuica in Si .tirnice 7 puBssti VaSe^a dopisa a dne 8.aprila L.l, vaa prosimo, poSil,1ai.e Y«5 Beaeinik. "C!W?.T*,na iiaaloT .„Miloša Savier, Friv.agrarna bani ,arodiiim 10. dravora Naročilo za prejemanje glasila Odmev, 9. 5. 1933 PROSVETNI ODSEK Ta odsek je pripravljal redna predavanja iz biologije, medicine, kemije, psihologije, geologije, geografije, zgodovine, zgodovine umetnosti, narodopisja ... Predavanja so praviloma potekala ob sredah. Prvi je predaval dr.Boris Zarnik, in sicer 19. februarja leta 1930, vendar žal ni znano o čem. Iz dostopnega gradiva je razvidno, daje leta 1933 predaval o razvoju človeka in spočetju brez oploditve. V tem letuje bilo samo v prvih petih mesecih kar petnajst predavanj. Med drugimi je predaval tudi dr.Fran Zavrnik (Veterinarstvo in narodna prosveta, Veterinarsto v znanosti in življenju). ALI STE VEDELI... ...cla je bilo leta 1890 med prebivalci Zagreba 15,20 odstotka Slovencev, 100 let pozneje, ob popisu leta 1991, pa samo še 0,5 odstotka. ... da je Bogomir Magajna (1904 -1963) študiral medicino v Zagrebu in da je napisal povest Gornje mesto, ki govori o študentskem življenju v Zagrebu. ...da je slovenski impresionistični slikar Matija Jama (1872 -1947) maturiral v Zagrebu, kjer je pozneje tudi občasno živel. Med njegovimi slikami so pogosti motivi s Sotle, Kolpe in Plit\>iških jezer. Napoved predavanj za pomladansko sezono leta 1933 (Odmev, 27.3.1933) V Zagrebu je v tistem času zelo uspešno delovala Ljudska univerza (Pucko sveučilište, ustanovljeno leta 1907). NAKIČ-u so leta 1937 tedanje oblasti zaradi prizadevnega dela prosvetnega odseka in rednih predavanj podelile častni naziv "Druga ljudska univerza v Zagrebu". Istega leta je bil predstavnik NAKIČ-a povabljen v Beograd, kjer je nastajala Zveza ljudskih univerz Jugoslavije. ODMEV »ž| RmStajt, - fajcg PBOSVETHO-IKF.ORMATiVEH LUTj Glasilo ,,Narodne knliinUa In čitalnice" v Zagreb, c Kaj pomeni biti naprednjak? «•«* £ž==> jfž:i -ikii cSSsLTrta - ".''.'"i"'!.' nt^T k*?- T g «ratajrt«=V i* je te TKi rs »i ¿h*B»,f faZS, M=~sytf: o Uzz. so ftzmAn^M&Asttž. ■ -i .»FS-i« mi» te «m ° . .Mvji. a.-. » $««*== ¡aj^aria Jtijes. C» Krti -ji t»,iauasii:f«sa trta» ^ j^sjiisjeiK ¡trt; >s &re!ks Predavanja Sis» p».iprojveb»ga odKlu Narodne fcaJU • ji kHrs.j».s=£i3ii. kil^inke in Stalnice v pomladanski " K> : K« Kraje. Ai j; SdoaL r pttr.-. | V eredo, dne 22. marca: vs*i{. Kstr^js ==& mren-: prof. dr. Boris Zamik. PcicUii rjrrriei nuriiek čtoveka (s t-roitlid- . ----odi > ta*j ono. lir prhami): k tir.! trti=?! ficrtiK fci, ii liiis ■ v sredo, da* 29 mirti -rcn. obstij.pifcit a ni=2i pS^h j m dr. Aogu* AiMlte, 'nu. jKfi ssa^Sajs .»MiJ» in paSodmta po ukora; ^JtSrtilč. {ctft JiKstiišl i£Sitf«»ajt M ,, !«SS 1 pri- prof, dr. I.jEdmll iliuptraon, S!a- fa !r.!}•. i. inSife T B» «rfjn ¿a >• V2s: '^¡rriTOs-it- f« ri-.-.r.« »=i &Sg» o; T; O '.rr^i Frir^s pa?.; ta5 j! Ir^i-fi ¿i 4s frt. i: »o R Vton'* icz M-ndlk. Gzri j = Uls frticiitft je .-3 ¿¿a -ža s.-;ii it- ^stiira po 1 !■> >'3 T rcST: Uogjl^ VcArit Žs ¡r-5-.iii f.rJi . : - v;;..:... ¡rrr!. . . Ktv-r s; T-.—" ^.-v^— i i >»: ; :4 »s rc*^ -^-r—^ ij. tiri-- |a »i d^t jcii i: .ti c: to erfn« * ^ . c<- tti i: Ui t^ii- p:««.1? .-.-i tiio o»»- '—" — fcasiiiiU. ii bs Si- s vesSn \ fcg« » ^ r-rf ss Tiijj. ¿1 K v «KŠ3 Eirlisi-" r-irsSujUKt. N= £7 - i,-, .r.u.-i-s Ii ™tajp Sn&caUA. t^oS •»■ h^iVn. ii I »i sia!« «S BiS fežj solajn» '^S.. So j Rdi t» v« ; r-i -jri rfiaia ti.- tst;!=»ii5S» ^ ¡.r.fcM b i®» aicaft * •-•¡¿-i uja > jd» «a», »a i« cgoL-nr. rt» i« -"J'---' prožS i4»i=Jt|i® ti teža zli ilrsi Dr, Li-^rz. sSit $c («Sds » - ' -. ti je IS. a UM. T Ssn=sa KerSS. js išl^^rsL?" ______ .L Tc= it !. 1?S<. Kstta jt =crt3 i vijrt». Snd». Ji Jw4wS PEVSKI ZBORI Pripravljalni odbor za ustanovitev pevskega zbora seje sestal 12. marca leta 1930. Pevski zbor je bil poseben odsek, ki je imel svoj odbor, odbor pa načelnika, namestnika načelnika, tajnika, blagajnika, gospodarja in njihove namestnike ter delegate, in sicer po enega za vsakih 15 pevcev in pevk. Prvi načelnik je bil dr. Robert Zalokar, prvi zborovodja pa Ivan Gorenšek, ki je prejemal mesečno plačo. Sprva je deloval samo mešani zbor, pozneje pa so nastali še moški in ženski pevski zbor ter oktet. 13. marca leta 1931 je Gorenšek na sestanku pevskega odbora poročal, da vsak teden potekajo tri vaje, in sicer po ena za moški, ženski in mešani zbor. Vsako soboto je bil za vse pevce pouk teorije. Po Gorenškovih besedah so člani moškega in ženskega zbora naštudirali po štiri pesmi, člani mešanega pa pet pesmi. Število članov je stalno nihalo. Ko jih je bilo premalo, so bili zagrebški Slovenci k sodelovanju v pevskih zborih vabljeni prek oglasov v dnevnih časopisih. Z zborovodji je bilo precej težav. Gorenška je po letu dni zamenjal študent glasbe Anton Sever, ki je bil plačan po uri vaje in za nastope. Leta 1932 je zbor prevzel Franc Kocjančič; vodil ga je brezplačno. Zbor ni dosegel posebne kakovosti, zato je nastopal samo na prireditvah društva. Leta 1934 je zaradi različnih težav delovanje pevskih zborov ugasnilo, znova pa je zaživelo leta 1937, ko je pod okrilje društva prešel Slovenski oktet SLOK, kije pred tem deloval samostojno. V SLOK-ovih pravilih je bilo zapisano, da v primeru prenehanja delovanja vse premoženje okteta postane last NAKIC-a. Na rednem občnem zboru 14. februarja leta 1937 sta bila člana SLOK-a Matija Horvat in Martin Butina izvoljena v odbor društva. Oktet je nastopal na društvenih in drugih prireditvah. Leta 1938 se je z oglasi v časopisih vnovič povabilo zagrebške Slovence, naj se včlanijo v pevski zbor, vendar o nadaljnji usodi te dejavnosti v obdobju pred 2. svetovno vojno podatkov ni. ZABAVNI ODBOR IN VESELIČNI ODSEK Zabavni odbor je začel delovati še pred uradno ustanovitvijo društva in je že decembra leta 1929 pripravil miklavževanje. Prva društvena zabava je bila 4. januaija leta 1930. Odbor je imel dve nalogi: prek prireditev pritegniti čim več novih članov in poskrbeti za zaslužek, potreben za delovanje društva. Miklavževanja, pustne, novoletne in pomladne veselice, silvestrovanja, zabave s plesom in petjem ter zabave in čajanke mladinskega in pevskega odseka so potekale v prostorih društva, pa tudi v drugih zagrebških dvoranah, med njimi v tedanjih restavracijah Janje, Pri dobričini in Sokolani ter v dvoranah Kolo, Železničarski dom in Novinarski dom. Prireditve, ki so potekale redno do konca leta 1937, so bile množično obiskane, saj je bil o njih s plakati in obvestili po pošti obveščen sleherni Slovenec v Zagrebu. Med dobro obiskanimi prireditvami so bile tudi proslave in spominske slovesnosti ob jubilejih slovenskih umetnikov ali ob uspehih uglednih zagrebških Slovencev. Takšna prireditev je bila recimo ob imenovanju dr.Frana Kogoja za dekana Medicinske fakultete v Zagrebu, v začetku študijskega leta 1933/34. IZLETNIŠKI ODSEK Nedeljski in popoldanski izleti so bili zelo priljubljeni in so potekali vse od ustanovitve društva. Pogost cilj izletnikov so bili znani slovenski izletniški kraji, med njimi Golica in Bohinj. Zaradi rednih izletov v bližnji Podsused in Samobor ter njihovo okolico je društvo od uprave priljubljenega ozkotirnega vlaka Samoborček leta 1930 dobilo 50-odstotni popust. Za rekreacijo svojih članov je izletniški odsek na zagrebškem kopališču na Savi leta 1933 in 1934 med poletno sezono najel dve kabini, eno za ženske in eno za moške. PLESNI ODSEK Plesni tečaj je bil organiziran že takoj po prvem sastanku pripravljalnega odbora. Zanimanje je bilo tako veliko, da sta v prvih letih hkrati potekala dva plesna tečaja. Vaje so bile v plesnih šolah Tucič Stavba na Berislavičevi ulici 11, kjer je bil v letih 1938-40 sedež Narodnega doma. Prizor s Prešernove proslave v Malem gledališču (danes Gavella), 18. 2. 1940 18 eta na Golico, 31. 5. 1931 ALI STE VEDELI... ... cla je Glasbeno šolo v Vukovarju ustanovil slovenski skladatelj in glasbeni pedagog Ivan Grbec (1889 -1954). Grbec je študij končal leta 1933 pri Blago ju Bersi na Glasbeni akademiji v Zagrebu. in Plečnik. Kot je razvidno iz zapisnikov, so potekale tudi pri nekem plesnem učitelju, vendar njegovo ime ni navedeno. Trajale so v povprečju dva meseca, in sicer dvakrat na teden. GOSPODARSKI ODSEK Odsek bi moral priskrbeti čim več denarja za društvo, vendar posebnih uspehov pri tem ni dosegel. Zato se je vsak odsek moral v glavnem znajti kar sam. Gospodarskemu odseku lahko pripišemo predvsem uspeh pri izdelavi in postavljanju reklamnih plošč v društvenih prostorih. Na reklamnih ploščah so se predstavljali člani obrtniki. Za izdelavo so morali plačati 10 do 20 dinarjev. Na mesec je oglas stal 10 dinaijev, za pol leta pa 50 dinarjev. Leta 1933 je odsek priskrbel umetniške čestitke za božič in novo leto. ŠAHOVSKI ODSEK Vse do začetka 2. svetovne vojne so v društvu prirejali šahovske turnirje. Vsak mesec je potekal hitropotezni šahovski turnir za mesečnega prvaka NAKIC-a. Sahisti NAKIČ-a so se pogosto pomerili tudi s šahovskimi sekcijami drugih društev, pri tem pa so bili včasih manj, včasih pa bolj uspešni. Udeleževali so se klubskih turnirjev za prvenstvo Zagreba, kjer so se uvrščali med najboljše ekipe. Največkrat so zasedli 4. ali 6. mesto, leta 1933 pa so bili med trinajstimi ekipami drugi. MLADINSKI ODSEK Mladinci so sodelovali v vseh društvenih prireditvah. Zlasti so bili dejavni v šahovskem odseku in v igri namiznega tenisa, sami pa so organizirali tudi predavanja, izlete in čajanke. Preizkusili so se tudi v gledališki dejavnosti. V poročilu za leto 1934, recimo, piše, da so za nastop pripravili enodejanko in balet. Zelo vneto so sodelovali v pripravi miklavževanj in božičnega obdarovanja otrok. SOCIALNA SKRB Decembra leta 1931 so ustanovili žensko sekcijo, ki jo je dobrega pol leta vodila načelnica Kumarjeva (ime ni znano). Sekcija s socialno dejavnostjo ni uspela prodreti, prav tako ni nikoli zaživel socialni odsek, čeprav so na 2. občnem zboru 13. marca leta 1932 sprejeli pobudo za njegovo ustanovitev. Neuspehu je verjetno botrovalo dejstvo, da so se s to problematiko ukvarjala tudi druga slovenska društva v Zagrebu. Pač pa seje skrb za siromašne in revne slovenske otroke izražala z božično obdaritvijo otrok. Leta 1936 je obleke, obutev, perilo, slaščice in igrače prejelo 70 otrok, leta 1937 pa jih je bilo obdarjenih 53. Izlet šahovskega odseka v Krško, 23. 7. 1933 19 ALI STE VEDELI... ... da se je Stanko Vraz (1810 -1851) leta 1838 preselil v Zagreb, kjer je tudi umrl. Vražje sam zase govoril, da je "Hrvat-Slovenec". Vrazova pesniška inspiracija je bila Samoborčanka Ljubica Julija-na Cantily, nečakinja Ljudevita Gaja. ...da je prva antologija slovenskega pesništva na Hiyaškem izšla že leta 1906. "Cviječe slovensko g pjesništva " je uredil slovenski literarni zgodovinar Fran Ilešič (1871-1942), izdala pa jo je Matica Hrvatska. dr. Fran Zavrnik \ \ _20 Fran Zavrnik: OČE NARODNE KNJIŽNICE IN ČITALNICE Fran Zavrnik seje rodil 12. februarja leta 1888 v Zgornji Volčini v Slovenskih Goricah. Osnovnošolski učitelj je opazil njegovo nadarjenost irije očetu priporočil, naj vsekakor poskrbi za njegovo nadaljnje šolanje, čeprav je bilo to zaradi pomanjkanja denaija v družini zelo težko. Prvih šest razredov klasične gimnazije je Zarnik končal v Mariboru, sedmega in osmega pa v Novem mestu. Po maturi se je vpisal na študij veterinarske medicine na Dunaju, kjer je diplomiral leta 1913. Že naslednje leto je doktoriral iz histologije. Prvo službo je nastopil kd,t deželni veterinar v Vranskem, kjer je bil ob začetku 1. svetovne vojne mobiliziran v avstroogrsko vojsko. Bil je^na ruski in italijanski fronti. Ob koncu vojne je postal veterinar v' konjušnici korpusa generala Maistra v Racah pri Mariboru. Leta 1919 je postal okrajni veterinar na Ptuju. Istega leta gaje ustanovitelj Visoke veterinarske šole v Zagrebu, profesor Eugen Podaubsky povabil, da prevzame profesorski položaj na katedri za histologijo in embriologijo. To se je zgodilo šele dve leti pozneje, saj je bil dr. Zavrnik s Ptuja premeščen v Mursko Soboto, kjer je postavil temelje veterinarske službe. Leta 19.21, kmalu po prihodu v Zagreb, je postal rektor Visoke veterinarske šole, naslednji dve leti pa je bil prorektor. Iz visoke šole je nastala Veterinarska fakulteta in Zavrnik je bil njen dekan v letih 1931-34. Dr. Zavrnik je bil zagnan predavatelj. V znanstveno-razi-skovalnem delu se je osredotočil na hematologijo in embriologijo ter biometrično obdelavo trajanja gravidnosti. Zelo ga je zanimala tudi zgodovina veterinarstva. S tega področja je objavil več znanstvenih del- in člankov. Leta 1931 je bil med ustanovitelji prvega jugoslovanskega veterinarskega znanstvenega časopisa Veterinarski arhiv. Njegov urednik je bil tri leta. Leta 1930 in leta 1936 je bil urednik leksikografske publikacije Veterinarski koledar. Leta 1938 je napisal posebno brošuro o veterinarstvu, sodeloval pa je tudi pri projektu organizacije veterinarske službe. Ta projekt so tedaj označevali kot "zakon o socijalizaciji veterinarske službe". V tem obdobjti je s skupino rojakov ustanovil Narodno knjižnico in čitalnico (NAKIČ)\ iz katere seje razvil današnji Slovenski dom. Dr. Frana Zavrnika štejemo za očeta našega društva. Prav on je sklical prvo sejo pripravljalnega odbora za ustanovitev Narodne knjižnice in čitalnice (1929). Predsednik društva je bil do leta 1933, nato pa še leta 1938. Oblasti Neodvisne države Hrvaške so dr. Zavrnika "upokojile". Leta 1941 so ga ustaši prijeli in\depo\tirali v taborišče v Stari Gra-diški. \ \ \ \ Že, talcjaj po koncu v6jne maja 1945 so dr. Zavrnika povabili, da pomaga pri organiziranju Veterinarske fakultete v Ljubljani. Zaradi denarnih težav je ta projekt zastal, Zavrnik, ki se je preselil v Ljubljano, pa je aprila leta 1946 postal direktor Veterinarskega znanstvenega zavoda Slovenije. Naslednje leto je postal profesor na Fakulteti za agronomijo in gozdarstvo, kjer je prevzel katedro za fiziologijo z anatomijo, histologijo in embriologijo. Leta 1953 nastala Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterino (poznejša Biotehnična fakulteta) in dr. Zavrnik je postal matičar ter Vodja katedre za anatomijo, histologijo in embriologijo na veterinarskem oddelku te fakultete. V letih 1954-56 je bil dekan fakultete, leto dni pozneje pa prodekan. V tem času seje ukvarjal tudi z medicinsko-veterinar-sko terminologijo. Umrl je 17. februarja leta 1963, pokopan pa je na pokopališču Zale v Ljubljani. Boris Zarnik: SLOVENSKI ZNANSTVENIK IN DOMOLJUB Eden od ustanoviteljev društva dr.Boris Zarnik seje rodil 11. marca leta 1883 v Ljubljani, umrl pa je 13. januarja leta 1945 v Zagrebu. Medicino in filozofijo je študiral v Jeni in Wuerzburgu, kjer je doktoriral iz zoologijc. Leta 1915 je turška vlada Zamika povabila, naj na medicinski fakulteti v Carigradu prevzame položaj profesorja biologije. Tam je predaval tri leta. Leta 1918 so ga povabili, da pride v Zagreb, kjer so ustanavljali medicinsko fakulteto. Ponudbo je sprejel z navdušenjem: "Četudi bi me povabili v Berlin, Pariz ali celo za direktorja Rockefellerjevega dnstittitmbi katedro v Zagrebu sprejel z enako radostjo". V ¿¡agrebu je bil Zarnik redni profesor biologije, histologije in em-briologije, v študijskem letu 1919/20 pa je postal tudi dekan medicinske fakultete. Postavil je temelje študija napredne darwinistične teorije, ki je bila pozneje sprejeta v celotnem hrvaškem šolstvu. Uspel je organizirati in moderno opremiti morfološko-biološki zavod medicinske fakultete, na katerem je deloval vse do svoje upokojitve leta 194£. \ ^ \ Objavil je n^ deskine strokovnih in poljudnoznanstvenih del. Deloval je v\Hrvaškem prirodoslovnem društvu in bil celo njegov predsednik. Po njegovem načrtu so zgradili Oceanografski institut v Splitu. Bil je eden od ustanoviteljev antropološke sekcije Sociološkega društva. Ko seje leta 1929 porodila zamisel o ustanovitvi slovenskega društva v Zagrebu, je bil dr. Boris Zarnik med deseterico ustanoviteljev. Bilje podpredsednik prvega odbora društva, pozneje pa več let predsednik društva. Prvo predavanje v Narodni knjižnici in čitalnici je 19. februarja leta 1930 pripravil prav on. To je bil začetek delovanja prosvetnega odseka društva, ki si je zastavil cilj, da bo vsako sredo organiziral predavanje. Bil je zelo družaben. V društvu se je za vsako miklavževanje našemil v Sv. Miklavža. Med starejšimi zdravniki, njegovimi študenti, še danes krožijo anekdote o njegovih šal^h. Dr. Albert Majder je za Novi odmev (november 1998) zapisafnaSlednjo anekdoto: Študentje na izpitu iz histologije dobil za mikroskopski pregled preparat ženske dojke. Razmišljal je in se znojil, mlada asistentka, ki je stala v bližini, mu je hotela pomagati in seje zato prijela za svojo dojko. Profesor Zarnik, ld je to opazil, je preparat dojke nemudoma zamenjal s preparatom penisa. Obrnil seje k asistentki in dejal - Pa mu tudi zdaj pokažite! Fran Kogoj seje rodil 13. oktobra leta 1894 v Kranjski Gori. Očaran nad očetovim zdravniškim poklicom seje odločal za študij medicine, ki gaje začel v Pragi, končal pa v Gradcu. Postili je strokovnjak za alergijo, ekcem in klinično podobne dermatoze ter sifilis. Leta 1923 seje zaposlil kot asistent na Dermatološki kliniki v Zagrebu, že leto dni pozneje pa je postal njen predstojnik. Z dodelitvijo štipendije Rockefellerjevega sklada leta 1924 seje začelo njegovo dve-' letno potovanje v Brno, Wroslaw, Strasbourg in Pariz, kjer je opravljal specializacijo. Ko se j6 leta l926wrnil v Zagreb, seje zavzel za gradnjo klinične bolnišnice^ Že naslednje leto je - z napolnjenimi 33 leti - postal univerzitetni profesor. Profesorska in znanstvena pot dr. Frana Kogoja je'bila prekinjena v času NDH. Po 2. svetovni vojni je vnovič prevzel vodenje klinike, kjer je dolžnost predstojnika opravljal vse do upokojitve leta 1965. V letih 1967-74 je vodil Inštitut za klinične in medicinske raziskave Medicinske fakulteteANa njegovo pobudo so ustanovili Alergološki center JAZU na I Ivaru. Celo desetletje (1955-64) j^sodeloval v znanstvenem delu in pouku na Dermatovenerološki kliniki v Ljubljani. Dr. Kogoj je bil štirikrat dekan in petkrat ^rodekan Medicinske fakultete v Zagrebu. Kot akademik je bil pet let podpredsednik zagrebške akademije znanosti in umetnosti, štiri leta pa tajnik njenega oddelka za medicinske znanosti. Bil je tudi dopisni član slovenske, srbske, bosansko-hercegovske, baselske, dunajske in newyorške akademije, častni ali dopisni član 28 znanstvenih dermatoloških društev na vseh celinah in častni doktor (doctor honoris causa) na štirih univerzah. Objavil je okoli 230 znanstvenih in strokovnih del\in takore-koč nešteto prispevkov za učbenike. Samo samostojno objavljene knjige štejejo 2839 strani. Fran Kogoj je bil vsestransko izobražen človek. Rad je bral klasike, posebno Goetheja, Shakespeareja, Čehova, Homeija. Cenil je slike starih mojstrov, rad pa je imel tudi impresioniste. Užival je v poslušanju klasične in romantične glasbe, posebno Mozartove. Fran Kogoj je sodeloval pri nastanku našega društva; vse do leta 1938 je bil član njegovega nadzornega odbora,W letih pred in po 2. svetovni vojni pa član njegovega upravnega odbora. Umrl je v rojstni Kranjski Gori 30. septembra leta 1984. Fran Kogoj: ZNANSTVENIK SVETOVNEGA SLOVESA dr. Fran Kogoj SLOVENSKA DRUŠTVA V ZAGREBU Prvič so se zagrebški Slovenci organizirali že leta 1908. 11. marca tega leta so bila odobrena pravila Slovenskega društva Lipa. Predsednik je bil Fran Samsa, tajnik Ivo Schreiber, blagajnik pa M. Mo-havčič. Uradni jezik društva je bil slovenski, člani pa so bili lahko samo Slovenci. Društvo seje ukvarjalo z izobraževalnimi, prosvetnimi in zabavnimi dejavnostmi, politika pa je bila prepovedana. Potekala so predavanja, vaje zborovskega petja, zabave, plesi... Društvo Lipa je leta 1920 razpadlo, še naprej pa je delovalo istoimensko pevsko duštvo. Leta 1923 so bila odobrena pravila, ki Železničarskemu pevskemu društvu Sava priznavajo kontinuiteto društva Lipa. Po tistem se je o tem društvu izgubila vsaka sled. Od let'^ 1920 je v Zagrebu delovalo Akademsko društvo Triglav, kije bilo ustanovljeno štiii leta prej v Gradcu (Avstrija). Na zagrebški ustanovni skupščini 8. maja leta 1920 je bil za predsednika izvoljen Jože Slander, podpredsednik je postal Dominik Cerjak, tajnik Ludo-vik Cerne, blagajnik Pavel Voušek, knjižničar Bogomil Šinkovec, gospodar Janko Miiller, arhivar Janez Trdina, odborski namestnik Ciril Mauer, preglednica pa Dragutin Hočevar in Franjo Sevnik. V Pravilih je zapisanp, da je namen združevanja znanstveno izobraževanje jugoslovanskih akddemikov. "Sredstva za to so: a) čitalnica, b) društ\>enh knjižnica, c) predavanja, kritika, deklamovanje, godba in petje, d) borenje in telovadba, e) prirejanje veselic in izletov." Redni član društva je lahko postal "vsak poslušalec zagrebških visokih šol jugoslovanske narodnosti razen Zidov ". Ta člen so pozneje spremenili tako, da član društva ni mogel postati nihče, ki pripada kakšnemu neslovanskemu narodu. Do kdaj je delovalo društvo in kdaj je razpadlo, ni znano. 14. februaija leta 1923 je bilo ustanovljeno Jugoslovansko katoliško akademsko društvo Danica. Pravila so bila napisana v slo-vfenščiiii. Sestavljena so bila že 14. decembra leta 1922, Pokrajinska upiava za Hrvaško in Slavonijo pa jih je potrdila 22. januarja leta 1924. Društvo je delovalo pod geslom "Na delo Krščani". Prvi predsednik je bil Janez Hrastija, tajnik Leon Kocjan, blagajnik Vlado Faj-diga, gospodar Jože Jenko, knjižničar Fran Šuštar, revizorja pa Janez Mežan in Franjo Kotlovšek. Pravila so predvidevala, da premoženje društva po n^orebitnekiu razpadu pripade Jugoslovanskemu akademskemu društvu Danica v Ljubljani. 24. februaija leta 1924 je bila v Gunduličevi ulici 8 v Zagrebu ustanovna skupščina Slovenskega prosvetnega društva. Med ustanovitelji je bilo precej članov društva Danica. Predsednik je postal Ivan Bešter, podpredsednik Marko Težak, blagajnik pa Janez Sajo-vec. Društvena pravila so bila odobrena 4. aprila leta 1924, podatkov o delu društva pa ni. Štiri lfeta pozneje je bilo ustanovljeno še eno društvo z enakim i-pier^pm. 15. aprila leta 1928 je bila ustanovna skupščina Slovenskega prosvetnega društva. Njegova pravila so bila odobrena 12. maja leta 1928 in so prepovedovala vsako strankarsko ali politično delovanje. Namen društva je bil oblikovanje knjižnice ter priprava predavanj, kulturnih in društvenih prireditev. Redni člani društya so bili lahko samo Slovenci. Predsednik je bil Ivan Okretič, podpredsednik Srečko Kumar, tajnik Marko Pitamic, blagajnik Anton Kofol, arhivar Josip Klemene, odborniki pa Vera Senoa, dr.Avgust Arselin, dr.Ivan Cerne, Hinko Nučič, Janko Pirjavec, Fr. Skaberne, dr.Robert Zalokar, dr.Boris Zarnik. V odbor so bili izvoljeni tudi predstavniki društev Danica in Triglav ter Društva poslušalcev Pedagoške šole in Istrskega akademskega kluba. Podatkov o tem, do*|cdaj je delovalo to društvo, ni. Na novo leto 1933 je bilo ustanovljeno\Sloihškovo prosvetno društvo. Naloge: okrepiti versko, narodnostno in gospodarsko zavest članov, izobraževati člane na temelju nauka katoliške cerkve, posebej na krščansko-socialnih načelih, skrbeti za strokovno izobrazbo, prehranjevalne navade in treznost ter prirejati zdrave in poštene zabave (petje, glasba, igre, ¿ledališke predstave, deklamacije, šport...). Redni član je lahko postal v^ak katolik, starejši od 15 let. Vprimeru prenehanja delovanja društva bi njegovo premoženjp pripadlo ljubljanskemu ordinarijatu. Prvi predsednik je postal Marko Težak (pred tem predsednik Danice), podpredsednik pa dr.Josip Klemene. V tem obdobju je nastalo tudi društvo Naš dom. Predsednik je bil zdravnik dr.Jože Marijetič, podpredsednica Marija Prislan, tajnik Janez Legan, blagajničarka Vilka Marijetičeva, društveni duhovnik p. Janez Koželj, društveni odvetnik dr.Sedej (ime ni^nano), odbornice pa Ivanka Sunčič, Tončka Paj in Jerica Geč. Rravi% društva so bila sprejeta na izrednem občnem zboru 29. maja-le® 1932, odobrena pa 30. junija leta 1932. Na pravilih je žig z besedilom: Dekliško zavetišče "Naš dom", Zagreb. Namen društva je bil nudenje pomoči dekletom, ki so služile v Zagrebu. Društvo je skrbelo za izobraževanje in versko življenje deklet. Nudilo naj bi jim tudi zavetišče v času brezposelnosti in pomoč v starosti. Zaradi neporavnanih davčnih obveznosti je društvo Naš dom prenehalo delovati; spremenilo je ime v Dekliško društvo Ognjišče, ki so mu pristojni organi pravila odobrili 15. avgusta leta 1936. Kot ustanoviteljica je nastopala Marijina družba slovenskih deklet. Redne članice'^o bile lahko samo ženske, ki so prispevale mesečno članarino 5 dinarjev. Pravila predvidevajo, da ob razpustitvi društva premoženje pripade ordinarijatu ljubljanske škofije. Upravni oddelek Savske banovine je 29. marca leta 1935 odobril pravila Društva akademikov komercialistov Sloveni je. To je bilo društvo Slovencev, ki so študirali na Ekonomski.komercijalni visoki šoli v Zagrebu. V primeru razpada bi društveno premoženje prevzela Zbornica trgovine, obrti in industrije v Ljubljani. Januarja 1937 je nastalo pevsko društvo Slovenski oktet (SLOK). Njegov cilj je bilo širjenje slovenske narodne in moderne pesmi, prirejanje ljudskih iger s petjem, medsebojno prijateljstvo in pomoč. Slovenski oktet je že mesec dni pozneje (16. februarja leta 1937) prešel pod okrilje Narodnega doma. Maja leta 1937 je miništer za notranje zadeve dr.Anton.Korošec podpisal dovoljenje za delo Akademskega kluba jugoslovanske radikalne skupnosti "Slovenski jug". To je bila študentska skupina, kije imela tudi politični značaj. 22. julija leta 1939 so svoje društvo ustanovili Slovenci v današnjem zagrebškem predmestju Kustošija. Slovensko prosvetno društvo \ ^V Kustošija je imelo knjižnico, prirejalo je poučna predavanja, izlete in zabave, pomagalo je siromašnim in onemoglim članom... Predsednik je bil Matija Horvat, tajnik Josip Koren, podpredsednik Ignac Pavlenč, gospodar pa Janko Jazbec. Malo pred drugo svetovno vojno je nastala Vincencijeva konferenca sv. Cirila za slovenske akademike v Zagrebu. Pravila so bila odobrena 18. junija leta 1940, v njih pa je med dragim zapisano: "Namen društva je dejansko izvajati krščansko ljubezen do bližnjega tako, da pddpira revne akademike, uboge družine, bolnice, vdove, zlasti še zanemarjene otroke, posredovati brezposelnim delo in nasploh se zavzemati za duhovni in telesni mir revnih in pomoči potrebnih, " Redni člani so bili lahko moški "krščanskega življenja". X \ ODMEV (1932 - 1933) Prvi časopis, namenjen Slovencem v Zagrebu, se je^imerioval Zagrebški Slovenec. Njegov urednik in izdajatelj Albert Zibrat je upal, da bo časopis izhajal tedensko, nazadnje pa je izšel enkrat samkrat, in sicer 25. junija leta 1932. Dobre štiri mesece pozneje, 31. oktobra 1932, seje pojavil Odmev, "prosvetno-informativen list", glasilo Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu. Odmev je najprej urejal Janko Schweiger (tri šte vilke v letu 1932), nato Milutin Širca (prva številka leta 1933), nazadnje pa dr.Fedor Mikič (zadnjih šest številk'leta 1933). Glasilo je obsegalo štiri do šest strani, enoletna naročnina pa j znašala 10 dinarjev. V kakšni nakladi je izhajal Odmev, ni znano. Uredništvo in uprava Odmeva s1,a bila v društvenih prostorih na Gun-dulicevi ulici 29 v Zagrebii. Glasilo je tiskala Zadružna tiskarna Zagreb na Berislavičevi ulici 1,0. Kljub denarni stiski je izhajaldve leti. Odmev je odličen vir podatkov o življenju zagrebških Slovencev in delovanju slovenskih društev in organizacij v Zagrebu - ne samo NAKIČ-a, ampak tudi Slomškovega prosvetnega društva, Danice, Istre, Slovenskega Marijinega društva, Triglava in Našega doma. Sodeč po zapisih v Odmevu je bilo življenje v slovenski skupnosti zelo živahno v Vrapč^h iii Kuštošiji, kjer so leta 1939 Slovenci celo ustanovili svoje društvo. V Iz Odmeva tudi zvemo, da je bila pred 2. Svetovno vojno shajališče slovenskih vernikov kapelica pri sv. Roku,^kjer so potekale maše v slovenščini. V cerkvenem zboru so sodelovali tudi člani NAKIC-a. Veliko prostora je Odmev namenil društvu Naš dom, kije skrbelo za slovenske služkinje in dekleta, ki so iskala službo v Zagrebu tpr za slovenske matere, ki niso imele stanovanja. Odmev je celo tiskal cenik storitev Našega doma. O tem, kako je nastala zamisel za Odmev in kakšeji je bi 1 njegov namen, veliko zvemo iz članka z naslovom Propagandni odsek, objavljenega v prvi številki (31. oktobra leta 1932). Propagandni odsek Društveni propagandni odsek (P.O.) je nastal iz potrebe po smotrnem razširjanju društvene zavesti med tukajšnjimi rojaki. Prosvetno delo v Narodni knjižnici in čitalnici se je lepo razvijalo. Dnevno časopisje je stalno prinašalo poročila o našem delovanju. Ali marsikdo nima radi borbe za vsakdanji kruh dovolj prilike da bi zasledoval naše vesti po dnevnikih. V Zagrebu je še mnogo Slovencev, ki ne vedo za riaše društvo, in jim ni znano požrtvovalno društveno delo v društvenih prostorih in izven njih. V. Vsem je treba omogočiti udeležitev pri društvenem delu. P.O. bo to delo pospeševal. Narodna knjižnica in čitalnica je do sedaj poizkušala voditi pregled o našem tukajšnjem življu. Ker pa tega ni sama zmogla, je ustanovila P.O., ki bo to delo poglobil in izpopolnil. P.O. si bo prizadev&l sestaviti imenik vseh zagrebških Slovencev. Vsporedno s tem bo obveščal vso javnost o društvenem delovanju in o najvažnejših prosvetnih pojavih potom društvenega glasila. To so naloge. A kaj je P.O. do danes že naredil? P.O. seje ustanovil dn& 7. septembra na prvem društvenem sestanku v letošnji jesenski sezoni. Od takrat pa do sedaj je nabral že okrog 15.000 naslovov zagrebških Slovencev. Pri tem delu sodelovalo je prek 30 članic in članov in to vsak redno po dve ure dnevno. Z vzorno vstrajnostjo so dovršili to delo, kije neprecenljive vrednosti za bodoči razvoj našega društvenega življenja. Iz nabranih naslovov urejujemo kartoteko zagrebških Slovencev. Uredili jo bomo po abecedhem redu in po ulicah. Statistični oddelek P.O. bo imeldovolj gradiva za zanimive sta-tistične\podatke tukajšnjih Slovbncev. Prosilko vse članstvo in prijatelje našega društva, da nam pošiljajo naslove naših novih rojakov in da nam javljajo tudi izpremembe v naslovih, kajti s tem nam bo mnogo pomagano. Druga naloga P.O.-a je bila ustanovitev društvenega glasila. Ko je P.O. poročal o potrebi društvenega glasila, je društveni odbor sprejel ta predlog komaj s pičlo večino glasov! Pozdravil je izdajo ali vprašal seje: odkod denar? Odbor je dal P.O. "dovoljenje" vza izdajanje lista le pod pogojem, da ne bo treba tlruštvu ničesar prispevati. To je bila za P.O. precej grenka pjlula! Danes pa, ko imamo pred seboj to prvo skromno številko našega društvenega glasila, začenjamo verovati, da bo P.O. kos tej svoji zamisli in nalogi. Društveno glasilo je izšlo. P.O. ga je razposlal po pošti vsem društvenim članom, ki redno plačujejo članarino oz. ki imajo vsaj ta namen. Člani P.Q. niso bogati in tudi vsemogočni niso! Zato bomo hvaležno sprejeli vsak prispevek za "Odmev", ki nam ga pošljete za "tiskovni fond" društvenega glasila. Če bo našel Odmev dovolj odmeva med našimi čitatelji, bo odmeval vsak mesec bolj krepko, bolj veselo in bolj globoko, pa morda tudi - bolj pogosto! Naš "Odmev" se ni rodil v pohlepu za dobičkom. Oče mu je idealizem, mati pa ž'elja, da združimo v prosveti vse naše zagrebška rojake in njihove prijatelje. Ni se rodil na uredniški pisalni mizi, ker je uredništvo nima. Prispevki za nj niso mogli romati v urednikov koš, ker ga uredništvo nima. Boter "Odmevu" ni bil ne gospod, ne gospa, temveč - samozatajevanje. Mislimo tako: Dete je dobrega plemena. Če se razvije v moža, bo nam vsem v ponos. Dovolj nas je v Zagrebu in lahkb ga bomo vzdrževali, če žrtvujemo vsak le drobtinico zanj! V prihodnji številki bo "Odmev" že sam povedal,imena svojih dobrotnikov. Tajništvo P.O. X Posamezna štev. I)in PROSVETNO-INFORMATIVEN UST. Glasilo „Narodne knjižnice In žitalnlce" « Zagrebu. Leto I._ _Zagreb, , dne 31. toKtobra 1932. pet. Prof, Dr. Fran Zavrnili. Zopet korak naprej sc: bodo razveselili eni, »Kaj pa je Tebe treba bilo«, bodo vzkliknili nejevoljno drugi. »Toda mi gremo naprej, mi gremo naprej, nii strelci« ne ozirajoč se na farizejska modrovanja, sledeč samo pravilnemu razumevanju najširjih slojev našega življa v Zagrebu,- za naše drobno, toda vstrajno in pravilno delo v prospeh naše ■ »Narodne knjižnice in čitalnice«. Slovenci uživamo sloves skromnih, ali solidnih delavcev. Možje, ki so prod trenji leti vžgali iskro iz katere se je razplamenela plamenica naše prosvetne organizacije, niso pristopili k temu delu radi časti in elave. Gradili so tiho in 7. ljubeznijo ognjišče zagrebškim Slovencem, kateri so jim vračali ljubezen z .zaupanjem. Narodna knjižnica in Čitalnica je lahko ponosna na uspeli, ki ga je v tako kratkem času dosegla. Odziv naših ljudi je bil za današnjo razmere nepričakovan. Na desetisoče nas jo v Zagrebu, ne emigrantov in kolonistov, temveč polnopravnih občanov, ki so po naravnih gospodarskih zakonih našli v našem lepem mestu svoj dom. Za vso to tisočo in še prav posebno za ogromno množico onih, ki bi z delom svojih rok služijo kruh, jo ustanovljeno naše društvo. V njega spada sleherni naš človek, v njem bo vsak našel domačo besedo, domačo pesem, domačo družbo in domačo len ji-go, ki so nam vsem brez razlike enako drage. Časi so težki, potrebe so velike, vsak sam za sebe težko kaj doseže, združ melju samopomoči bi pa lahko marsikaj vstvarili. Vse te in še mnoge druge potrebe zagrebških Slovencev, silijo Narodno knjižnico in čitalnico, da nadaljuje svoje delo in, da izkusi zajeti v svoji vrste tisoče novih članov, da bi mogli močni in združeni napredovati v korist sebi in v prospeh skupnosti. Potreba je rodila naš list. Nas je že toliko, da nam pogosto manjka medsebojna vez, toda mi želimo tudi da najdejo naša stremljenja odmeva med mnogimi soči ki nas še ne poznajo. Mi ne skrivamo, nasprotno, želimo, da vpoznamo vso našo javnost našim delom in našimi smotr »Odmev« bo izhajal za zdaj redno na štirih straneh in bo priob-čcval v prvi vrati vesti iz društvenega pokreta, kakor tudi novice katere zanimajo zagrebški J las list ¡nima ¡namena. ,dii enim raspravam .-^zato poklicani drugi, a z druge stra-si ho prizadeval, da.; ostane dno rta višini resnega ljudskega glasila, v najboljšem pomenu ■Odmev« naj bo\re3 odmev vsega, * kar je dobro med. nami. Osebnosti so nam postranska p, glavno je načelno delo v prošpeh in napredek zagrebških Slovencev. Prosimo vso, ki so dobre, volje, i nas podpirajo, da sodelujejo, da kritikujejo kar je slabo, skratka: da tiam dejansko pomagajo vsak po svojih močeh in sposobnostih^ Uredništvo. Spored predavanj Predavanja se začno ob "/20 u-zvečer in trajajo 'I, do 1 uro. Sreda, 19. oktobra, Vseuč. prof. Dh Boris; Karnlk, Kakšni činitelji določujejo spol .(s projekcijami) . Sreda; 26. oktobra, Vseučprof. Dr. Alojz Tavčar; Pomen podnebja Jn zemlje za razvitek rastlin (s projekcijami). Sreda 2. novembra, VsouS. prof. Dr. Fran Zavrnili, Modor- klavnice in pregledovanje: sa (s projekcijami). Sreda', 9. novembra, Vseuč. pristav. Dr. Karlo Lnšicky; Golša, njeni vzroki in posledice, (s projekcijami). Sreda, 16. novembra, Vseuč. prof. Dr. Fran llešlč. Začetnik slovenske knjige, Primož Trubar jugoslovanski akciji. Sreda, 23. novembra, Vseuč. prof. Dr. lloris; Zamik, Veliki mislec Benedictus de Spinozc (ob tristoletnici rojstva). Sreda, 30. novembra. Dr. Rafael DoUnšck, O raku žene projekcijami). Sreda, 7. dccembra, Vseuč. prof. Dr. Albert Ogrizek, 0 planinskem gospodaretvu (s projekcijami) . Sreda; 14. decembra, Vseuč. prof. D.-. Fran Kogoj, Tuberkuloza kože (s projekcijami). Sreda] 21. decembra, Vseuč. prof. Dr. Fran licSič, O začetkih slovenske modeme književnosti. Sreda,j 29. dccembra. Dr. Fe-rili 'proti agrarni reformi rojega gospodarja v strahu da bi se 2 osamosvojenjem morali začeti sami brigati za pridobivanje vsakdanjega kruha. ■ To sem opazoval sam v Prek-murju. Nasprotno se je razvijal -proce3 v Slovenskih Goricah.' Vsak graščinski viničar je stremel za tem, da si s svojimi prihranki kupi, četudi še tako majhen košček. zemlje, kjer bo •oj gospod. Vzrok sem na-no v ogromni razliki izobrazbe. Prekmurec ni znal citati niti pisati, -ker ni imel svojih šol, ali je pa bil le jako slab v pisanju in čitanju. Duševni voditelji naroda so bili večinoma Madžari ali pa madžaroni, prepojeni z fevdalnim duhom. V Slovenskih Goricah je prodrla prosvečenost potem šole in časopisja v zadnjo Mislim, da sem s temi primeri najbolje pokazal, kako je' izobrazba potrebna, tudi za vsakdanje življenje. Vsak od nas ima neposredne koristi od nje. Seveda se izobrazba pridobiva prvenstveno v šolah. Ali ni vsakemu mogoče, da dolgo trga hlače na šolskih klopeh; 'to je dano samo manjšemu številu posameznikov. Tako nastane razlika v izobrazbi v človeški družbi. No to, česar ne more vsak doseči v šolah, mora mu dati človeška dnižba sama, in to s pomočjo svojih organizacij, kakor je na primer tudi naša Narodna knjižnica in čitalnica. Takšne združitve so torej neobhodna potreba. Nekdaj so v stari Avstriji bile naše Čitalnice sredina, kjer je gojila prosveta na našem jeziku, kjer se je netila ljubezen do lastnega naroda, prvenstveno do jezika, kajli Nemci so v svojih Naslovjiica^Odmeva št. 1 (31. 10093%) 29 1 III. V NEODVISNI DRŽAVI HRVAŠKI (1941-45) 1. TEŽKI ČASI Ko seje po Evropi začela širiti vojna, ko so kraljevino Jugoslavijo začela pretresati globoka notranjepolitična nesoglasja, so za zagrebške Slovence nastopili težki časi. Najhuje je bilo po aprilu leta 1941, ko je nastala Neodvisna država Hrvaška (NDH). ' RiSAVI-m oafAVA KRVAfSKA - tUHUii*BStVO HASfffVB Ured »iniatra aroj ¡560 U.B. """" 12>J1. Prectaet« 31o"vettSko fsrosvj ctne druStvo »Narodni D©a'i -zatirana djelovanjs. siammSf*.oavjsrco DRUŠTVO >*&xBxmi -pca« . z A a H s o v-:.:v Ks piUinjo, Koja a t« upravi 1 i «is ¡¿rpnja 1S41. 3. fleglavniku jnioistru nastava, daje se aiijstieii Sloven&č isoavjcU» drailtvo "narodni D«&rt u Sagf&bu no »ož«s oiekivatl nikakovu otoralnu podpora u »vosa radu, J ur -u-«o ovira u cijjaleati Zi>bra»juj9 ¡svafco ditljnju društveno ¿Jalova» nje u doaadanjea pravcu i oMegu. " '-C^agriSu, usnsa. wi«J» Po naioi^i »©.glavnika rainiatra» •t^jniML. Za*»b, 2) julija 1941. prednji dopis v*»H na siutnje Sa BruSVfo "Karo dni d ca" - i ol___ P ":'\.J Prepoved delovanja Narodnega doma (23. 7. 1941) in potrdilo o prejetju dokumenta Tedanji predsednik Narodnega doma Hinko Nučič je takoj po razglasitvi NDH navezal stike z novo ustaško oblastjo. Maja leta 1941 seje dogovoril za sestanek s prosvetnim ministrom dr.Miletom Bu-dakom, da bi se pogovorili o nadaljnjem delu slovenskega društva v Zagrebu. Nučič je po koncu vojne pripovedoval (na občnem zboru, kije bil 18. novembra leta 1945), daje bil sestanek izredno neprijeten. Dr. Budak je med drugim poudaril, da v nobenem primeru ni pripravljen izdati dovoljenja za nadaljnje delo slovenskega društva, kajti - kot je povedal - ne pride v poštev, da bi v hrvaški državi delovala druga država. To stališče je bilo kmalu potrjeno tudi pisno. 23. julija leta 1941 so v uradu prosvetnega ministra izdali prepoved delovanja Slovenskega prosvetnega društva Narodni dom. Dopis, ki ga hranimo v arhivu Slovenskega doma, je podpisal tajnik M. Covic. V listini je zapisano, da Narodni dom "ne more pričakovati nikakršne moralne podpore pri svojem delu, ker mu se v celoti prepoveduje vsakršno nadaljnje društveno delovanje v dosedanji smeri in obsegu ". Iz dopisa je razvidno, da gre pravzaprav za uradni odgovor na vprašanja, ki jih je Narodni dom pristojnemu ministrstvu poslal štiri dni prej, 19. junija leta 1941. Ugotavljanje datuma, s katerim je bilo delovanje društva prepovedano, zamegljuje na roko napisan dokument, ki ga hranimo v arhivu Slovenskega doma. Dokument ni podpisan in ni znano, s kakšnim namenom je nastal, pa tudi ne, kdaj. V njem piše, da so oblasti NDH uradno prepoved izdale že 27. maja leta 1941. V nepodpisanem dokumentu so poimensko navedeni tudi člani društva, ki so jih preganjali ustaši. Ob imenih so navedene usode, ki so te člane doletele: nekateri so bili aretirani, drugi ustreljeni ali obešeni, za nekaterimi seje izgubila vsaka sled... Iz tega je mogo- Nepodpisan rokopis o usodi če sklepati, daje dokument nastal takoj po koncu 2. svetovne vojne. Narodnega doma in nekaterih Prejetje uradne prepovedi delovanja (izdane 23. julija leta 1941) njegovih članov za časa NDH so člani odbora potrdili z lastnoročnim podpisom na hrbtni strani dopisa. Istega dne je odbor sklenil, da na podlagi 27. člena pravil društva celotno premoženje podari Slovenski matici v Ljubljani. In tako reši, kar se rešiti da. Seveda seje morala načrtovana primopredaja uskladiti z zakoni ustaške državne oblasti. Narodni dom je Slovensko matico o sklepu najprej obvestil z brzojavko, pozneje tudi z daljšim pismom. V njem je izražena želja, da se poskusi čim bolje izkoristiti trenutek, ko je NDH sicer prepovedala delovanje društva, vendar pa še ni izdala odloka o njegovi razpustitvi. ■ ^ ■ i?/s 'p C>7 p i) ¿Z- 3)X " h) X • hH' T". ŠMiiit, V i.š^-tr^ Č>1(, tj ■ CHo V V , . ¡CtfiAtr v ... — J • '/ ¿ i : ICL- tCf^ 'f'" r. Ušm^ r/^o 1t ,» -t t' £ tufcne«, /rfu. 2. REŠEVANJE PREMOŽENJA Vodstvo društva je skušalo rešiti pohištvo in opremo, predvsem pa knjižnico, ki je imela tedaj že okoli 5.000 knjig. Najprej se je porodila zamisel, da bi član društva, podjetnik Vilim Bizjak (lastnik tovarne "Bizjak keksi") knjige na lasten strošek odpeljal v Ljubljano, druga možnost pa je bila, da jih shrani v skladišču svoje tovarne. Glede ostalega premoženja Narodnega doma (največja vrednost je bil klavir) je bilo sklenjeno, da se po možnosti proda, denar pa porabi za prevoz knjižnice v Ljubljani. Če bi kaj denarja ostalo, bi ga podarili hrvaškemu Rdečemu križu, pri čemer bi prosili, da se sredstva porabijo v prvi vrsti za vojne begunce in izgnance iz Slovenije. ALI STE VEDELI... ... da je med dvema vojnama na zagrebški akademiji študiralo 84 svetovnima umetnostni Slovencev. • fi'.»-! ' TIC I, J O u f. N i ronS'il!J ¡iT 9*0 7 ■^lafon V Tjublipni dno 5, rmcvtn 1^41, SLOVENSKA MATICA LJUBLJANA rf« S.avfjuata 1041. Ti i n j o k Vil jAB, tovomnr 'nvrkn o, 52, -po-siSoao v rs, t\n jo "loven rk o not Ion v noijloflju o ofclo- on odbora UmUtva ««n-olni d osa v 3nprrhbu v pai«lu t; 27 druntv nih pravil •iprejola ioovino to«n društvo, "or jo glnvna inovin« ilruStvo v '-njiSnlol in tfi i iovino ar-. Mn\ no moreno propolj-ti v J».1«bljfmo,Vnn prooiao, ¡in jo blagovolit? isMitJ vt v nhrrcabi, floklor no <1o' ito novih nnvo 'H, - teta no pooblnSScvio, 'in v ameto »njiSnloo bivflosn aška čitalnica z Reke. Bronasti spomenik največjemu slovenskemu pesniku so gradili od leta 1900 do leta 1905. Odlok o razpustitvi Narodnega cloma, 7. 9. 1943 i .<:■■ , ,yi, ysuwitffll -■'■W'VA ______i j..'.'/.,i,.nam f/djfll ilTllS.tV'JT/il.'i CKi/.VI^W JW.VA ,\.1>.\- Ji - 'l^rovl/il don* tt Zngrei«-llr/M/ci.ln.- ZrjiMMmt 7.rujim 1043. ' oholim Zatomako ftjtfsdes o Ofl, Mortjl» nialatrn utitiiZte « tmMH^&kSSm&i taa-imf M h.vi.im »"»"«?,," MHUl Mnlim a M ««Hi Ml WMMUI-M,M- M ')/*■ ¡ar m is HaSefijsn . intKlnrUm MM, W«4 fUaMtt». W»i »I. «■ Si «ilietl aMmiaa Mu!» Kolini» meltnm.a o - —--------* »1mcMM MNto »(»«»JBI i«* u ZopDto, Ji ¡fiistiiffiitvft wrftbws, i.'fsd iWrfwiwJ 55" «««mm« ¡^¿¿"riS««^ M»« M sil/,. ntMlxnttiu ftliwlie « iwvir.l rMt«fit«illi Ml ¡tfm/iSroJM^ KiaTi -iiSW«i H iSwl " i»i«.tl d««» («Jeusl« 1 H^fe. O ton eWisoti* 1/. IfcwIftroWe««^ ef/lfieii iisfiwb ž/, ilffl«. («rej!» o '.lii ih i «rngUl j»3if»JW t! f^sftjfet, itom-.4>, IMMU» Gt/.r.a iww.ui uv.-nliu' i'ritaiS v, ? 'l.riir,» 1945, bwvwmox msffiiv&i sMm 'smm m» fl/t ciM fclvgsg pm»is4si1(a r.tnJ» SsSl-ii it ■': « <■• f-iSSTSt« 'J i % if. , ¿'Ptl^r-^ 33_ Vilim Bizjak v svojem sadovnjaku po ko}\cu 2. svetovne vb j ne w \ 34 Vilim Bizjak: PEKARNAR, DOBROTNIK, RAZLAŠČENEC Vilim Bi/jak se je rodil 6. maja leta 1892 v Ljubljani. Pekarske obrti seje izučilV očetovi pekarni. S poroko z Olgo Podkrajšek, kije podedovala družinsko hišo, je Bizjak prišel do prvega kapitala, s katerim je ddprl pekarno in slaščičarno v Rogaški Slatini. Tu seje začel njegov gospodarski uspeh s peko kruhkov "donatek", ki so ime dobili po mineralni vodi Donat, s katero so mesili testo zanje. Leta 1919 je Bizjak kupil pekarno W. in F. Berner, kije že pred 1. svetovno vojno v Rogaški Slatini poleg kruha proizvajala prepeče-nec,, kekse in vaflje. Ko mu tamkajšnje oblasti niso dovolile izgradnje nove pekarne, je leta 1923 odšel v Zagreb, kjer je na Savski cesti 32 kupil poslopje tedanje tekstilne tovarne (danes tovarna otroške obutve). S prijateljem Šrajem (ime ni znano), ki mu je denarno pomagal že v Rogaški Slatini, je ustanovil podjetje "Bizjak i drug". Podjetje je že pred 2. svetovno vojno postalo največja tovarna te vrste na Balkanu. V njej so na leto proizvedli 600 do 800 ton keksov, prepečepca in vafljev, in sicer po 80 receptih. Za takšno proizvodnjo so vsako leto porabili 400.000 jajc, 15.000 kg surovega masla, 26.000 kg medu, 185.000 litrov mleka in prek 700.000 kg moke. Najbolj znana proizvoda sta bila Petit beurr in Slatinski prepečenec. Leta 1939, ko je tovarna dosegla vrhunec uspeha, je bilo v njej zaposlenih 250 do 400 delavcev in 20 do 25 uslužbencev, med njimi največ iz Slovenije. V času Neodvisne države Hrvaške je tovarna nemoteno delala, saj je Bizjak prek dobrih vez nabavljal vse potrebne surovine. Med drugim jte s pfepečencem oskrboval hrvaško in nemško vojsko. Septembra leta 194'.1 je zagrebško mestno poglavarstvo tovarno preimenovalo v "V. Bizjak i drug KD tvornica keksa i dvopeka". Kmalu po koncu vojne, 4. septembra leta 1945, je bil Bizjak zaradi sodelovanja z okupatorjem obsojen na tri leta "izgube nacionalne časti". Vse tovarniške objekte je konfiscirala "Zemaljska uprava narodnih dobara." Tako je nastalo državno podjetje "Kraš". Vilim Bizjak je bil zelo dejaven v Narodni knjižnici in čitalnici in to že od ustanovitve leta 1930. Tega leta je s tovarniškim tovornim \ avtomobilom iz Brežic prepeljal knjige, ki jih je društvo kupilo od brežiškega župana. Na prvem miklavževanju pa je recimo na klavirju spremljal opernega pevca Maria Šimenca. Od ustanovitve do zadnjega občnega zbora pred 2. svetovno vojno je bil vsako leto izvoljen v nadzorni odbor. S soprog^sta knjižnici darovala več letnikov Ljubljanskega zvona, \ki imajo a^nes veliko bibliotečno vrednost. Najpomembnejšo vlogo je Bizjak odigral med 2. svetovno vojno, ko je bilo treba rešiti društveno knjižnico. Po konfiskaciji podjetja seje Vilim Bizjak umaknil iz javnega življenja. V svojem velikem sadovnjaku v Zelengaju je gojil sadje, ki gaje na triciklu sam vozil na prodajo na "mali plač" (Britanski trg). Ko so ga spraševali, kako se mu godi, je odgovarjal, da\ga zaradi manj obveznosti vsaj ne boli več želodec. \ Umrl je 12. decembra leta 1973. Pokopan je v družinski grobnici na ljubljanskih Žalah. i ALI STE VEDELI... ...da je slovenski literarni zgodovinar dr. Fran Petre (1906 -1978) v letih 1950-75 na zagrebški univerzi predaval slovensko književnost. V Zagrebu je bil tudi urednik revije Umjetnost riječi (1957-61), sourednik zbornika Uvod u književnost (1961) in član uredništva Slavistične revije (od 1970). Dr. Petre je pogosto predaval v Slovenskem domu, večkrat pa je za člane organiziral tudi izlete v Slovenijo. ...da sta slavna slovenska kiparja Boris in Zdenko Kalin študirala na likovni akademiji v Zagrebu. Boris Kalin (1905 -1975) je special-ko opravil pri Ivanu Meštroviču. Bil je dolgoletni profesor na ljubljanski likovni akademiji in član slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prejel je številna priznanja, med njimi kar trikrat Prešernovo nagrado (1947,1948, 1950). Zdenko Kalin (1911 -1990) se je kiparstva učil pri profesorju F. Kršiniču. Tudi on je poučeval na ljubljanski likovni akademiji, postal pa je tudi član SAZU. Prešernovo nagrado je prejel dvakrat (1959, 1982). IV. V SOCIALISTIČNI FEDERATIVNI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI (1945-91) 1. PO 2. SVETOVNI VOJNI - NOV ZAGON Že nekaj dni po uradnem koncu 2. svetovne vojne, 8. junija leta 1945, je predsednik društva Hinko Nučič (tedaj ravnatelj Narodnega gledališča v Zagrebu) pisal prosvetnemu ministrstvu Narodne vlade federalne Hrvaške in zaprosil za dovoljenje za javno delovanje. Pismu je priložil seznam odbornikov, ki so društvo vodili do prepovedi delovanja (do 23. julija leta 1941), prepis društvenih pravil, ki jih je uprava Savske banovine odobrila 27. maja leta 1936, pripis, da bodo ta pravila veljala samo do prve skupščine društva ter priporočilno pismo mestnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije v Zagrebu. Vsekakor je zanimivo, da v prošnji zasledimo nekaj netočnosti. Nučič je namreč zapisal, da se društvo imenuje "Slovensko prosvetno društvo Narodni dom" in da deluje že od leta 1927. To seveda ni res. Društvo je nastalo leta 1929, ko so tedanje zagrebške oblasti odobrile pravila Narodne knjižnice in čitalnice, ki seje leta 1936 preimenovala v Narodni dom. Nučič je večkrat pomešal podatke. Na prvem občnem zboru po 2. svetovni vojni, ki je bil 18. novembra leta 1945, je dejal, da je bil prvi predsednik društva Ivan Okretič. Kar ni res: Okretič je bil predsednik Slovenskega prosvetnega društva in ne Narodne knjižnice in čitalnice (ki se je pozneje preimenovala v Narodni dom). Nučič je tedaj v svojem poročilu navedel tudi prireditve, ki jih NAKIC ni nikoli pripravil. Sklepamo lahko, daje do zmešnjave prišlo zato, ker je bil Nučič med ustanovitelji dveh slovenskih društev: Slovenskega prosvetnega društva (1928) in Slovenske knjižnice in čitalnice (1929). Stavba na Berislavičevi ulici 6, kjer je bil takoj po 2. svetovni vojni leta 1945 nekaj mesecev sedež Slovenskega doma. ttUveneke proevjetne apuštvs » mmdni tion», fteje Je epet M6tU sanmjUi raäw, peniva m ko ji m mm .j« H pavtaštem IU nšppulaitšim iS bivših proetertja -i/»ištva fmMswv im lyy knjige, note, slike, namješlaj ili h i h., kakav a mal inventar, 4a istega vmte u apis&tVenim pnaslerijma, tieplsla» vtčeva nI, o/i, kat, Teta leka mtvajit ## svt sni, ko j im je pas nato, mje ee> nalaas meni dijeiavt dmMvsm imovine, da te prijave u tajniStu grešiva. Ifi^wtf yf-'-e^f Xfs föi+tjtl' ßu, Po 2. svetovni vojni je društvo dejansko zaživelo že 1. julija leta 1945, ko so se v prostorih mestnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije na Berislavičevi 6 sešli nekdanji odborniki in aktivisti Narodnega doma. Prišli so Hinko Nučič, Milan Kurent, Franjo Mihelin, Stojan Potočnik, Avgust Türk, dr. Jože Sini-goj, Jožica Zorko, Matej Jugo-vič, Karel Stropnik, Franjo Pa-gon, Franjo Štrukelj, dr.Janez Cerne, Metka Tavčar, Mirko Vider, Vekoslav Treiber in Vinko Baumgartner. Navedeni člani so postali člani odbora, ki je pozneje pripravil občni zbor. Na tem sestanku so bili navzoči tudi nekateri člani mestnega odbora Osvobodilne fronte. Že uvodoma je Nučič navzoče pozval, da se poklonijo spominu na ustreljene in obešene člane odbora društva Željka Vižintina, Rudolfa Rožanca, Vinka Cesnika in Slave Klavore. Na sestanku so se med drugim pogovarjali o delu, ki so ga opravili v času NDH, in o nalogah, ki jih je treba izpeljati pred občnim zborom. Treba je bilo poiskati inventar društva, kije bil v času NDH bodisi zasežen bodisi shranjen pri posameznikih, pomembna naloga pa je bila tudi obveščanje starih in pridobitev novih članov društva. Že poleti je društvo v Malem gledališču (današnja Gavella) pripravilo dve javni prireditvi (6. In 14. : oktobra leta 1945). Nadvse dejaven je bil mladinski odsek, ki je še pred občnim zborom pripravil osem literarnih in dva kulturna večera ter pet javnih prireditev v sodelovanju z dramskim odsekom. Nastopali so tudi v Sloveniji, med drugim v Sevnici, Cerkljah in Krški vasi. Na gozdni jasi pri Zdolah so se 5. avgusta leta 1945 spomnili ustreljenega člana Rudolfa Rožanca. Na tej prireditvi se je zbralo kar 60 članov društva. 2. NOVO IME -SLOVENSKI DOM Prvi povojni oziroma 11. redni občni zbor društva je bil 18. novembra leta 1945. Tedaj je društvo dobilo novo ime - Slovenski dom. V novih pravilih društva v 1. členu piše: "Društvo se imenuje "Slovenski dom" v Zagrebu. Delokrog društva obsega področje cele Federalne države Hrvatske." Toda od 12. občnega zbora, ki je bil leta 1946, se pojavlja tudi drugačno ime: Kulturno-prosvetno društvo "Slovenski dom" v Zagrebu. Ni znano, zakaj je prišlo do te spremembe. Zanimivo pa je, da seje tudi v tem obdobju uporabljal ifaswiisMi. llH ....... nt sil l'ö^tifijii št S¥i i H ¡«Li, % <}'■■ 69 jäf9 fädi d¥t/iöTiö0L ¡vi,in siii. ikösi pgffgge i ¡sve säi/iitj { ¡:\"!A-<) Groi.tiii, da Sil ¡15 Ml« BfrjHatIMM Ol, 6/1, Ijffln öJ 10-18 iSt-t. Vabilo k včlanitvi v Narodni dom in oglas, s katerim je društvo iskalo med vojno izgubljeni inventar, 24. in 25. 6. 1945 Zapisnik s ptvega povojnega občnega zbora, ko se je društvo preimenovalo v Slovenski dom, 18. 11. 1945 H, rsäiwgd uMmgtt ubem »l&rmutegb tesitm eu h O V i, U p % S P 0 K" v t-wrew* v dvarmi OaJbsmiiSwakggfi xooi.ovoljnlh (Ur.llr.t JlB,iit.J9/151-1946> vbm _i._0 ..» « .1 i_<•_a.Ii o uM[an;,o iMontavnljhlH lirispavfcnv -r Sonarju ¡¡a ljutlalcn .iolo '.ratatrz i n iisatvn v ; o.vvetlli, o''/. i. tn n. *'ln, in drnatro *an;,n.,ljo ".jI»*, 'i jii: vllosi *:(■',-. v..J pn-lošnisa. V donialh "ii j a iftlicavoti n/, t.o odločbo. - avnloJo naročal in n naooniV iinlutrn: "orio 1 ijj i J Slovenec. Pripravljeno je bilo vse za ureditev prostorov v Varšavski ulici. Toda starši niso pokazali dovolj zanimanja in tedaj je padla v vodo prva in verjetno zadnja priložnost za delovanje prave slovenske šole na Hrvaškem. V zvezi s šolstvom je zanimiva še ena zamisel, ki seje rodila po koncu vojne. Član odbora dr. Janez Cerne je julija leta 1945 predlagal, da bi se Slovenci Hrvaški zahvalili za odprtost ob sprejemanju slovenskih beguncev, ki so se na Hrvaško zatekli med vojno vihro. Predlagal je, da bi zbrali denar za izgradnjo šole ali ambulante. Člani Slovenskega doma so na mitingu v Horvatih ob dnevu OF Slovenije (27. aprila leta 1946) sklenili, da bodo šolo zgradili prav v Horvatih, kjer so se med 2. svetovno vojno borile slovenske partizanske enote. To pobudo so podprli tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, vendar pa so slovenski organi oblasti postavili pogoj, da lahko akcija zbiranja denarja poteka le med Slovenci, ki so bili pregnani in izseljeni iz Slovenije na Hrvaško. V Slovenskem domu so ustanovili poseben odbor, kije zbiral denar. Zbiralna akcija je bila uspešna, vendar je bil izkupiček premajhen za izgradnjo objekta. Povrhu Slovenija ni nikoli izpolnila obljube, da bo za gradnjo prispevala večjo količino lesa. Ko tudi dodatne akcije niso obrodile sadov, je Slovenski dom sklenil, da zbrani denar izroči pristojnim hrvaškim organom, ki naj poskrbijo za uresničitev zamisli. Denar (160.000 dinarjev) je bil 18. julija leta 1951 izročen kotarskemu narodnemu odboru Sveta za pro-sveto in kulturo Zagreb, ni pa znano, kje je končal. 4. ORGANIZACIJA V organizaciji društva v prvih povojnih letih ni bilo velikih sprememb. Pomembno vlogo sta igrala predsednik in tajnik, odločitve pa sta sprejemala ožji in širši odbor (plenum). Društvo Slovenski dom je od konca 2. svetovne vojne do 7. julija leta 1946 vodil Hinko Nučič. Ko se je zaradi zdravstvenih težav s položaja umaknil, so ga člani nagradili s podelitvijo naziva častnega predsednika; Nučič je bil častni predsednik društva vse do svoje smrti leta 1970. Naslednji predsedniki so bili: Franjo Štamberger (7.7.1946 do 19.10.1947), Milan Rogič (19.10.1947 do 2.4.1949), Niko Sever (2.4.1949 do 28.2.1952), Silvan Dolničar (28.2.1952 do 31.1.1954), dr.Fran Rapotec (31.1.1954 do 30.10.1955), Janko Gruden (30.10.1955 do 28.10 .1956), Vilim Čehovin (28.10.1956 do 20.10.1957), Janko Gruden (28.10.1957 do 26.10.1958), Niko Sever (26.10.1958 do 6.11.1960), Josip Bertok (6.11.1960 do 6.3.1966), Niko Sever (6.3.1956 do 22.2.1970), Vladimir Jugovič (22.2.1970. do 4.10.1989) in Boško Čušin (4.10.1989 do 8.10.1990). Bogdan Rup-nik je bil v obdobju od 8.10.1990 do 2.4.1993 nekaj časa v.d. predsednika, nekaj časa pa predsednik. Sodeč po zapisnikih iz tega obdobja so se člani društva na občnih zborih in na drugih sestankih pogosto pritoževali zaradi neaktivnosti nekaterih odbornikov. Obenem pa pozoren bralec dostopnih dokumentov ugotovi, da je imelo društvo zelo močno jedro članov, na katere je bilo vselej mogoče računati. Na nekatera imena naletimo vedno znova - enkrat na enem položaju, drugič na drugem. Med njimi so tudi trije člani, ki so bili v tem obdobju na različne položaje izvoljeni več kot dvajsetkrat. To so Ruža Lucija Petelin, Slavko Ašen-brener in Rudolf Strašek. Samo malo manjkrat se pojavljajo naslednja imena: dr.Fran Kogoj, Matej Jugovič, Jožica Zorko, Josip Jakič, Franjo Pagon, Franjo Rolih, Valentin Dragarin, dr.Janez Cerne, dr.Rudolf Zalokar, Ciril Lindič, Franček Cegnar, Janko Mešiček, Tone Potokar, Franjo Drašler, Bruno Jerič, Božena Tomažič-Jugovič, Joško Sedej, dr.Fran Rapotec, Albin Prezelj, Miroslav Gruden, Jože Gruden, Miha Korošec, Avgust Turk, Jože Kramer, Ernest Gorišek, dr.Fran Petre, Rudolf Beltram, Vladimir Jugovič, Bogdan Rupnik in Vera Dugič. Seveda pa to ni končni seznam zaslužnih članov, ki so v različnih - krajših in daljših obdobjih - s svojo dejavnostjo vtisnili pečat Slovenskemu domu v Zagrebu. Sprva so bili občni zbori sklicevani vsako leto, pozneje pa so se v društvu odločili za dveletne mandate. Na žalost vseh zapisnikov v arhivu Slovenskega doma ni. Manjkajo tisti iz šestdesetih let, 4> ALI STE VEDELI. ... da je bilo prvo slovensko dramsko delo, ki so ga uprizorili v Zagrebu (8. decembra 1895), igra Janka Kersnika in Josipa Jurčiča Berite novice. V predstavi v slovenskem jeziku so igrali hrvaški umetniki. Do prve izvedbe kakšnega slovenskega dramskega teksta v hrvaščini je prišlo šele leta 1900, ko so v Zagrebu uprizorili dramo Ivana Cankarja Jakob Ruda. Za prevod in režijo je poskrbel Ignacij Borštnik, kije odigral tudi naslovno vlogo. ...da je znana slovenska pisateljica Zofka Kveder (1878 - 1926) dolga leta živela na Hrvaškem. Roman Hanka (1928) je napisala v hrvaškem jeziku. Vabilo zagrebškim Slovencem iz leta 1947, da se včlanijo v Slovenski dom TI Kiiltumo-prraT«tno drugtvo •^LOViT.hil Zagret - irenloTB ulico 9. Tovariš I TovariSiča. 1 "Slovenski dom" jo Tvoj don 1 V njeo je dnevno od 9-21.}G ure odprtsSitalnies in s na raanolisjjo slovenski in hrvatski dnevniki, tedniki in revijo, bonu ne sofes hiti naročen na celo vrsto Saeonjsn-7, v čakalnici jih lb lahko dnevno prečitaš. . . Knjižnica in» čez JOOO knjig in se iz dneve v dan potaiozuje. Gotovo rad bsreiS,, zakaj s--, pa ne poslužuješ svoje knjižnice ? Knjižnica js danor, sodobno urejena in Jo vodi iakusni knjižničar, a odprta je vsako sredo in petek od IS - ¿0 uro in v nedeljo od 10-12 ure, V sklonu "Slovenskega dooa* delujeta aie&ani in moški pevski zbor. Če ljubiš petje in entia sposobnosti, prida bv nredo ali _ petek oh 20 uri ns pevsko vajo in se prijavi pevovodji. Ce pa sol-t želiš sodelovati v draafeti gkupini, ki jo uspešno vo«i tov. uinko TučSič, režiser zagrebške draise, sporoSi to v tajništvu od 16 - 20 ure in koš dobil nadal.Jna navodila. narEonikaji isiajo.tudi svoj zl-or in kodo radi sprajeli le nove haraonikašef ce se zanisas za to, se z/tlasi »nk o> nedeljah med 10 -12 uro v tajništvu, ljubitelje plefine glesshe so pa študentje ustanovili svoj jsaz-orkester Vsek--ietrtek»8o-v-(lruyS=eni-4vBrani 7sak četrtek oh 19.JO eo v dma-oeni dvorani sestanki z prdgreniora mladinskega- odseka, ali ;>a predavanja z slikali. Prihajaj večkrat v "SloVenski doa2. , spoznaj svoje tovariše in rojake, sodeluj v kulturnem življenju Ih ponosen l'oš na svoj rod, svotfo kulturo in -Jeaik~+- svoj Jezik I _arjanja je odpela kar 152 vlog. Ob njeni smrti so hrvaški časopisi pisali, da je bila častna Slovenka ter požrtvovalna in nadvse zaslužna podložnica hrvaške Talie. s konca sedemdesetih in začetka osemdesetih let. Praznino iz tega obdobja k sreči zapolnjujejo nekatere druge listine, na primer programi prireditev, priznanja in diplome. V tretjem obdobju delovanja društva je bilo sklicanih 35 občnih zborov. Zanimivo je, da od oktobra leta 1989 do oktobra leta 1991 (torej kar dve leti) ni bilo nobenega občnega zbora. Sodeč po zapisnikih se je na občnih zborih veliko govorilo o splošnem položaju Slovencev v Zagrebu, veliko pa tudi o nujnosti pridobitve čim večjega števila članov. Zanimivo je, da na občnih zborih niso volili vedno istega števila članov upravnega odbora. Številka se je vedno vrtela okoli 20. Včasih so volili tudi namestnike odbornikov, čeprav nikjer ni pojasnjena njihova vloga. V nekaterih zapisnikih beremo, daje kakšen odbornik zapustil odbor, ne pa tudi, ali so na njegovo mesto imenovali novega. Poleg upravnega odbora je imelo društvo še nadzorni odbor in razsodišče (pozneje odbor samoupravne družbene kontrole). Nenavadno je, da so na občnem zboru včasih izvolili samo člane vodstva in da so se tako izvoljeni predstavniki šele pozneje dogovorili, katere položaje bodo prevzeli, kdo bo predsednik ali podpredsednik društva itd. Po 17. občnem zboru leta 1951, recimo, so dolžnosti med izvoljene kandidate razdelili šele na poznejšem plenumu. Plenum je torej izbral predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, gospodaija, knjižničarja, prosvetarja, propagandista in načelnike dramske sekcije, pevskega zbora, pionirske sekcije... ter člane nadzornega odbora in razsodišča. 5. PODRUŽNICE Največja razlika v primerjavi z današnjo organizacijo je vsekakor ta, daje bil Slovenski dom v povojnem obdobju krovna organizacija Slovencev na Hrvaškem. Vse do sedemdesetih let sta delovali dve podružnici, in sicer Slovenski dom Bazovica na Reki in Slovenski dom Triglav v Karlovcu. Njihovi predstavniki so sodelovali na občnih zborih v Zagrebu, kjer so poročali o delovanju podružnic, ki pa so bile v finančnem poslovanju samostojne. Leta 1946 so člani Slovenskega doma v Zagrebu ustanovili podružnico Maksimir. Zanimivo je, da so natančno določili meje podružnice. Potekale so po ulicah od Mirogoja prek Horvatovca, Mi-kuličeve, Pavlovičeve, Jurkovičeve, Vojnovičeve in Starčičeve ulice, do Staljinovega trga ter Kružičeve in Držičeve ulice. Toda že leto dni pozneje so na občnem zboru ugotovili, da taka oblika delovanja ni koristna in da zaradi organizacijskih, prostorskih in denarnih težav celo zapleta delovanje društva. Leta 1946 sta bili ustanovljeni tudi podružnici na Reki in v Osije-ku. Uradno ime prve je bilo Slovenski dom Bazovica Reka, druge pa France Rožman Osijek. Že leta 1948 o delovanju osiješke podružnice ni več nobene sledi. Pač paje leta 1951 začela delovati nova podružnica - Slovenski dom Triglav v Karlovcu. O delovanju podružnic v arhivu zagrebškega Slovenskega doma ni veliko dokumentov. V zapisnikih naletimo na podatek, daje bila podružnica Bazovica leta 1951 pohvaljena za svoje delo in da seje pozneje soočila s krizo, ki pa sojo člani uspešno premagali. Delegat Bazovice (v zapisniku ni navedeno njegovo ime) je na občnem zboru leta 1956, recimo, poročal, da imajo že 200 članov, daje dramska sekcija uprizorila Nučičevega Analfabeta in da zdaj pripravljajo Go-larjevo Vdovo Rošlinko. Več podatkov je o karlovškem Slovenskem domu Triglav. Verjetno zaradi bližine Zagreba. Predsednik društva je bil Adi Gruden. Leta 1956 je na občnem zboru poročal, da društvo šteje že 400 članov, daje zelo prodorna 42-članska sekcija mladih harmonikarjev, da so ob 200. obletnici Linhartovega rojstva uprizorili njegovo igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi in da so pripravili tri plesne tečaje, ki jih je obiskovalo 300 mladih. Za leto 1958 je predstavnik Triglava na občnem zboru zagrebškega Slovenskega doma poročal, da kar-lovško društvo šteje 516 članov, da sta zaživela veseli glasbeni kvintet in 18-članski plesni orkester, daje stekel tečaj slovenskega jezika, za katerega pa zanimanje ni veliko. Leto dni pozneje so Karlov-čani poročali, da podružnica šteje že 534 članov, med katerimi je 260 pionirjev. Na poročila o delu podružnic naletimo v zapisnikih občnih zborov vse do leta 1976, ko so se podružnice povsem osamosvojile. Temu je botroval republiški predpis, da morajo biti podružnice vseh društev, ki štejejo več kot 30 članov, registrirane kot samostojne društvene organizacije. Toda sodelovanje ni prenehalo. Se zlasti, ko je na pobudo kar-lovškega društva nastala Medobčinska zveza kulturno-prosvetnih društev Bratstva in enotnosti v Karlovcu (1974) in ko se je vanjo vključil zagrebški Slovenski dom. Predsednik zveze je bil Adi Gruden, podpredsednik pa Silvin Jerman. K sodelovanju so povabili tudi društva iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine, ki se nagibajo h Karlovcu. KULTURNO-PROSVETNO DRUŠTVO »SLOVENSKI DOM« Zagreb, Masarykova 13/1_ Stav. ™ ČLANSKA KARTOTEKA Ime In priimek: M&LINGER KO JO A Datum In kra) rojstva: 30.XI»1955,- Zagreb Nosiov v zagrobu: Ui .Proleter .bigada 45 Naslov v Sloveniji: Poklic: Študentka matematike Pristopil dne-. 19.V-1977. Teleton: Akllvnost: Izkaznico sprejelo Študent ronuštvo ČLANSKA IZKAZNICA stev. _ 4410. In priimek MALINGEH. MOJCA rojen teta 1955 v Zagrebu naslov Ul.p'rol01efc*brigada 4$ fi ...».M^-^ilng.M^io f) M. P. .....«»^gMMMp! Članska izkaznica in članska kartoteka iz leta 1977 6. ČLANSTVO Skoraj na vsakem občnem zboru je predstavnik društva poročal o številu članov in o tem, koliko se jih je včlanilo na novo. Najmanj aktivnih članov je bilo leta 1989, in sicer samo 120, največ pa leta 1950, ko jih je bilo v člansko kartoteko vpisanih 2.232. Zanimiv je podatek iz leta 1952. V dokumentih namreč piše, daje društvo štelo 1.461 članov, da pa je bilo "resničnih" članov kar 7.320. Kaj to pomeni, ni jasno. Način evidentiranja je bil očitno tako različen, da podatki sploh niso primerljivi. Pa vendar so zanimivi, saj nudijo vsaj površen vpogled v zanimanje Slovencev za slovensko društvo v Zagrebu. Dejstvo, da je imelo društvo leta 1989 samo 120 aktivnih članov, nikakor ne pomeni, daje delo v tem času zamrlo; delovale so nekatere sekcije ter knjižnica in čitalnica, uredili pa so se tudi prostori za okrepčevalnico. Število članov Slovenskega doma v letih 1946-89 Leto občnega zbora Število članov po evidenci Člani, ki plačajo članarino Novi člani 1946 1361 - 368 1947 1702 1258 - 1949 2108 1154 204 1950 2232 926 - 1951 1126 - 79 1952 1461 - - resnično 7320 700 47 1952 oktober 750 449 92 1953 738 - 115 1954 31.1. 750 449 92 1954 24.10. 758 82 - Bazovica 245 - - Karlovec 320 - - 1956 800 -900 - - 1974 cca 1000 750 - 1976 1056 516 198 1987 prek 500 aktivnih 120 - 1989 120 aktivnih - - 7. VELIKE TEŽAVE ALI STE VEDELI... ^¡pP" ... da je slovenski pisatelj, politik, urednik in publicist Etbin Kristan (1867 -1953) obiskoval gimnazijo v Zagrebu. Kadetnico je končal v Karlovcu, kjer je dosegel čin nadporočnika, vendar pa se je vojaški karieri leta 1887 odpovedal in se posvetil novinarstvu. Tedaj je postal dopisnik časopisa Agra-mer Tagblatt. ...da je bil matematik, fizik in filozof Josip Križan (1841 - 1921) gimnazijski profesor v Varaždinu. Leta 1886je napisal delo Logika, ki je pi~vi slovenski učbenik logike, terminološko primerljiv s tedanjimi nemško pisanimi učbeniki te stroke. Križan je v hrvaščini napisal. knjigo Nauk o čustvima (1885). V zadnjih letih tretjega obdobja seje društvo znašlo v resni krizi, ki je bila prevladana šele nekaj let po razpadu SFRJ. Nesporazumi so se začeli komaj dva tedna po 45. občnem zboru, 4. oktobra leta 1989. To je bil zadnji občni zbor v obdobju SFRJ. Na njem je bil na predlog dotedanjega predsednika Vladimirja Jugoviča za novega predsednika izbran osnovnošolski učitelj Boško Cušin. Toda že 12 dni pozneje, na 1. redni seji predsedstva društva (16. oktobra leta 1989), ko je bil za podpredsednika društva izbran dr.Ivan Cesar, za tajnika pa Jože Rems, seje pojavila zahteva, da se skliče izredni občni zbor. O burnem ozračju priča naslednji citat iz zapisnika: "Za besedo je prosila Vera Dngič, ki je zopet vse skupaj skritizirala, češ da skupščina ni delala v redu; da se volitve niso pravilno izvajale, pa je predlagala, da se v kratkem skliče redna skupščina ... Zaradi nestrinjanja z njenim predlogom je dala odpoved na članst\>o v predsedstvu." Na njeno mesto je bila imenovana dr.Sveta Korič. Nesoglasja so se nadaljevala tudi po tej seji predsedstva. 19. maja leta 1990je nadzorni odbor na pobudo nekdanjega dolgoletnega predsednika društva Vladimirja Jugoviča in vodje harmonikarskega orkestra Zvonka Šiljca predlagal sklic izredne skupščine, na kateri bi zamenjali predsednika društva in izvolili nov odbor. Že nekaj dni pozneje (4. junij 1990) je član predsedstva Bogdan Rupnik pisno zahteval, da Vladimirja Jugoviča izključijo iz društva. Na podlagi te zahteve je bil Jugovič 13. junija leta 1990 suspendiran iz članstva. Predsednik Boško Cušin je na 8. seji predsedstva 26. septembra leta 1990 nepreklicno odstopil, za vršilca dolžnosti predsednika pa je bil imenovan Bogdan Rupnik. Svetle plati tega obdobja so povezane z začetkom preurejanja društvenih prostorov in obnovo inventarja, pri čemer sta veliko vlogo odigrala prav Bogdan Rupnik in njegova desna roka Slavica Hor-jak. Razpad SFRJ je društvo pričakalo z načetimi medčloveškimi odnosi in skromno dejavnostjo - z dvema pevskima zboroma, literarno in plesno sekcijo. 8. FINANCIRANJE Društvo je v obdobje po 2. svetovni vojni vstopilo s pozitivno bilanco v blagajni. Čeprav je bilo med vojno društvo prepovedano, to še ne pomeni, da stroškov ni bilo. Največji izdatek je bila najemnina za prostore. Stroške so s prostovoljnimi prispevki pokrivali nekateri člani, med njimi Vilim Bizjak, Hinko Nučič, Julij Jakil, Milan Kurent, Niko Sever in Josip Gostič. 1. junija leta 1945 - po zamenjavi kun v dinarje - je bilo stanje na računu Slovenskega doma natanko 4,38 dinarja. Po tistem so bili glavni viri denarja članarine, vpisnine, prostovoljni prispevki in dobiček s prireditev, pozneje pa tudi dotacije, izkupiček od prodaje inventaija in oddajanja prostorov. Precejšen zaslužek so prinašale tudi vstopnice za plese, ki so bolj ali manj redno potekali od leta 1950 do leta 1987. V sedemdesetih letih, ko so bili tako imenovani "piesnjaki v Slovencu" najbolj priljubljeni, seje prodalo tudi po 500 vstopnic na večer. Poslovalo seje gospodarno, kar potrjuje dejstvo, daje društvo vsako leto končalo s pozitivnim saldom. Do leta 1954 ni bilo pomembnih dotacij za delovanje društva. Nekaj majhnih zneskov je prišlo iz Slovenije, zaradi pomanjkljivih podatkov pa ni razvidno, kdaj so sredstva začela prihajati tudi iz hrvaških virov. Domnevamo, da v času, ko so nastajali skladi za kulturo, nekje v šestdesetih letih. Te sklade so pozneje nadomestile samoupravne interesne skupnosti za kulturo. Vendar pa so bile dotacije namenjene izključno za amatersko kulturno dejavnost, vse ostale stroške je moralo društvo pokriti iz lastnih prihodkov. Gmotni položaj društva je začel slabeti v sedemdesetih letih. Leta 1971 so bili lastni dohodki in dotacije približno enaki. Pet let pozneje pa je bilo dotacij samo za tretjino vseh sredstev. Po tistem je bilo malo bolje le še leta 1986, ko so dotacije presegle lastne dohodke društva. Težko je presoditi, ali je do takega razmerja prišlo zato, ker so državne ustanove društvu namenjale več denarja, ali pa preprosto zato, ker je društvo vstopalo v krizne čase in je zbralo čedalje manj lastnega denarja. ALI STE VEDELI... ...da je slovenski skladatelj Blaž Arnič (1901 - 1970) pred 2. svetovno vojno več let poučeval glasbo v Bolu na Braču. 9. PODROČJA PLODNEGA DELOVANJA KNJIŽNICA Ime društva se je spreminjalo, prednostna naloga pa je ves čas ostajala približati knjigo članom društva. Že na prvem povojnem občnem zboru (18. novembra leta 1945) je o tej dejavnosti obširno poročal knjižničar ing.Marcel Zorga. Zahvalil seje vsem. ki so med vojno skrbeli za knjižnico, posebno zahvalo pa je namenil knjižničarju Marijanu Orlu, kije skrb za knjige prevzel takoj po koncu vojne. Leta 1946 je bilo v knjižnici 3.496 knjig. Slovenskih knjig je bilo 1.892, hrvaških 767, nemških 815, v drugih jezikih pa 22. V tem letuje v knjižnico zahajalo 138 članov, ki so si sposodili 2.086 knjig. Knjižnico so temeljito preuredili leta 1947, ko so na novo uredili katalog, oblikovali novo kartoteko, vse knjige pa na novo označili. Knjižničarje bil Božidar Tomašič. Knjižnica je bila vnovič preurejena leta 1974; po de-kadnem sistemu in v skladu s smernicami zagrebške mestne knjižnice jo je uredila knjižničarka Milojka Jakomin. Število knjig seje spreminjalo; nekatere je bilo treba izločiti, ker so bile poškodovane, prihajale pa so tudi nove. Knjižnici so veliko knjig tudi podarili. Tako je na primer Slovenski dom že kmalu po koncu 2. svetovne vojne od Pipe Arko Tavčar prejel kar 23 letnikov vezanega Ljubljanskega zvona. Vilim Bizjak in njegova soproga pa sta leta 1958 in 1959 podarila 8 letnikov Ljubljanskega zvona in 8 letnikov Sodobnosti. Knjige imajo neprecenljivo vrednost in so še danes v knjižnici društva. Letniki Ljubljanskih zvonov v knjižnici Slovenskega doma _itk ALI STE VEDELI... ... da je slovenski gledališki režiser Ferdo Delak (1905 - 1968) v letih 1946-51 ustvarjal v Drami Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu. V letih 1951-54 je bil upravnik Narodnega gledališča na Reki. ... da je jeseni leta 1912 nastala Hrvatsko-slovenska stranka prava z dvema predsednikoma, M. Starčevičem in I. Sušteršičem. Ivan Sušteršič (1863 -1925), kije bil tedaj poslanec na Dunaju, je izjavil: "Hrvaško-slovenski narod je eno telo, eno srce, ena duša." ... da se je slovenski kipar Sveto-slav Peruzzi (1881 -1936) na prigovarjanje Ivana Meštroviča leta 1910 preselil iz Ljubljane v Split, kjer je bil v letih 1911-36 profesor modeliranja na obrtni šoli. V tem času je med drugim izdelal Plaketo dona Frana Bulica (1921) in portretno glavo Frana Simuno-viča (1922-23). ...da so med 2. svetovno vojno slovenski begunci v Zagrebu izdajali list Glas resnice. V uredništvu J. Dolarja, J. Gradišnika in F. Fili-piča je izšlo 17 številk. ... da je velik hrvaški igralec in režiser Anton Marti (1923) v letih 1949-54 delal v Kopru, in sicer kot režiser v italijanskem koprskem gledališču in pri Radiu Koper -Ccipodistria. Režiral je tudi pri slovenskem gledališču v Trstu in pri ljubljanski televiziji. ... daje znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik (1872 - 1957) svoje zadnje delo ustvaril na Hrvaškem. Leta 1956je projektiral paviljon za tedanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita na Brionih. Podatki o knjižničarjih v obdobju od konca 2. svetovne vojne do razpada SFRJ so nepopolni. Tako kot je na žalost nepopoln arhiv društva. Znana so imena posameznikov, ki so knjižnico vodili do leta 1960. To so bili Marijan Orel, Marcel Zorga, Božidar Tomašič, Božena Tomažič-Jugovič (knjižnico je vodila kar sedem let, od 2.4.1949 do 27.10.1957), Danica Kajtna, Emilija Vučič in Helena Drašler. Leta 1974 je knjižnico vodila Milojka Jakomin, leta 1976 pa je zanjo skrbel Rudolf Beltram. Jeseni leta 1990 je knjižnico prevzela Jadranka Sodenicki, pomagala pa ji je dotedanja knjižničarka Slavica Bogovič. Knjižnica je bila redno odprta dvakrat v tednu, ponavadi ob ponedeljkih in četrtkih. Zanimanje za izposojo knjig je bilo iz leta v leto manjše. Na to so opozarjali tudi člani na občnih zborih leta 1987 in leta 1989. Poudarjali so, daje velika škoda, ker je edina knjižnica v Zagrebu s slovensko literaturo tako slabo obiskana. Vanjo so namreč zahajali le posamezni člani in študenti. Opozarjali so še, da že več let ni bila kupljena niti ena sama knjiga. ČITALNICA Poročila o delu čitalnice so zelo pomanjkljiva. Iz dostopnih dokumentov je razvidno, daje bila praviloma odprta vsak dan med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro. Drugače je bilo le v letih 1974 in 1976. Tedaj so namreč v prostorih društva potekala predavanja Višje šole za organizacijo dela iz Kranja, in sicer vsako popoldne do 18.30 ure. Slovenski dom je namreč z upravo te višje šole sklenil pogodbo o najemu prostorov. V času predavanj je bila čitalnica odprta že od 13. ure. Iz poročila z občnega zbora leta 1947 je razvidno, da so v čitalnico že od konca 2. svetovne vojne prihajali številni časopisi - slovenski, hrvaški in srbski. Članom Slovenskega doma je bilo tega leta dostopnih 7 dnevnikov, 11 tednikov in 6 revij. Zamisel, da bi obnovili klub ali krog bralcev, kakršen je deloval pred vojno, ni zaživela. Od slovenskega tiska so bili v različnih obdobjih dostopni naslednji časopisi: Ljudska pravica, Večer, Primorski dnevnik, Slovenski poročevalec, Tedenska tribuna, Slovenski vestnik, Soča, Slovenski Jadran, Tovariš, Novi Matajur, Pavliha, Beseda, Naša sodobnost, Nova obzorja, Planinski vestnik, Sodobna pota, Proteus, Ciciban, Naši razgledi, Delo, Nedeljski dnevnik, Sedem dni, ITD, Novi tednik, Obzornik, Dan, Katedra. DRAMSKA SEKCIJA Poklicni režiser Hinko Nučič je poskrbel, daje dramska ustvarjalnost v prvih povojnih letih postala prepoznavna dejavnost Slovenskega doma. Prva javna prireditev zagrebških Slovencev po 2. svetovni vojni je bila 6. oktobra leta 1945 v tedanjem Malem gledališču (današnja Gavella). Nastopali so pevci in glasbeniki, dramska skupina pa je izvedla enodejanki Mati Mileta Klopčiča in Bedak Vladimirja Su-hodoljskega. Z njima je dramska skupina pozneje gostovala tudi v Sloveniji. To so bili prvi koraki. Ze naslednje leto je dramska sekcija v Malem gledališču kar štirikrat uprizorila igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta. Hinko Nučič je za leto 1947 s člani Slovenskega doma pripravil dve predstavi, in sicer Desetega brata in Stričkove muhe. 10. decembra leta 1948 je bila v Malem gledališču premiera farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski Ivana Cankarja. Predstava je bila na istem odru uprizorjena še 19. marca leta 1949. S to predstavo je dramska sekcija zmagala na tekmovanju amaterskih dramskih sekcij kulturnih društev v Zagrebu. Leta 1949 so igralci Slovenskega doma naštudi-rali igro Ivana Potrča Lacko in Kreflin, leto dni pozneje pa igro Cvetka Golarja Vdova Rošlinka. S to predstavo sije dramska sekcija vnovič priborila prvo mesto med amaterskimi dramskimi skupinami. Hinko Nučič je bil neutruden, igralci Slovenskega doma pa prepolni vneme. S predstavo Lojzeta Zupana Belokranjski kresovi je skupina leta 1953 zasedla drugo mesto na festivalu zagrebških dramskih sekcij. To leto sta bili naštudirani še dve predstavi, in sicer Lepa Vida Ivana Cankaija in Učenjak Frana Detele. ALI STE VEDELI... ...da se je eden izmed najvidnejših slovenskih geografskih raziskovalcev, speleolog, katrograf in strokovni pisec Valter Bohinec (12.8.1898 - 1984) rodil v Volo-skempri Opatiji. Zemljepis in zgodovino je študiral tudi v Zagrebu. ... da so pri zidavi in opremi cerkve sv. Katarine v Zagrebu sodelovali številni slovenski umetniki. Ljubljanski slikar Elias Wolf ml. je leta 1633 pozlatil veliki oltar, leta 1649 so iz Ljubljane pripeljali štiri oltarje, Celjan Nikolaj Urban je leta 1675 ulil zvon, Ljubljančan Hans Fuller pa je leta 1689 napravil orgle. Prizor iz predstave Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ki jo je leta 1957 režiral Hinko Nučič. Dramska sekcija je nastopala tudi na odru gledališča Komedija, med drugim leta 1956 s predstavo Mateja Bora Vrnitev Blažonovih. Leta 1957 je bila vnovič, vendar z novo zasedbo postavljena igra Cvetka Golarja Vdova Rošlinka. Tokrat je vlogo pobožnega romarja Balatanca odigral kar Hinko Nučič. Tega leta so ob 200. obletnici Linhartovega rojstva igralci Slovenskega doma odigrali tretje dejanje njegove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Pomemben datum je še 27. april leta 1958, ko je bil v Zagrebškem dramskem gledališču (nekdanje Malo gledališče, današnja Gavella) na uprizoritvi drame Slepe miši navzoč njen avtor Cvetko Golar. Zadnjo režijo z igralci Slovenskega doma je Hinko Nučič podpisal leta 1959. Komedija Maijana Marinca Ad acta je bila odigrana v Zagrebu in Kostanjevici na Krki. Naslov je očitno simboličen; s to predstavo se je namreč končala sijajna zgodba o Nučičevi dramski skupini v Slovenskem domu. Člani dramske sekcije so pogosto nastopali tudi v vlogi recitator-jev. Na skoraj vseh prireditvah in proslavah so recitirali Hinko Nučič, ALI STE VEDELI... ... cla je bil slovenski igralec in režiser Ignacij Borštnik (1858 -1919) dolgoletni član HNK v Zagrebu. V uglednem hrvaškem gledališču je ustvarjal v letih 1894-1918. ... da je bila slovenska pisateljica Mira Mihelič (1912 - 1985) rojena v Splitu. Ruža Lucija Petelin Vika Podgorska, njuna hči Nada Nučič in Ruža Lucija Petelin. V arhivu naletimo tudi na podatek, da je že leta 1951 na neki proslavi Slovenskega doma recitiral Josip Marotti. PIONIRSKA SEKCIJA Književnica Ruža Lucija Petelinje leta 1947 ustanovila pionirsko dramsko sekcijo. Tega leta je na občnem zboru poročala, daje veliko otrok nadarjenih, da pa imajo premalo časa za vaje. Člani pionirske sekcije so leta 1948 nastopili na prireditvi Rdečega križa ter pripravili zabavno prireditev Zimsko veselje in gledališko igro Pravica je spregovorila, ki jo je spisala sama Ruža Lucija Petelin. Istega leta so sodelovali še v pionirskem programu v Mestnem gledališču na Kaptolu. Zelo odmevna je bila oddaja na zagrebški radiopostaji z naslovom Slovenski pionirji hrvaškim tovarišem, ki je bila predvajana 26. aprila leta 1949, ob 8. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije. Pionirji so se predstavili s petjem, recitacijami in igranjem na harmoniko. Leto dni pozneje so pripravili igro Ko so utihnili topovi. Premiera pred 500 gledalci je bila 7. maja leta 1950 v dvorani na Kaptolu. S predstavo so gostovali tudi v Celju, Mariboru in Ljubljani. Člani pionirske sekcije so med drugim organizirano obiskovali razstave, pripravljali družabne večere in pionirske čajanke. Na občnem zboru leta 1953 je voditeljica sekcije poročala, da so pionirji odrasli in da bi bilo treba v pionirsko sekcijo privabiti nove člane. Vendar pa podatkov o morebitnem poznejšem delovanju takšne sekcije ni. MLADINSKI ODSEK Mladinski odsek je bil temelj društvene dejavnosti. Njegov član je bil lahko vsak Slovenec med 14. in 25. letom starosti. Povečini je šlo za študente, ki so začasno živeli v Zagrebu. Ko so v Sloveniji odpirali nove fakultete, ko je vse več Slovencev študiralo doma, je seveda začelo kopneti njihovo število v Zagrebu. Že takoj po 2. svetovni vojni je Slovenski dom začel skrbeti za študente iz matične domovine. V društvenih prostorih sta bila odprta študentski internat in jedilnica. V delovanju odseka je bilo veliko vzponov in padcev. Na 12. občnem zboru 7. julija leta 1946 so, recimo, ugotovili, daje mladinski odsek tako rekoč "samorazpuščen", saj je njegova dejavnost v času, ko so imeli študenti izpite, skoraj ponehala. Pač pa so ostali mlajši člani v tem času aktivneje sodelovali v drugih društvenih dejavnostih, predvsem pri pripravi različnih prireditev in izletov, v dramskem odseku in pevskem zboru. V študijskem letu 1946/47 so študenti prevetrili celotno dejavnost društva. Skoraj vsak četrtek so pripravljali kulturno-politične in zabavne večere s predavanji, recitacijami in glasbenimi točkami. Za zabavni program je skrbel petčlanski j azz orkester Sraka, kije sicer igral tudi na vajah plesne sekcije. V letih 1950-56 so študenti vsak torek in nedeljo prirejali plesne večere, ob petkih pa so bili posebni sestanki mladinske sekcije, na katerih so si člani čas krajšali z igranjem namiznega tenisa, šahira-njem, branjem. Na občnem zboru leta 1956 je bilo ugotovljeno, da v društvu deluje od 150 do 180 mladincev in študentov, ki so dejavni zlasti v pevskem zboru in dramski sekciji. Redno so prirejali tudi večere za nove študente, ki so jih imenovali brucovanja. Športniki so bili posebno dobri v namiznem tenisu in šahu: v teh dveh panogah so se leta 1959 pomerili s študenti iz Makedonije. Za šestdeseta leta ni podatkov o delovanju mladinskega odseka ali študentske sekcije. Iz zapisnikov je mogoče sklepati, da je v tem obdobju nastal samostojni Slovenski študentski klub, ki je verjetno deloval v okviru študentske organizacije zagrebške univerze. O članih kluba ni ravno veliko podatkov, ve se le, da je bilo v petdesetih in šestdesetih letih največ slovenskih študentov iz Maribora. Do približevanja Slovenskega doma in Slovenskega študentskega kluba je prišlo leta 1971, ko so člani Slovenskega študentskega kluba prevzeli organizacijo plesnih večerov v društvenih prostorih. Slo je za priljubljen "plesnjak v Slovencu". Priljubljenost teh večerov gre pripisati dejstvu, da seje plesalo na živo glasbo, kar je bilo v tistih časih v Zagrebu prava redkost. Za nadzor plesnih večerov, ki so bili ob sobotah in nedeljah, je upravni odbor Slovenskega doma imenoval posebno nadzorno komisijo. Slovenski študentski klub in Slovenski dom sta leta 1972 organizirala tudi predavanja, za katera je skrbel univerzitetni profesor dr.Fran Petre. Slovenski študentski klub je največje uspehe dosegal v športu, bilje prvak v številnih disciplinah na študentskih tekmovanjih, ki jih je občasno tudi sam organiziral. HARMONIKARJI Več let je v društvu deloval harmonikarski orkester. Leta 1948 je zbor mladih harmonikarjev vodil Rajko Horvat. O nastopu te skupine pričajo še zapisniki iz leta 1950. Harmonikarji so bili zelo dejavni tudi v karlovški podružnici zagrebškega Slovenskega doma, v Slovenskem domu Triglav. Že kmalu po ustanovitvi podružnice leta 1951 je tam harmoniko vadilo od 100 do 200 otrok. Karlovški harmonikarji so veliko nastopali v zagrebškem Slovenskem domu, vse do osamosvojitve karlovškega društva leta 1976. Leta 1977 je v Slovenskem domu nastal harmonikarski orkester, ki gaje vodil Zvonko Šiljac. V orkestru so bili srednješolci, študenti in delavci. Nastopali so na društvenih proslavah, uspešno pa so sodelovali tudi z Glasbeno mladino Hrvaške in Društvom hrvaških skladateljev. Udeleževali so se tako rekoč vseh srečanj harmonikarskih orkestrov in solistov. Na 11. harmonikarskem festivalu v Gospiču je orkester prejel srebrno plaketo in prehodni pokal Društva hrvaških skladateljev, in sicer za najbolj kakovostno izvedbo domače skladbe Andelka Klobučarja Trije stavki za harmonikarski orkester. Leta 1979 so harmonikarji v Aix Les Bainsu v Franciji prejeli zlato medaljo, leto dni pozneje v Ženevi srebrno medaljo, leta 1982 na mednarodnem Grand Prixu v Annecyju v Franciji zlato medaljo in pokal, leta 1986 pa v Camalu v Italiji tretjo nagrado. V letih 1980-84 je orkester predstavljal Hrvaško na Jugoslovanskem srečanju amaterjev Abraševič v Valjevu. Kulturno-prosvetni sabor Hrvaške je leta 1984 orkestru in dirigentu Zvonku Šiljcu dodelil priznanje za širjenje in Slovenski študentski klub je občasno organiziral športna tekmovanja. Diploma iz leta 1974. ...da je bil pesnik in prevajalec Alojz Gradnik (1882 -1967) član "Stola sedmerice " v Zagrebu od leta 1936 do leta 1941. Harmonikarsld orkester je v letih 1977-87 deloval pod vodstvom Zvonka Siljca PEVSKI ZBOR Moto pevskega zbora, ki je začel delovati že v prvih povojnih dneh, je bil: "Spesmijo širiti brat-st\>o Hrvatov in Slovencev." Pevski zbor je prvič nastopil že oktobra leta 1945 na društveni prireditvi Slovenski večer. Zboruje dirigiral Stanko Strašek. Prvi člani pevskega zbora so že prej peli v različnih zborih v Zagrebu ali Sloveniji. Slovenski dom je v časopisih objavil oglas, s katerim je Slovence, ki radi pojejo, vabil, da se včlanijo v pevski zbor Slovenskega doma. Pevski pododsek, ki je deloval znotraj kulturnega odseka, je vodil tričlanski odbor (načelnik, tajnik in blagajnik). Že leta 1946 so delovali moški in mešani pevski zbor ter oktet, ki so redno nastopali na zagrebških odrih, pa tudi v Sloveniji. Mešani zbor je štel 35 do 40 članov, moški pa 20 do 25 članov. Pevovodjaje bil profesor Andrej Lisac. Vaje so bile dvakrat na teden. Pevci so na številnih nastopih poželi precej uspeha, vendar pa odnosi med pevo-vodjo in člani zbora niso bili ravno zgledni. Zato je odbor profesorju Liscu dal odpoved, za novega dirigenta pa je imenoval Andrijo To-mašeka, kije zbor vodil v letih 1948-49. Leta 1950 je zbor prevzel Albin Skok, ki je bil zborovodja do 30. junija leta 1953, ko je dal odpoved. V mešanem zboruje bilo tedaj že 51 članov (15 sopranov, 10 altov, 11 tenorjev in 15 basov), v moškem pa 20. Pod Skokovim vodstvom so pevci 23. maja leta 1951 prvič sodelovali na festivalu Zveze kulturno-prosvetnih društev Hrvaške, 4. aprila 1952 pa so imeli zbori prvi samostojni koncert v Glasbenem zavodu. Moški zbor je novembra 1952 pel tudi na pogrebu Mateja Jugoviča, dolgoletnega člana društva in enega od najbolj priza-de-vnih posameznikov, ki so pomagali pri vračanju slovenskih izgnancev v domovino. Albina Skoka je leta 1953 nasledil Danilo Danev, ki je kakovost petja dvignil na raven, ki je omogočala nastope na vseh prireditvah v društvu in izven njega. V letih 1953-66 sta nekaj časa vzporedno delovala še kvartet in oktet pod vodstvom dr.Frana Rapotca. Redno so se vrstili nastopi v Glasbenem zavodu, na repertoarju pa so bile slovenske narodne in umetne pesmi ter skladbe hrvaških skladateljev. Že leta 1954 je zbor Slovenskega doma pod vodstvom Danila Daneva posnel nekaj skladb za zagrebški Radio Sljeme. Zelo razvoj kulture in umetnosti ter uresničevanje programa Kulturno-prosvetnega sabora Hrvaške. Orkester je 10. obletnico delovanja leta 1987 proslavil v Slovenskem domu, že kmalu po tem jubileju, ko so v društvu izbruhnili nesporazumi in ko se je Slovenski dom znašel v krizi, pa je orkester z dirigentom vred odšel v KUD Joža Vlahovič. Harmonikarji Slovenskega doma so prejeli številna priznanja ALI STE VEDELI... ... da je bil Anton Mahnič (1850 -1920) v letih 1896-1920 škof na Krku in da se je boril proti poita-lijančevanju Hrvatov. odmeven je bil koncert skladb slovenskega skladatelja Emila Adamiča leta 1955 v Koncertni dvorani Istra. Danila Daneva je leta 1965 nasledil Janko Jezovšek, ki je zbor vodil leto dni. Nastopov je bilo veliko. V arhivu naletimo na program skupnega nastopa zborov zagrebškega Slovenskega doma in reške Bazovice, pod dirigentsko palico Zlatka Krčka (4. junija leta 1966). Za naslednje nekajletno obdobje podrobnih podatkov o delovanju pevskega zbora ni. Pač pa naletimo na podatek, daje zboru leta 1970 na koncertu v Klubu samoupravljalcev dirigiral Albin Skok ob klavirski spremljavi Zorana Sonca. Istega leta je ženski zbor nastopal na proslavi ob 40. obletnici Slovenskega doma Triglav v Karlovcu, dirigiral pa je Petrovič (ime ni navedeno). Od leta 1974 je pevce Slovenskega doma vodil veliki dirigent Zlatko Fric. Fric je pripravil odmeven koncert ob 50. obletnici delovanja društva, ki je bil 9. maja leta 1979 v Glasbenem zavodu. Pevski zbor se je začel udeleževati tudi Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, kar je postala tradicija, ki do danes ni bila pretrgana. Zlatko Fric je zaslužen, da je imel pevski zbor - poleg nastopov v društvenih prostorih - vsako leto tudi do 18 nastopov na zagrebških in drugih odrih. 13. junija leta 1975 je zbor v dvorani Vatroslav Lisinski posnel nekaj skladb za hrvaški radio. Zelo odmeven je bil nastop na slovesnem koncertu amaterskih zborov mesta Zagreba ob 20. obletnici osvoboditve 8. maja leta 1985. Dirigiral je Janko Jezovšek, Mariborčan, kije tedaj študiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu. V tem času se je pevski zbor znašel v krizi, ki jo je premagal leta 1987. Na občnem zboru 13. maja leta 1987 je bilo ugotovljeno, da se je znova povečalo število pevcev in daje zbor v minulem letu nastopil desetkat. Za nastope je prejel 12 diplom in zahval. Zbor je odlično vodila Blaženka Pavlovič-Kovač, ki je za svoja prizadevanja na občnem zboru leta 1989 prejela priznanje. ALI STE VEDELI... ... cla je skladatelj Fran Lhotka (1883 -1962) glasbo za balet Vrag na vasi napisal za slavna slovenska baletnika Pijo in Pina Mlakarja. ...da je klasični filolog, prevajalec ter avtor grške slovnice in vodnice za slovenske študente Fran Bradač (1885 - 1976) doktoriral v Zagrebu, in sicer leta 1920. ... da se je dakovski škof Josip Ju-raj Strossmayer (1815 - 1905) v razširjenem državnem svetu septembra leta 1860 zavzel za Slovence. Zaradi tega in kot mecen mnogih slovenskih organizacij in prireditev je užival na Slovenskem velik ugled. Mešani pevski zbor na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični leta 1978 51 ZAJEDNICA SAVEZA KULTURNO UMJETNIČKIH DRUŠTAVA ZAGREBA 1ZAJEDNICE OPCINA ZAGREB [ovame na b. Stn^n i/";* -T. ; 11 /» -A "/'/f ^ SLOVCHZttr bort * Zbori Slovenskega doma so redno prejemali visoka priznanja za kakovost ALI STE VEDELI... ... da je Josip Rijavec (1890-1959), kije kot tenorist na hrvaških opernih odrih zaslovel med obema svetovnima vojnama, prvi slovenski umetnik, kije rusko publiko seznanil z vokalno liriko slovenskih skladateljev. ... da žepn>a hrvaška evangeličanska knjiga "Razgovaranje meju papistu i jednim lutoran" iz leta 1555 (avtor M. Vlačič ali P. P. Ver-gerij) vsebuje poleg hrvaških in italijanskih tudi pet strani slovenskega besedila. 17. oktobra leta 1990 je pevski zbor prevzel profesor Vinko Gla-snovic. V tem obdobju so v društvu nastopili številni nesporazumi, prav pevski zbor pa je bil tisto jedro članov, ki je ohranilo društvo pri življenju in preprečilo popoln razkol med članstvom. PLESNA DEJAVNOST Člani Slovenskega doma so radi plesali. To dejavnost so sprva negovali v okviru plesno-folklornega pododseka. Ustanovljen je bil leta 1948. V povojnih letih so potekali tečaji za družabne in narodne plese, ki jih je vodil Aleksej Konomenko st. Tečaji so bili dobro obiskani, morda tudi zato, ker je na njih igral društveni jazz orkester Sraka. Ob koncu tečajev so se plesali plesni venčki. Podatkov o vajah ali morebitnih nastopih folklorne skupine ni. Družabne večere s plesom so začeli prirejati leta 1949, od leta 1950 do leta 1956 pa so vsak torek in nedeljo potekali priljubljeni plesni večeri. V sedemdesetih letih so prireditve "plesnjak v Slovencu" potekale ob sobotah in nedeljah. Na te plese je vsak teden prišlo vsaj 500 ljudi. V osemdesetih letih, ko je plesno šolo vodil Davor Čebulic, je bila ta dejavnost posebno priljubljena, tečaji pa so potekali trikrat na teden. Zagrebški dnevnik Vjesnik je 26. decembra leta 1981 objavil velik članek z naslovom "Velik uspeh plesnih skupin", v katerem je izrecno omenjena plesna sekcija Slovenskega doma. Leta 1983 je Klub Slovenec za plesni nastop v Bjelovarju, ki gaje organizirala Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Hrvaške, prejel priznanje. Plesalci Slovenskega doma so v tem letu sodelovali tudi na festivalu kulturno-umetniških društev Zagreba in nastopili na odru dvorane Moša Pijade. Predstavili so se s fokstro-tom in tangom v koreografiji Davora Čebulica. Zelo uspešno je bilo leto 1984, ko je plesalec Slovenskega doma Zdeslav Matkovič dobil priznanje na prireditvi Bjelovar v ritmu. Tega leta so plesalci Slovenskega doma nastopili še na Srečanju plesnih amaterjev v Zagrebu in na prireditvi Povabilo na ples, kije potekala v mali dvorani Vatroslava Lisinskega. Vodenje sekcije sta leta 1984 prevzela Vesna Gojsovič in Nenad Vlahovic. Na avdicijah sta izbirala plesne pare, ki so vadili za tekmovanja. Vaje v latinskoameriških in standardnih plesih so potekale dvakrat na teden. Leta 1985 so se plesalci med drugim pomerili na odprtem prvenstvu Slavonije in Baranje v svobodni interpretaciji standardnih in modernih plesov. Nastopi so se vrstili tudi leta 1986. Zanimivo je, da so člani plesne sekcije na jubilejnem koncertu zagrebškega festivala Gaudeamus nastopili pod imenom Plesni studio Slovenski dom. V zapisniku z občnega zbora leta 1987 naletimo na podatek, daje plesna sekcija v triletnem obdobju nastopala v poprečju 17-krat na leto in daje redno vadilo okoli 20 članov. Leta 1987 je nastala podsekcija akrobatskega ročk and rolla, ki je kmalu začela nastopati doma in na tujem. Prejela je številne diplome in priznanja, med drugim na državnem prvenstvu v Ljubljani in mednarodnem prvenstvu na Dunaju. Podsekcijo sta vodila Krešimir Bo-sner in Ita Kovač. Slovenski dom je leta 1988 prevzel veliko nalogo organizacije Mednarodnega turnirja v akrobatskem ročk and rollu Zagreb 1988. Prireditev je uspela; v mali dvorani Doma športov v Zagrebu so se zbrali najboljši plesalci iz Ljubljane, Splita, Maribora, Pirana, Niša in Zagreba ter najboljši pari iz Avstrije in Cehoslovaške. V poročilu za leto 1989 piše, daje imela sekcija 40 članov in dajo je vodila Marija Kovačič. Iz tega leta je tudi zadnji podatek o nastopu plesne sekcije v času SFRJ; plesalci so nastopili v Centru za kulturo društvenega doma Peščenica. PRIREDITVE Od leta 1945 do leta 1991 je bilo v društvu prek tisoč najrazličnejših prireditev. Ponavadi so bile posvečene določeni tematiki, najbolj pogosto pa so bile povezane z obletnicami rojstva ali smrti znanih oseb iz slovenskega kulturnega in umetniškega življenja, pa tudi članov društva. Prva prireditev po 2. svetovni vojni je bil Slovenski večer, izveden na odru Malega gledališča (današnja Gavella) 6. oktobra leta 1945. Plesna skupina Slovenskega doma leta 1982 ALI STE VEDELI... ... da je slovenski slikar Mihael Stroy (1803 - 1871) v letih 1830-42 živel v Zagrebu, kjer je bil osrednja osebnost v hn>aškem slikarstvu bidermajerja. Portretiral je vrsto uglednih cerkvenih dostojanstvenikov, plemičev in meščanov iz Zagreb, Samobora in Varaždina (Portret Dura Jelači-ča, 1832; Portret Julijane Gaj, 1838; Portret škofa Juraja Hau-lika, 1840...). ... daje Zmajski most, ki je eden najlepših secesijskih spomenikov v Ljubljani, leta 1901 projektiral G. Zaninovich iz Dalmacije. V letih 1987-89 je v Slovenskem domu uspešno delovala sekcija akrobatskega ročk and rolla ALI STE VEDELI... ... da je Janez Vajkart Valvasor (1641 - 1693) zaradi denarne stiske leta 1693 prodal zbirko slik in grafik (10.533 kosov) zagrebškemu škofu Aleksandru Ignaciju Mi-kuliču, ki je tako postavil temelje za zagrebško Metropolitansko knjižnico. Posebej zanjo je dal postaviti prizidek h katedrali. Plakat za Koroški večer, na katerem so nastopali moški in mešani pevski zbor Slovenskega doma ter priznani slovenski umetniki, 19. 3. 1946 SLOVENSKI K O R O S K „ZISEIKA SLOVENSKEGA NARODA V BESEDI IN PESMV" PROGRAM: (- „Hej Slovani", jmja pevski'zbor Slovenskega doma-Pozdrav dfulK-enega predsednica Hinka Nužiča. „Uvodna beseda", govori predsednik Kluba Koroških Števec.* 10. Pielcvec: PavSC Ravnik: ; r Pježihov Vore Vilhar: Pávé/fi: Sfur/n-Kajun: > Marali: Maro'!: Kemjsí a) «vaja rnoiki, b) mešani pevski zbor Slov. Felaher Julij ii Ljubljane. „Beseda o Koroški", govori Dr. Prajnik-Čcrne lizika. „Kovaška", „Ti si urce zamudila", poje Josip Križaj. „Pojdem u rute", „Čoj so liste stezice", poje Josip Goslid. -,c: „Samoraslnlki" Odlomek. Govori Vika Podgorska. „Ukazi", „Pred durmi", J1'.]" Marlo Šimenc „Na Krasu" „Materi padlega parliians", r:'.," Lucija OžegoviČ. Solls(e spremlja na glasovirjij prol. Slanko Šlmunid. V „Vigred pribllia se", b) Ho-m' >/tanv kjer leče blslra Žila" 1 „Oilasovdaiklboben", J „M'Je pa krajčac pasuava" t Vcntek koroSkib pesmi Huba^/.iGor £ei iiaro" Vseh prireditev ni mogoče našteti. V povojnem obdobju so bile najbolj odmevne naslednje: Koroški večer (19. marca leta 1946), na katerem so peli tudi slovenski operni pevci v HNK Josip Križaj, Josip Gostič in Mario Šimenc. Recitirala je članica HNK Vika Podgorska. 11. decembra leta 1946 je bil Primorski večer ob 100. obletnici rojstva Simona Gregorčiča. Na prireditvi so med drugimi sodelovali sopranistka ljubljanske opere Vilma Bukovčeva in tenorist HNK Josip Sutej. Najbolj odmevna prireditev leta 1948 je bil literarni večer, posvečen 30. obletnici smrti Ivana Cankarja (9. decembra). Tudi naslednje leto je bilo več prireditev, med njimi literarni večer Karla Destovnika Kajuha (24. februarja leta 1949). Člani HNK (Josip Gostič, Ivan Francelj in Vilma Nožinič) so nastopili tudi na Triglavskem plesu 3. decembra leta 1949. Leta 1950 so se vrstili literarni večeri posvečeni Franu Levstiku, Prežihovemu Vorancu, Antonu Aškercu in Marku Maruliču. Med prireditvami iz leta 1951 izstopa večer novejše slovenske lirike, ki je bil v koncertni dvorani Istra 11. junija leta 1951. Govoril je Tone Potokar, recitirali pa so Hinko Nučič, Vika Podgorska, Ruža Lucija Petelin, Nada Nučič, Josip Bobi Marotti in Živko Rojnik. Pela sta člana HNK Josip Gostič in Janja Hanžek. Na prireditvi ob 70. obletnici rojstva Alojza Gradnika (18. oktobra leta 1952) je bil navzoč celo sam umetnik, prišli pa so še pesniki Gustav Krklec, Grigor Vitez, Dobriša Cesaric in Dragutin Tadijanovič. Recitirali so Josip Bobi Marotti, Zvonimir Rogoz in Ruža Lucija Petelin. V naslednjih letih so bili literarni večeri in koncerti posvečeni Ivanu Cankarju, Antonu Lajovicu, Srečku Kosovelu, Francetu Bevku, Simonu Gregorčiču, Alojzu Gradniku, Mateju Boru, Antonu Tomažu Linhartu, Valentinu Vodniku, Mišku Kranjcu ... Plodno obdobje kulturnih prireditev se je izpelo leta 1963; po tistem je bilo prireditev veliko manj. Povečini so jih pripravljali ob različnih praznikih, od dneva žena do dneva Osvobodilne fronte, silvestro-vega in prihoda Dedka Mraza. Pogosti so bili umetniški večeri, s katerimi so popestrili predavanja. 6 ZAGREBU Dvorana radničke komore VEČER la pod vodstvom dmilvenega pevovodje S.SlraSeka j O D O Č E PRIREDITVE SLOVENSKEGA DOMA: 11. III. 1946. Društvena dvorana, Trenkova 9 Dr. JULIJ FELAHER: „KOROŠKA V SLIKI iN BESEDI" predawn!» 1 «tocKOM stta«, ?»Ie'->fc ob 20 u»}. " ——-r Malo kazališle Jriirriaria A, T, LINHARTA vprinrjj »a pt<« v Z»gtefetf v ofigWii njesa1' „VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI" _ (Igra v ptfih ddM i>iŠ:Hinl» NirMa. V gUvriib vfejjiA riitepš.fe u cagnAlleg j gkdiW PREDAVANJA V tem obdobju je bilo pripravljenih veliko predavanj. Leta 1947 je Boško Ivano-vič predaval o slovenskih planinah, Ruža Lucija Petelin o božičnih običajih slovanskih narodov, dr. Janez Černe pa o zdravstvu v petletnem planu. Leta 1957, denimo, je dr.Jan Čižek predaval o "Egiptu, kot sem ga videl", dr.France Koblar o gledališkem izročilu A.T. Linharta, Nada Vižintin o vzrokih krvavitev pri ženskah, Ivo Mihovilovič o neznanih načrtih za Hrvaško in Slovenijo v letu 1920, Tone Potokar pa o kulturnih stikih med južnimi Slovani. Deset let pozneje (1967) je bilo prvo predavanje posvečeno vtisom s potovanja od Stockholma do Grenlandije (dr.Halbe Bohnicki), Vladimir Jugovič je predaval o slikah starega Egipta, predavanje z naslovom Lepa si zemlja Slovenska je pripravil profesor Janko Ravnik, Janko Avsec je predaval o dosežkih slovenskega naroda v socialistični družbi, dr.Fran Petre pa o liriki Alojza Gradnika. Na občnem zboru 22. aprila leta 1976 je bilo rečeno, da so od 12. marca leta 1974 do 22. aprila leta 1976 pripravili 24 dobro obiskanih predavanj. Predavatelji so bili iz Ljubljane, Maribora in Zagreba. Predavanja so potekala prvi in tretji petek v mesecu. Na 44. občnem zboru 13. maja leta 1987 je bilo ugotovljeno, da se s pripravo predavanj zatika in da se zanimanje za to dejavnost postopno zmanjšuje. Po tistem so predavanja zamrla. IZLETI Člani Slovenskega doma so radi hodili na izlete. Vendar se z njihovo pripravo ni ukvarjala posebna sekcija. Prvi zabeleženi datum izleta je 2. september leta 1945, ko so člani društva odšli v Zdole, kjer je gostoval dramski odsek. Izleta seje udeležilo 40 mladincev. Kmalu zatem je dramski odsek gostoval v Krški vasi, kar je 30 mladih članov Slovenskega doma izkoristilo za izlet. Enako število mladincev je obiskalo tudi Sevnico, ko je tam 23. septembra zopet gostovala dramska sekcija. Sele 6. aprila leta 1951 je zabeležen posebej organiziran izlet, in sicer v Ljubljano, kjer so si člani društva ogledali predstavo Deseti brat v ljubljanski operi. Na izletu je bilo 78 članov Slovenskega doma. Prizor s silvestrovanja, 31. 12. 1984 Izletniki v avtobusu na poti na Ptuj, 20. 4. 1975 ALI STE VEDELI... ... da je hrvaški gledališki umetnik Branko Gavella (1885 -1962) v letih 1930-34 v Ljubljani režimi kar devet dramskih del in eno opero, v letih 1947-49 pa še šest dram in tri opere. Gavella je v Ljubljani gostoval tudi pozneje, vse do svoje smrti. Leta 1953 je dva izleta organiziral pevski zbor. Oba sta bilajunija, prvi v Mokrice, drugi pa v Podsused. Po tistem dolgo ni bilo nobenega izleta. Šele 5. februarja leta 1966 so člani pevskega zbora obiskali Reko, kjer so se sešli s člani podružnice Bazovica. Na Reki so tudi uspešno nastopili. Veliko izletov je bilo v letih 1972-75, med njimi kar dva dvodnevna. 9. in 10. septembra leta 1972 so člani društva pod vodstvom dr.Fra-na Petreja obiskali Kranjsko Goro, Trbiž, Glossglockner in Celovec, 7. in 8. oktobra pa Koroško. Krajši izleti so bili še po poteh hrvaškega kmečkega upora, na Bohor, Bled in Štajersko, v Furlanijo - Julijsko krajino, Prekmurje, Belo krajino in Goriška brda, na Dolenjsko in Ptuj, v Postojno, Kumrovec in Trakoščan. Vse izlete je vodil neutrudni dr.Fran Petre. V dostopnih zapisnikih iz zadnjih let tega obdobja poročil o izletih ni. RAZSTAVE Velikega zanimanja za likovno umetnost ni bilo. Šele tri desetletja po 2. svetovni vojni je zabeležen prvi dogodek, povezan z likovno umetnostjo. Tega leta je bila v prostorih društva odprta retrospektivna razstava slikarskih del prekmurskega slikarja naivca Kolomana Besneča iz Murska Sobote. Istega leta je bila tudi razstava Miška Kranjca iz Velike Poljane. V zapisniku s 40. občnega zbora leta 1976 piše, daje društvo leta 1974 pripravilo dve razstavi, in sicer "razstavo slik tovariša Tavčarja iz Pišec in tovarišice Kočevar, ki je članica društva. Letos je bila razstava slik slikarke Mile Stoviček". _Sk ALI STE VEDELI... ... da je hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman leta 1998 in leta 1999 odlikoval ugledne slovenske umetnike. Odlikovanje Danice Hrvatske z likom Marka Maruli-ča so prejeli operni pevec Janez Lotrič, baletnika Pija in Pino Mlakar in dirigent Anton Nanut. ... da je leta 1954 kardinalsko tuniko Alojzija Stepincci na Hrvaško pritihotapila ameriška Slovenka Frances Yenko Chilcoat. Zaradi znanih političnih okoliščin namreč Alojzij Stepinac ob imenovanju za kardinala ni mogel odpotovati v Rim po škrlatno tuniko. V tihotapljenju sta sodelovala hrvaška frančiškana iz Rima in San Francisca, Ivan Tomas in Ivan Ivankovič. Hinko Nučič: SIJAJEN UMETNIK IN POGUMEN SLOVENEC Hinko Nučič se je rodil 20. aprila leta 1883 v Ljubljani. Že kot mlad fantje nastopal na amaterskih odrih, od leta 1899 pa je ustvarjal v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani - najprej kot poklicni igralec, od leta 1908 leta pa tudi kot režiser". Leta 1912 je prvič prišel v Zagreb, kjer je ostal štiri leta. Nato seje vrnil v Ljubljano, kjer je v letih 1918-19 obnavljal Narodno gledališče v Ljubljani iij bil nekaj časa celo intendant, nato pa vodja drame in višji režiser. Zaradi nesoglasij z gledališkirmkon^orcijem in dramaturgom je leta 1919 zapustil Ljubljano in odšel V Maribor, kjer je sodeloval pri ustanavljanju Slovenskega poklicnegk gledališča. Njegov ravnatelj je bil do leta 1921, ko se je s svojim odkritjem, učenko in\žeiio Viko Podgorsko dokončno preselil v Zagreb. Hinko Nučič in Vika Podgorska V zapiskih o Nučičevi gledališki dejavnosti najdemo neverjetne na odn^HNK leta 1930 podatke. V Ljubljani je režiral 112 predstav in nastopil 855-krat v 343 vlogah. V Mariboru je režiral 20-krat, nastopil pa 215-krat. Samo v sezoni 1909/10 je Nučič režiral 28 predstav. Zagrebškemu občinstvu se je Nučič prvič predstavil leta 1912 kot režiser v Roesslerjevih Frankfurtovcih.\ Temu je '¿Jedil bogat opus avtorjev, od Strindberga, Ibsna in Ogrizpvica/ do nepozabnih Can- 57 karja, Čehova, Tolstoja, Čapka, Shawa, Moliera. Gledališki par Nu-čič-Podgorska je bil steber v drami Hrvaškega narodnega gledališča. Samo tuje Nučič režiral 74 predstav in igral prek 100 vlog. Po 54 letih ustvarjanja seje Nučič od odra in občinstva poslovil v vlogi župnika Babica v Veliki puntariji, odigrani leta 1954 v HNK-ju. V zagrebškem obdobju je Nučič veliko prevajal, napisal;>pa je tudi dve gledališki deli (Ubijalci, Orkan). Nučič je kot priznan umetnik ostal zvest svojemu slovenskemu rodu. Njegovo ime zasledimo med ustanovitelji Slovenskega prosvetnega društva in Narodne knjižnice in čitalnice. Pomembna trenutka sta nastopila leta 1939, ko je Hinko Nučič v NAKIC-u ustanovil dramsko šolo in leta 1940, ko je bil izvoljen za predsednika Narodnega doma. V času Neodvisne države Hrvaške\je imelo društvo nepopisne težave. In prav Hinko Nučič je odločilno prispeval, da je Narodni dom ohranil bogato slovensko knjižnico. Takoj po koncu vojne se j^ Nučič lotil obnavljanja društva. Leta 1946 seje zaradi slabega zdravja odpovedal položaju predsednika, postal pa je dosmrtni častni predsednik. Najprej leta 1939, nato pa še v letih 1946-59 je vodil dramsko sekcijo Slovenskega dom^. Igralci so pod Nučičevi m vodstvom blesteli ne le v društvu, ampak tudi\na velikih zagrebških odrih. Hinko Nučič je umrl 21. maja leta 1970 v Zagrebu. \ X ALI STE VEDELI... ... da je Društvo zdravnikov na Kranjskem 29. januarja leta 1909 svojim članom priporočilo, da kot svoje uradno glasilo prebirajo Li-ječnički vijestnik, ki ga je izdajal Zbor liječnika Kraljevine Hrvatske i Slavonije. ... da je slavni hrvaški dirigent Lovro pl. Matačič (1899 - 1985) svoje prvo stalno dirigentsko mesto dobil v Ljubljani, in sicer leta 1922. Istega leta je v ljubljanski operi dirigiral svoj prvi simfonični koncert z deli Smetane, Wag-nerja, Cajkovskega in Bruckner-ja. Matačič je v Ljubljani ostal do leta 1924. Stavba na Masarykovi 13, kjer je sedež Slovenskega doma od leta 1949. V. V REPUBLIKI HRVAŠKI 1. KRIZA SE NADALJUJE V dramatično zgodovinsko obdobje razpada SFRJ in nastanka samostojnih Republike Slovenije in Republike Hrvaške je Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom vstopilo z naslednjim vodstvom: v.d. predsednika Bogdan Rupnik, namestnik predsednika dr.Ivan Cesar, tajnica Vera Dugič, blagajnik - knjigovodja Krunoslav Ban, člani izvršnega sveta Slavica Horjak, Dragutin Kekelj in Zeljko Rački, člani predsedstva Jože Baš, dr.Sveta Korič, Karla Korošec-Halambek, Miroslav Čačkovič, Branko Horvatinovič, Jože Kranjc in Petar Skrlj ter člani nadzornega odbora Ivan Urbič, Miroslava Maria Bahun in Domagoj Gašparovič. Ob vseh notranjih težavah seje bilo treba soočiti še z dvema ključnima vprašanjema: Kakšno društvo naj bo Slovenski dom? Kakšni naj bodo odnosi z matično Slovenijo, kije zdaj samostojna država? O novem statusu društva so tekli pogovoii s predstavniki obeh držav. Člani vodstva Slovenskega doma so se udeleževali pomembnih srečanj v Sloveniji, recimo srečanja predsednikov in tajnikov slovenskih društev v Kopru (7. in 8. junija leta 1991), zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani (27.-30. junija leta 1991) in 16. kongresa Zveze kulturnih organizacij Slovenije (16. maja leta 1991), bili pa so tudi na pogovorih na Izvršnem svetu Republike Slovenije. Društvo se je moralo začeti prilagajati velikim spremembam družbeno-političnih razmer. Slovenci so postali manjšina, Slovenski dom pa avtomatično društvo narodnostne manjšine. Prav zato Slovenski dom nenadoma ni več izpolnjeval pogojev za prejemanje denarja iz virov, namenjenih za financiranje zagrebških kulturno-umet-niških društev in ni bil uvrščen v mestni proračun za leto 1991. Zdelo seje, da so denarni problemi nepremagljivi. In na vse to še - vojna. Predsedstvo se je v tem obdobju prvič sešlo 9. julija leta 1991. Prednostna naloga je bila izdelava novega statuta društva, ki bi upošteval vse spremembe, povezane z novimi družbeno-političnimi razmerami. Glede problema financiranja je bilo zanimivo stališče, ki gaje tedaj izrekel dr.Ivan Cesar: "Preteklost je misliti na finančno pomoč s katere koli strani. V prihodnosti kapitalističnega sistema je ni. Društvo bo moralo samo prispevati oziroma obrniti se na konkretne izvire denarja - kolikor nas bodo rabili, toliko nas bodo plačali. Treba je najeti izkušenega menadžerja, ki bi dejavnost društva v prihodnosti programiral." Že na tem sestanku se je prvič odprlo vprašanje dvojnega državljanstva. Številni Slovenci na Hrvaškem (in torej tudi člani društva) so se znašli pred vprašanjem: ali naj bodo državljani Republike Slovenije ali Republike Hrvaške ali obeh držav? V tem času se je v ospredje prebilo tudi vprašanje veroizpovedi članov; v delu vodstva Slovenskega doma so menili, da naj bi bila vernost oziroma pripadnost katoliški cerkvi merilo za članstvo v društvu. Pri delovanju naj bi se - kot so menili nekateri - dalo prednost religioznim vsebinam. Številni člani Slovenskega doma so si že prej prizadevali, da bi obnovili nekdanje maše v slovenščini v Zagrebu. Od 19. maja leta 1991 je vsako tretjo nedeljo v kapelici sv. Roka maševal župnik iz Katoliškega središča Slovencev po svetu g. Janez Rihar. Pozneje so slovenske maše potekale v cerkvi Ranjenega Jezusa v Ilici. Po teh mašah so bila redna druženja v Slovenskem domu. Na naslednji seji predsedstva, kije bila 23. oktobra leta 1991, so stekle priprave na 46. redni občni zbor. Treba je bilo pripraviti predlog kandidatov za novo predsedstvo in nadzorni odbor ter načrt statuta. Pojavil seje predlog, da bi društvo preimenovali v Slomškovo prosvetno društvo Slovenski dom, ker da se je tako imenovalo društvo, kije pred 2. svetovno vojno kulturno vzgajalo in negovalo identiteto Slovencev v Zagrebu. Ta trditev ni točna. Leta 1933 je v Zagrebu nastalo Slomškovo prosvetno društvo, prvo društvo z imenom Slovenski dom pa je bilo v Zagrebu registrirano takoj po vojni, leta 1945. Nov predlog je bil torej kombinacija teh dveh imen. 2. SLOMŠKOVO PROSVETNO DRUŠTVO SLOVENSKI DOM 46. redni občni zbor je bil 25. oktobra leta 1991. Tedaj je bil sprejet nov statut, z njim pa tudi novo ime društva. Med navzočimi je prevladalo stališče, da se društvo z novim imenom Slomškovo prosvetno društvo Slovenski dom vrača k svojim koreninam izpred 2. svetovne vojne. In to kljub temu, da takšne trditve ni bilo mogoče ALI STE VEDELI... ... da je slovenski pisatelj in publicist Anton Kos (1837 -1900) študiral pravo v Zagrebu, kjer je ostal kot pravnik do leta 1885, nato pa je bil do smrti sodni svetnik v Potegi. Mecl drugim je napisal knjigo o političnih razmerah na Slovenskem "Uspomene na Slove-niju", ki je bila objavljena leta 1863 v Zagrebu. ... daje slavna Ida Kravanja - Ita Rina (1907 - 1979) pot med filmske zvezde začela v Zagrebu, kjer so jo na lepotnem tekmovanju v hotelu Esplanade (1926) opazili tuji proclucenti. Zanimivo je, da je Ita Rina enkrat nastopila tudi s Hinkom Nučičem, in sicer v filmu Fantom Durmitorja (1932). Za Nučiča, kije igral črnogorskega veleposestnika, je bila to piva filmska vloga. podkrepiti z dokazi. V nobenem dostopnem arhivu namreč ni omenjeno društvo s tem imenom, ki bi kdajkoli delovalo v Zagrebu. V bistvu gre za mešanico dveh imen dveh različnih društev - Slomškovega prosvetnega društva (ustanovljenega leta 1933) in Slovenskega doma (ustanovljenega leta 1945). Na občnem zboru je bilo izvoljeno devetčlansko predsedstvo, v katerem so bili prof. dr.Vladimir Gruden, Jože Kranjc, Alojzij Baje, Ivanka Nikčevic, Vera Dugič, Grega Flajnik, Katarina Mačejin, Bogdan Rupnik in Slavica Horjak. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Ivan Urbič, Miroslava Maria Bahun, Branko Padovan. Predsedstvo seje prvič sešlo 6. novembra leta 1991, ko je bil za predsednika izvoljen Bogdan Rupnik. Na poznejših sejah je bila za tajnico imenovana Vera Dugic, za blagajnika pa Krunoslav Ban. Komaj leto dni je minilo, pa so se v društvu zopet zaznali znaki krize. Že na 5. seji predsedstva 16. novembra leta 1992 je predsednik Bogdan Rupnik ponudil odstop, vendar gaje večina članov predsedstva prepričala naj še ostane. Zaradi neaktivnosti sta bila 8. januarja leta 1993 odstavljena člana predsedstva dr.Vladimir Gruden in Alojzij Baje, ki sta ju zamenjala Sandra Kličkovič in Romeo Varga. ALI STE VEDELI... ... da sta v Splitu med dvema svetovnima vojnama delovala društvo in čitalnica Slovencev in da so imeli splitski Slovenci tudi svoje kegljišče. ... da je Ivo Sever (1898 - 1931), dramatik, publicist in trgovec v Zagrebu (imel je knjigarno in lastno založbo) leta 1930 izdajal revijo Samorodnost. Njegova žena Sonja Sever (1900 - 1995) je leta 1932 odprla prvi otroški vrtec v Zagrebu. Obisk koprskega škofa Metoda Piriha v Slomškovem prosvetnem društvu Slovenski dom, 14.2.1993 Na izredni seji 14. marca leta 1993 je predsedstvo sprejelo odstop tajnice Vere Dugič in jo imenovalo za podpredsednico društva. Že dva tedna pozneje (2. aprila leta 1993) je predsednik Bogdan Rupnik nepreklicno odstopil in se izpisal iz društva. Za v.d. predsednika sta bila predlagana Romeo Varga in Ivanka Nikčevic, vendar sta oba predlog zavrnila. Društvo je ostalo brez predsednika! Na naslednji sestanek predsedstva (11. maja leta 1993) so prišli predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Vojko Stopar ter novi kandidatki za v.d. predsednika Martina Koman in Sandra Se-mec. Program Martine Koman je bil socialnega značaja, v programu Sandre Semec pa so prevladovale kulturne vsebine. Po zelo ostri razpravi, nobena kandidatka ni dobila zadostnega števila glasov. Prav tako ni bil sprejet predlog, da obe ostaneta v vodstvu društva, in sicer tako, da bi ena postala v.d. predsednika, druga pa članica nadzornega odbora. Pozneje je Martina Koman posredovala pripombe na zapisnik s te seje, pri čemer je med drugim zapisala: "Sodelovanje s podpredsednico Vero Dugič je nemogoče, odkar sem na spisku njej neželjenih oseb. Nisem ne prva ne zadnja na tem spisku". Do razpleta je prišlo na seji predsedstva 8. junija leta 1993. Tedaj seje Vera Dugic umaknila iz predsedstva, za v.d. predsednika je bila izvoljena Martina Koman, za podpredsednico pa Sandra Semec. V obdobju pred kadrovsko zamenjavo na vrhu društva so se začela uveljavljati nepisana pravila o tem, kdo je lahko in kdo ne more biti član Slomškovega prosvetnega društva Slovenski dom. Merilo je bila pripadnost katoliški cerkvi. Novo vodstvo je sprostilo vpisovanje v društvo, s čimer seje interes med zagrebškimi Slovenci znatno povečal. Ko so stekle priprave za redni občni zbor, se je pojavila pobuda za ponovno spremembo imena društva. 3. VRNITEV K STAREMU IMENU Na 47. rednem občnem zboru, kije bil 19. januarja leta 1994, seje društvo preimenovalo v Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom. Skupščina je sprejela sklep, da se v društvu ustanovi duhovna sekcija Anton Martin Slomšek. Postavljeno je bilo tudi novo vodstvo. V upravni odbor (novo izvršno telo) so bili izvoljeni predsednik Darko Sonc, podpredsednik Franc Strašek ter člani Franc Knap, Jasna Nemec, Silvester Kmetic, Slavica Horjak, Ivanka Nikčevič, Majda Čuric in Silvester Fišter. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Silvin Jerman, Bojan Kožar in Miroslava Maria Bahun. Novi predsednik je željeno smer delovanja strnil v uvodni govor, v katerem je med drugim dejal: "Že prva sprememba, ki smo jo danes izglasovali - sprememba imena društva - je prispevek k naši osnovni nalogi, da Slovenski dom postane dom vseh Slovencev in tudi tistih, ki se radi družijo z nami. Pridobili bomo nove člane. Brez njih Slovenski dom ne bi mogel oživeti in doživeti renesanse. Novi člani bodo s seboj prinesli nove ideje, svežo kri, novo energijo. Pomembna naloga, kije pred nami, je, da v društvo privabimo čim več mladih. Naši otroci so povečini rezultat ljubezni v nacionalno mešanih zakonih. Zato moramo potrpežljivo in z občutkom naše mlade učiti, da imajo dve domovini in da se tega ne smejo sramovati." S 47. rednega občnega zbora, 19. januarja leta 1994, ko seje društvo preimenovalo v Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom. Govori slovenski veleposlanik Matija Malešič. ALI STE VEDELI... ...da je naziv "Slovenci - alpski Hrvatje" nastal že leta 1700. Izvira iz dela Croatia Rediviva, v katerem je avtor Pavao Ritter Vite-zovič slovensko ozemlje imenoval CROATIA ALPESTIS. ALI STE VEDELI... ...da hrvaško-slovensko sodelovanje v likovni umetnosti seže le v pozni srednji vek. Marijino cerkev pri Cepiču sta leta 1492 poslikala Peter iz Ljubljane in Matej iz Pu-Ija, ljubljanska kiparska delavnica je okoli leta 1460 izklesala kamnit Marijin kip za cerkev v Završju blizu Grožnjana, Ivan iz Kastva pa je leta 1490 slikal v Hrastovljah in Gradišču pri Divači. Novo vodstvo je med glavne cilje uvrstilo ureditev in osvežitev prostorov društva, da bi člani še raje prihajali in se družili v Slovenskem domu. Za uresničitev teh načrtov pa so bila seveda potrebna velika sredstva, zato je novo vodstvo že na začetku sklenilo, da bo skušalo poiskati sponzorje, in sicer med zainteresiranimi slovenskimi in hrvaškimi podjetji, zasebniki in obrtniki. Za pomoč bo treba zaprositi tudi slovensko in hrvaško državo, pri čemer bo društvo v zameno ponudilo kakovostno in razvejano dejavnost. Čeprav je sodelovanje v društvu prostovoljno, je novo vodstvo napovedalo, da ga bo skušalo organizirati in voditi čim bolj profesionalno. Kako zgraditi trdno društvo? Predsednik Sonc je ob izvolitvi dejal:" Medsebojno razumevanje, strpnost, mir, prijateljsko brez prepirov - to bo tista energija, ki nas bo pripeljala do cilja in velikih uspehov." Že takoj se je uveljavilo novo geslo društva: Slovenski dom - naš drugi dom. Zadnji volilni občni zbor je bil 7. januarja leta 1998 in od takrat so na čelu Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom predsednik Darko Sonc in podpredsednik Franc Strašek, ki sta hkrati predsednik oziroma podpredsednik upravnega odbora. Člani upravnega odbora so Silvin Jerman, Silvester Kmetic, Silvester Fišter, Ivanka Nikčevič, Slavka Horjak, Jasna Nemec in Ana Zorič. V nadzornem odboru so Bojan Kožar (predsednik), Marijan Horn in Hedvika Čeranic. Državni sekretar v Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Peter Vencelj odpira prenovljene prostore Slovenskega doma, 2. 12. 1994 4. PREUREDITEV PROSTOROV Že jeseni leta 1994, samo nekaj mesecev po 47. občnem zboru (ki je bil 19. januarja leta 1994), prostorov Slovenskega doma na Ma-sarykovi ulici 13 skorajda ni bilo moč več prepoznati. Čez poletje je skupina navdušencev (Darko Sonc, Miroslava Maria Bahun, Martina Koman, Dragica Rubčic, Slavica Horjak) nešteto prostih trenutkov posvetila obnovi. Ob začetku nove sezone 1994/95 so člane pričakali urejeni in na novo opremljeni prostori: klub Moja dežela (urejen s pridihom slovenske arhitekture in opremljen z vsemi potrebnimi elementi za nudenje gostinskih storitev), urejen garderobni prostor in sveže prebeljena velika dvorana Prešeren, v kateri sta prevladovali bela in zelena barva, ki sta tako značilni za Slovence. Ko so okna dobila nove zavese in ko so prostore rasvetlili novi reflektorji, je Slovenski dom zasijal v luči, kakršno si je mogoče samo zaželeti. To brez spretnosti in skrbnosti dobrega gospodarja ne bi bilo mogoče. Novo vodstvo s predsednikom Soncem na čelu je vneto iskalo sponzorje in sredstva. Trud se je obrestoval. Pomagali so Ljubljanska banka, Lek, Velana, Gorenje, Paloma, Ljubljanski sejem, Krka farma, Koleks, Stol Kamnik, Ve - Ga; Žitvaj, Kolpa Ker, Fructal. Posebej sta se iskazala vlada Republike Slovenije in slovensko veleposlaništvo v Zagrebu. Obnovljene prostore je 2. decembra leta 1994 slovesno odprl državni sekretar v Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr.Peter Vencelj. Ob tej priložnosti je bil pripravljen kulturni program, odprta je bila razstava ob 65. obletnici delovanja društva, zaslužni člani pa so prejeli Gallusova priznanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Za zabavo je skrbela skupina Prijatelji iz Novega mesta. 5. MENADŽERSKI PRISTOP Že v manj kot letu dni delovanja pod novim vodstvom so bili v Slovenskem domu postavljeni temelji profesionalne organizacije dela. To je prišlo do še večjega izraza, ko je upravni odbor sklenil (19. februarja leta 1996), da bo društvo dobilo promotorja. Njegova naloga bi bila uresničevanje sklepov skupščine in upravnega odbora. Dolžnost promotorja je bila zaupana Darku Soncu, ki je torej poleg častne in neprofesionalne dolžnosti predsednika društva prevzel še naloge operativnega voditelja vseh poslov v Slovenskem domu. Njegova dolžnost je, da predlaga, organizira in uresničuje društvene programe, skrbi za propagandno podporo ter vzdrževanje prostorov in inventarja - vse v okviru sredstev in v skladu s pooblastili, ki jih odobri upravni odbor. Z drugimi besedami: društvo je prešlo na me-nadžerski sistem vodenja. Dokazala seje pravilnost stališča dr.Ivana Cesarja, ki je na prvi seji predsedstva Slovenskega doma po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške dejal, da bo društvo v novih okoliščinah - če bo želelo finančno preživeti - moralo poiskati menadžerja. 6. ORGANIZACIJA ALI STE VEDELI... ...da je Ljudsko gledališče iz Splita za svojo prvo predstavo (18. oktobra leta 1921) izbralo Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Reliral jo je Slovenec Rade Pregorc, kije tako začel svojo režisersko karijero. ... da so gostilničarji ob Jadranski obali leta 1934 po pisni poti prosili, da se članstvu NAKIC-a posredujeta naslednji obvestili: "Vgostioni 'Ljubljana' v Crikve-nici pension bo najcenejši v Cri-kvenici, vina sortirana in kuhinja izborna" in "Vgostilni 'Pri Slovencu' v Splitu bodete najceneje in najbolje posluženi in sicer z do-mačom 'koštom'. Kosilo in večera Din 16.-." Občni zbor Slovenskega doma je 7. januarja leta 1998 sprejel nov statut, prilagojen novemu hrvaškemu zakonu o društvih. Statut ima 37 členov, ki določajo ime in sedež društva, cilj in dejavnosti, članstvo in članarino, pravice in obveznosti članov, notranjo strukturo, upravne organe in njihove pristojnosti, način odločanja, pogoj in način volitev v upravne organe, trajanje mandata in odgovornost, razpolaganje s sredstvi društva ter postopek glede premoženja društva v primeru prenehanja delovanja Slovenskega doma. V Slovenski dom se lahko včlanijo Slovenci iz Zagreba in Zagrebške županije ter drugi posamezniki, ki sprejemajo statut društva. V statutu so opredeljeni štirje cilji delovanja Slovenskega doma: ohranitev identitete Slovencev v Zagrebu in okolici, ohranitev in negovanje slovenske samozavesti in slovenskega jezika, ohranitev in negovanje slovenske kulturne dediščine ter ohranitev in negovanje že tradicionalno dobrih in prijateljskih odnosov v sožitju s večinskim hrvaškim narodom. Glede tega cilja naj si vsak Slovenec prizadeva, da bi v vsakdanjem življenju deloval kot slovenski ambasador v svojem okolju. Društvo ima vsako leto redni občni zbor, vsako četrto leto pa volilni Z volilnega občnega zbora, 7. 1.1998 občni zbor. Na volilnem občnem zboru se v skladu z določili statuta volijo predsednik društva, kije hkrati predsednik upravnega odbora, in podpredsednik društva, kije hkrati podpredsednik upravnega odbora, devetčlanski upravni odbor in tričlanski nadzorni odbor. Zanimiva novost je določilo, da član upravnega odbora ne sme biti član katerekoli politične stranke. Vsi člani vodstva, izvoljeni na občnem zboru 7. januarja leta 1998, so morali s podpisom potrditi, da izpoljnjujejo ta pogoj. Slovenski dom je član Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki ima od 1. oktobra leta 1996 sedež v Slovenskem domu v Zagrebu. Delegati društva v skupščini zveze so Darko Sonc, Franc Strašek, Silvester Kmetic in Silvin Jerman. Slovenski dom je tudi član Sveta nacionalnih manjšin v Republiki Hrvaški. V tem organu ga zastopa in predstavlja predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc. 7. FINANCIRANJE Po razpadu SFRJ seje društvo znašlo v nezavidljivem finančnem položaju. Stalni vir sredstev so bile le članarine, kar pa še zdaleč ni bilo dovolj za pokrivanje vseh stroškov. Splošne težave v gospodarstvu so zmanjšale tudi možnosti za pridobitev sponzorjev in dona-torjev. S problemom financiranja seje takoj po ustanovitvi 30. januarja leta 1992 začela ukvarjati Zveza Slovencev v Republiki Hrvaški, ki se je čez pet let preimenovala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Zveza je navezala stike z vladnimi in nevladnimi organi Republike Hrvaške in Republike Slovenije in zahtevala zagotovitev proračunskih sredstev za financiranje načrtovanih kulturnih in pro-Listinci o pokroviteljstvu svetnih programov slovenskih društev na Hr vaškem. Obe državi sta občine Brežice, 13. 10. 1997 članom zveze s proračunskimi sredstvi začeli pomagati že leta 1992. Zveza je postavila model delitve teh sredstev. Denar, ki prihaja na žiro račun zveze v Zagrebu, se v skladu s pravilnikom razdeli in prenese na žiro račune slovenskih društev. Vladi Republike Hrvaške in Republike Slovenije sredstva nakazujeta v rednih obrokih. Pogoj je, da zveza pravočasno posreduje letni finančni načrt, v katerem so podrobno navedene načrtovane kulturne in prosvetne dejavnosti tako v zvezi kot v posameznih društvih. Zakonitost porabe teh sredstev redno preverja nadzorni odbor zveze. Slovenski dom se lahko pohvali z resnično bogato in razvejano dejavnostjo. Zato proračunska sredstva ne zadostujejo. Po letu 1994 si je društvo za posamezne konkretne projekte uspelo zagotoviti tudi sredstva iz virov Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije ter Slovenske izseljenske matice. V pridobivanju teh sredstev Slovenskemu domu pomaga tudi slovensko veleposlaništvo v Zagrebu. Seveda eden od virov financiranja ostajajo sponzorji. V zadnjih letih so slovenska podjetja na Hrvaškem odprla veliko svojih predstavništev. Večina jih Slovenskemu domu pomaga bodisi z denarjem bodisi s svojimi izdelki, ki jih je mogoče uporabiti na srečelovih, družabnih srečanjih, proslavah... Jiuitwno ^tOiji/otiimu^custi/iL A<>j?'u$Uui>o5ušm Jojc^išie ^viiseimft iupan fll>čiusii«ia sveta OWini%i?ict Podpora prihaja tudi od drugod! Župan občine Brežice Jože Avšič je na slovesnosti ob občinskem prazniku 27. oktobra leta 1997 predsedniku Slovenskega doma Darku Soncu izročil listino o pokroviteljstvu. To potezo so člani društva doživeli kot veliko priznanje in dokaz uspešnega delovanja. V finančnem smislu pokroviteljstvo brežiške občine pomeni stalno pomoč -predvsem pri kulturni dejavnosti društva. Klub Belokranjcev iz Novega mesta, recimo, je spomladi leta 1999 društvu podaril 500 nemških mark izkupička s koncerta Akademskega tamburaškega orkestra iz Zagreba v Novem mestu. V društvu so v minulih letih brezplačno gostovali številni slovenski umetniki. Pokazalo seje, daje delovna vnema vselej poplačana! Podpora je namreč posledica dejstva, da se Slovenski dom resnično lahko pohvali z nadvse bogato in vsestransko dejavnostjo. 8. BOGATA DRUŠTVENA DEJAVNOST Za celotno obdobje po razpadu SFRJ popolnih podatkov ni; manjkajo podrobnosti o društveni dejavnosti v letih 1991-93, saj je iz tega obdobja ohranjenih le malo dokumentov. Naslednji pregled se zato skoraj izključno nanaša na obdobje po volilni skupščini leta 1994, ko je društvo dobilo novo vodstvo in se vrnilo k staremu imenu. KNJIŽNICA IN ČITALNICA Ob ustanovitvi društva pred 70. leti je bila njegova prednostna naloga približati zagrebškim Slovencem knjigo in časopise v lepi materinščini. Danes zanimanje za knjižnico in čitalnico na žalost ni ravno veliko. Leta 1997 seje za izredno potezo odločil Radio Posavje - Studio Brežice, kije v sodelovanju z Radiom Sevnica izpeljal zelo uspešno akcijo zbiranja knjig za našo knjižnico. V akciji, ki jo je vodila novinarka Natalija Jenko Sunčič, so rojaki iz Slovenije za naše društvo zbrali kar 1.011 knjig. Knjige je Slovenskemu domu izročil direktor in glavni urednik Radia Posavje Srečko Zore, in sicer 23. aprila na slovesnosti ob svetovnem in slovenskem dnevu knjige. Knjižnica ima prek 5.400 knjig in je po številu naslovov celo bogatejša kot osrednji oddelek za slovensko knjigo, ki ga je hrvaška Nacionalna in univerzitetna knjižnica leta 1993 odprla v knjižnici Ivan Goran Kovačič v Karlovcu. Spomladi leta 1997 so v tej knjižnici hranili okoli 2 tisoč naslovov slovenske literature. Danes v knjižnico Slovenskega doma redno zahaja okoli 100 članov. Kar ni ravno vzpodbudno. Le redki bralci vzamejo v roke izredno dragocene stare knjige. V letih 1991-93 je knjižnico vodil Miroslav Kon-čevski, po tistem pa je vodenje knjižnice prevzela Dragica Rubčič. ALI STE VEDELI... ...da je slovenski pripovednik in naravoslovec Fran Erjavec (1934 - 1887) v letih 1860-71 poučeval na realki v Zagrebu. V tem obdobju je veliko potoval (Bosna, Dalmacija, Češka, Francija, Italija) in povsod preučeval živalstvo in rastlinsko. Leta 1875 je bil imenovan za rednega profesorja zagrebške univerze, vendar se ni odločil za univerzitetno kariero. Istega leta ga je na podlagi razprave o slavonskih polžih Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti izvolila za dopisnega člana. ... da je Miroslav Krleža v pogovorih z Enesom Čengičem dejal: "Svaki je peti Zagrepčanin bio slovenskog porijekla. Slovenci slabo nauče govoriti hrvatski jezik, ali vrlo rado hrvatuju..." Predstavniki Radia Posavje -studia Brežice so 23. 4. 1997 Slovenskemu domu izročili 1.011 knjig. ALI STE VEDELI... ... da so v Istri leta 1878 ustanovili Slovensko-hrvaško politično društvo, kije imelo značaj politične stranke. Izdajalo je dve glasili - za Hrvate Naša sloga in za Slovence Edinost. ...da je hrvaški izumitelj srbskega rodu Nikola Tesla (1856 -1943) leta 1878 krajši čas živel v Mariboru. Decembra tega leta, ko je zaradi težav s štipendijo začasno opustil študij v Gradcu, je v neki mariborski gostilni ob večerih kartal. ...da sta načrte za novo ljubljansko bolnišnico, zgrajeno po katastrofalnem potresu leta 1895, izdelala zagrebški arhitekt Krunoslav Weidman in ljubljanski deželni inženir Anton Klinar. Vodstvo društva si želi, da bi knjižnico čim prej modernizirali z računalniško vodenim katalogom. Tudi zanimanje za čitalnico je majhno. Čeprav je prostor urejen in čeprav so v Slovenskem domu na voljo številni slovenski časopis, le redki člani zaidejo v društvo, da bi prebrali novice iz domovine. In to kljub temu, da se zagrebški Slovenci pogosto pritožujejo, da je ponudba slovenskega tiska na Hrvaškem zelo skromna. Trenutno so v društvu redno na voljo naslednji časopisi: Delo, Primorske novice, Gorenjski glas, Naša Slovenija, Svobodna misel, Naša žena, Mladika in Snežnik. Če bi bilo zanimanja več, bi bilo mogoče naročiti še kakšen slovenski časopis. POUK SLOVENSKEGA JEZIKA Zanimanje za učenje slovenskega jezika v zadnjem obdobju spet narašča. Tako pri odraslih kot pri otrocih. Tečaj slovenskega jezika je leta 1992 zelo kratek čas vodila Ne-venka Bratec, za njo pa je prišla Marjana Požun Milekič. Kot je povedala za prvo številko Novega odmeva (december 1996), se je sprva kar prestrašila težav, ki so ji grozile: "Kdo bo obiskoval pouk slovenščine v tistih težkih, skoraj vojnih časih? Kako me bodo ljudje sprejeli? Jih bom znala pritegniti?" Pomisleki so se razblinili, ko je na prvo srečanje prišlo toliko članov, daje morala oblikovati kar dve skupini tečajnikov. Toda sčasoma je zanimanje kopnelo in šolsko leto 1992/93 seje končalo s komaj 15 tečajniki. Leta 1993 je pouk slovenščine vodila Milojka Jakomin, od jeseni leta 1994 pa slovenski jezik uči Marija Crnkovic'. V šolskem letu 1998/99 je tečaj obiskovalo 19 članov, v šolskem letu 1999/2000 pa ga obiskuje 20 članov. Pouk poteka enkrat na teden po dve šolski uri. Vodstvo Slovenskega doma si prizadeva, da bi k učenju materne-ga jezika pritegnilo čim več mladih, po možnosti tudi šoloobveznih otrok. Dopolnilni pouk je namreč pripravljeno finančno podpreti tudi Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Velikega zanimanja za zdaj ni. Pač pa seje sredi leta 1998 porodila zamisel, da bi v Slovenski dom skušali privabiti čim več predšolskih otrok, ki bi Otroci z Dedkom Mrazom, december leta 1998 čez nekaj let morda pokazali več zanimanja za učenje slovenščine. Stekle so ure pravljic, ki jih vodi Slavica Benko. Morda je od tu do uresničitve zamisli o slovenskem vrtcu v Zagrebu le še korak... PREDAVANJA V minulih petih letih je bilo v Slovenskem domu prek 70 predavanj. Največ jih je bilo posvečenih spoznavanju znamenitosti Slovenije, planinstvu, alpinizmu, potopisom, zgodovini, politiki, glasbi, književnosti, prosveti in zdravstvu. Velika obogatitev so predavanja, kijih Slovenski dom od sredine leta 1995 organizira v sodelovanju s Koordinacijo hrvaških društev prijateljstva in njenim tajnikom Andrijo Karafilipovicem. Na teh predavanjih gostujejo veleposlaniki, akreditirani na Hrvaškem. Pripovedujejo o razmerah v svoji državi ter o odnosih s Hrvaško in Slovenijo. V štirih letih so se pred mikrofonom v dvorani Prešeren Slovenskega doma zvrstili veleposlaniki Poljske, Slovaške, Kitajske, Turčije, Ukrajine, Makedonije, Avstrije, Bolgarije, Sudana, Združenih držav Amerike, Španije, Grčije, Belgije, Zvezne republike Jugoslavije, Bosne in Hercegovine, Češke, Indije, Madžarske, Romunije in Rusije. Praviloma so predavanja popestrena s kulturno-umetniškim programom in razstavami. Pesmi in odlomke iz knjižnih del, ki predstavljajo državo, iz katere prihaja veleposlanik, ponavadi prebere član Slovenskega doma Ivica Kunej. V glasbenem programu najbolj pogosto nastopajo tenorist Hrid Matic, mezzosopranistka Rahilka Bur-zevska in pijanist Veljko Glodic. Predavanja so vselej izredno dobro obiskana, saj praviloma gostujejo zelo kakovostni predavatelji. Tudi teme so zelo raznolike, predavatelji pa jih ponavadi popestrijo s prikazom diapozitivov in fotografij. Po letu 1994 so med drugimi predavali Marija Barbieri, Stane Belak-Srauf, Dunja Bezjak, Ivan Brajdic, dr.Katarina Cegnar, dr.Vlado Deutsch, Andrej Dular, Jože Dular, dr.Boris Farkaš, Silvester Fišter, Viki Grošelj, Svetozar Guček, Franci Horvat, Marinka Jerič, dr.Alojz Jembrih, Silvin Jerman, Vladimir Jugovič, Peter Kolšek, dr.Vera Kržišnik-Bukič, Vilko Luncer, Matija Malešič, dr.Silva Mežnarič, dr.Maks Milanez, dr.Mirko Mirnik, Julij Nemanič, dr.Zvonko Poje, Miha Pribožič, dr.Marija Razner, Rudi Reinhardt, Janez Rogelj, Tone Škarja, Zlatko Smerke, Stane Stančič, Josip Šilič, Zdravko Tomac, Antun Tus, Ciril Velkovrh, Anton Vrdoljak, Ciril Zlobec, dr .Marijan Wilhelm. Leta 1997 je v predvolilnem obdobju stekel ciklus političnih predavanj pod naslovom V obraz. Vse stranke se niso odzvale, nastopali pa so predstavniki HDZ-a Drago Krpina, SDP-a Ivica Račan ter HNS-a Radomir Čačič in Stipe Mesic. ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST Predsedstvo Slomškovega prosvetnega društva Slovenski dom je 15. oktobra leta 1992 sprejelo pobudo za izdajanje društvenega glasila. Steklo je iskanje sponzorjev. Na pomoč sta priskočila katoliška časopisa Družina iz Ljubljane in Glas koncila iz Zagreba. 13. februarja leta 1992 je izšla prva in tudi edina številka biltena Korenine in vezi, ki gaje uredil Jože Kranjc. Ob posredovanju časopisa Družina je 250 primerkov romalo v vsa kulturna središča Slovencev in Hrvatov po svetu. Od leta 1995 v Slovenskem domu potekajo predavanja tujih veleposlanikov. Ameriški veleposlanik Peter Galbraith, 20. 11. 1996 Na prireditvah Slovenskega doma pogosta recitira igralec Ivica Kunej Po tistem je minilo kar nekaj časa, da bi zamisel o društvenem časopisu znova dozorela. Prvo pobudo Silvina Jermana je upravni odbor obravnaval 24. oktobra leta 1995, vendar je ni sprejel. Pobudo je obravnavala tudi skupščina 14. februarja leta 1996. Tedaj so bili izraženi pomisleki o organizaciji in financiranju. In šele konec leta 1996 je upravni odbor končno sprejel sklep, da naj stečejo priprave za izdajo časopisa. Vodstvo Slovenskega doma je presodilo, da je v društvu dovolj članov, ki bi bili pripravljeni zavzeto sodelovati pri nastajanju glasila. Manjkala pa je strokovna, profesionalna in organizacijska opora. Premikati seje začelo šele potem, ko je k sodelovanju privolila novinarka Radiotelevizije Slovenija, dopisnica iz Zagreba Ilinka Todo-rovski, ki od leta 1996 usklajuje in vodi delo uredništva. Uredniški odbor (Miroslava Maria Bahun, Marijan Horn, Polona Jurinič, Ivica Kunej, Cvetka Matko, Franc Strašek, Darko Sonc in Ilinka Todorovski ter urednik Silvin Jerman) je na prvem sestanku sklenil, Uredništvo Novega odmeva, marec leta 1997 ALI STE VEDELI... ... da je pesnik in nabožni pisatelj Luka Jeran (1818 -1896) gimnazijo obiskoval v Karlovcu, kjer se je pridružil ilirskemu gibanju, Jeran je bogoslovje končal v Ljubljani, kjer je bil leta 1846posvečen. Več let je bil kaplan v različnih slovenskih krajih, nato pa misijonar v Afriki. Od leta 1869 je bil papežev komornik, od leta 1882 pa stolni kanonik. da se glasilo imenuje Novi odmev. S tem imenom je časopis postal nekašen naslednik Odmeva, ki so ga v tridesetih letih izdajali člani slovenskega društva v Zagrebu. V razpravah o vsebini glasila je prevladalo stališče, da bi moral beležiti pomembne dogodke v društvu, obujati spomine na pomembne mejnike v zgodovini slovenske skupnosti na Hrvaškem in Slovenskega društva v Zagrebu ter predstavljati dogodke, ki zaznamujejo sedanje življenje Slovencev na Hrvaškem. Porodne muke so bile težke; pisanje v maternem jeziku je članom uredništva in ostalim piscem povzročilo precejšnje preglavice. Za jezikovne, vsebinske in druge popravke skrbi Ilinka Todorovski. Glasilo oblikuje Ljudevit Gaj, tiska pa Studio FS. Prva številka Novega odmeva je luč sveta ugledala 20. decembra leta 1996. Že v tej številki so se s prispevki predstavili prav vsi člani uredništva. Predstavitev prve številke je bila nadvse slovesna, v navzočnosti številnih članov, veleposlanika Republike Slovenije Matije Malešiča ter seveda številnih slovenskih in hrvaških novinarjev. Predsednik Slovenskega doma Darko Sonc, urednik Novega odmeva Silvin Jerman in veleposlanik Matija Malešič so izrazili prepričanje, da bo časopis postal dokument, ki bo trajno pričal o velikem pomenu Slovenskega doma za Slovence - ne le v Zagrebu ampak tudi na Hrvaškem. In vnema res ni pošla! Za prvo številko je pisalo 14 članov Slovenskega doma, že v drugi številki pa naštejemo 28 avtorjev. PEVSKI ZBORI Leta 1990 je pevski zbor prevzel profesor Vinko Glasnovic'. Pod njegovim vodstvom so pevci sodelovali na vseh Taborih slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in na revijah zagrebških amaterskih pevskih zborov v Glasbenem zavodu. Nastopali so tudi v Slovenskem domu, predvsem na različnih proslavah (na primer ob dnevu slovenske državnosti ali slovenskem kulturnem prazniku). Ko so leta 1991 v Zagrebu začele znova potekati maše v slovenščini, je zbor pel tudi na teh mašah. Med najbolj odmevnimi nastopi je bil koncert v Rogaški Slatini marca leta 1992. Po nastopu na reviji zagrebških amaterskih pevskih zborov leta 1994 je zborovodja - nezadovoljen s kakovostjo pevskog zbora - odstopil. Na željo starejših članov je prevzel vodenje skupine pevcev, iz katere je kmalu nastal zbor duhovne sekcije Anton Martin Slomšek, ki od takrat poje na slovenskih mašah. Profesor Glasnovic je prav za ta zbor uglasbil nekaj pesmi, predvsem Slomškovih. Zbor Slovenskega doma je po Glasnovičevem odstopu prevzel Pe-tar Kutnjak. Po letu 1994 so v društvu nekaj časa delovali kar trije zbori: pod Kutnjakovim vodstvom ženski in mešani pevski zbor, pod Glasnovičevim pa zbor duhovne sekcije A. M.Slomška. Tako je bilo do leta 1998. V tem času sta ženski in mešani pevski zbor nastopala na vseh Taborih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, na revijah zagrebških amaterskih zborov v Zagrebu in seveda na prireditvah v Slovenskem domu. Zbora sta sodelovala na 45 prireditvah, med njimi na Srečanjih v moji deželi v Postojni in Ribnici, na revijah Primorska poje v Ilirski Bistrici in Dobrovi v Goriških brdih, na Slomškovih dnevih v Brežicah, na večeru praizvedb hrvaških skladateljev v Glasbenem zavodu in na prireditvi kulturno-umetniške ustvarjalnosti nacionalnih manjših v Republiki Hrvaški v dvorani Vatroslav Lisinski. Mešani zbor je nastopil tudi v oddaji Prizma Hrvaške televizije, ženski in mešani pa v oddaji Iz življenja naših narodnostnih manjših Hrvaškega radija. Mešani pevski zbor je imel na repertoarju 36 skladb, ženski pa 26. Na nekaterih prireditvah je pevce na klaviiju spremljal Zoran Sonc. ALI STE VEDELI... ...da je kranjskemu plemiču inpo-lihistorju Janezu Vajkartu Valvasorju (1641 - 1693) pri bakrorezih in zgodovinskih študijah dve leti pomagal hrvaški književnik Pavao Ritter Vitezovič (1652-1713). Za delo Slava vojvodine Kranjske je prispeval podatke o Hrvaški, v Valvazorjev obsežen grafični album Topographia Du-catus Carniolae Modernae, tiskan leta 1679, pa je uvrščenih celo 54 Vitezovičevih bakrorezov. Pevski zbor duhovne sekcije A.M.Slomšek z zborovodjo Vinkom Glasnovičem. Krško, 2. 8. 1998 Mešani pevski zbor Slovenskega doma z zborovodjo Petrom Kutnjakom leta 1998 V tem času je steklo plodno sodelovanje med Marijanom Hornom, ki je pisal besedila pesmi, in Petrom Kutnjakom, ki je pesmi uglas-bil. Njune avtorske pesmi sta uspešno izvajala ženski in mešani pevski zbor. Med temi pesmimi so recimo Spomin na mlada leta, Naš velikan, Slovenski dom - naš drugi dom, Mamina želja... Leta 1998 so se v zborih začela trenja, saj so nekateri pevci menili, da na repertoarju ni dovolj pesmi z izvirnimi slovenskimi melodijami. Število pevcev seje osipalo, vrhunec pa so nesporazumi dosegli na reviji zagrebških amaterskih zborov, po kateri je zborovodja Petar Kutnjak odstopil. Mešani pevski zbor Slovenskega doma z zborovodjo Francem Kenejem na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični leta 1999 Vodenje pevcev je začasno - predvsem zato, da bi zbora lahko nastopila na Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični - prevzela članica zbora, profesorica glasbe Jadranka Kene. Šele jeseni leta 1998 je Slovenski dom dobil novega stalnega dirigenta, in sicer Franca Keneja iz Slovenije. Pod njegovo taktirko uspešno nastopa mešani pevski zbor, ki se je prvič predstavil na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v dvorani Vatroslav Lisinski leta 1999. Po tistem je nastopil še na prireditvi Primorska poje 1999 in na proslavah v društvu. DUHOVNA SEKCIJA ANTON MARTIN SLOMŠEK Duhovna sekcija Anton Martin Slomšek je nastala v skladu z odločitvijo skupščine društva 19. januarja 1994. Njeni glavni nalogi sta skrb za slovenske maše v Zagrebu in priprava družabnih srečanj po mašah v prostorih Slovenskega doma. Sekcijo je najprej vodila Martina Koman. Ko seje odselila iz Zagreba, pa je njen položaj prevzela članica upravnega odbora Slavica Horjak. Slovenske maše so v Zagrebu začele redno potekati 19. maja leta 1991. Sprva so bile enkrat na mesec, pozneje pa vsako drago nedeljo. Leta 1995 je bilo recimo 23 slovenskih maš. Do majhnega zastoja je prišlo v začetku leta 1996, oziroma potem, ko se je po božiču leta 1995 od duhovne sekcije poslovil stalni duhovnik Andrej Ur-bancl. Po tistem je bil dosežen dogovor, da slovenske maše v Zagrebu vodijo duhovniki iz Videmske in Leskovške dekanije iz Slovenije. Leta 1996 je bilo 17 slovenskih maš. Na mašah je sprva pel mešani zbor Slovenskega doma, pozneje pa mešani zbor duhovne sekcije Anton Martin Slomšek, ves čas pa je pevce vodil profesor Vinko Glasnovič. Zbor duhovne sekcije je nastal leta 1994. Tedaj je imel 26 članov, danes pa jih šteje 21. Vaje tega zbora so enkrat na teden v zgodnjih popoldanskih urah. Zbor poje cerkvene pesmi, med njimi tudi pesmi in maše, ki jih je uglasbil Vinko Glasnovič. Zbor redno nastopa na tribuni Collegium Hergešič v Evropskem domu. Leta 1995 je na tej tribuni nastopal kar trikrat. Spomladi leta 1999 je pevski zbor sodeloval na slovenski maši za blaženega kardinala Stepinca v zagrebški ALI STE VEDELI... ... da za očeta hrvaške genetike in žlahtnjenja rastlin štejemo akademika Alojza Tavčarja (1898 -1979), ki je v Zagreb prišel leta 1921, ko so ga imenovali za predstojnika Zavoda za gojenje rastlin na Agronomsko-gozdarski fakulteti. Tavčarje bil pozneje (1934) tudi dekan te fakultete. Duhovna sekcija A.M.Slomšek na obisku pri duhovniku Andreju Urbanclu, kije v letih 1991-95 vodil slovenske maše v Zagrebu, Celje, 10. 5. 1997 m. Mfci ALI STE VEDELI... ... da je pesnica, pripovednica, dramatičarka in prevajalka Ruža Lucija Petelin (1905 - 1974) dolga leta živela in ustvarjala v Zagrebu, kjer je tudi pokopana. Po 2. svetovni vojni je vodila pionirsko sekcijo Slovenskega doma. Dramski igralec Josip Bobi Marotti pogosto recitira na prireditvah v Slovenskem domu katedrali, na kateri je skupaj pelo 150 članov združenih pevskih zborov iz Leskovške in Videmske dekanije iz Slovenije. Duhovna sekcija je leta 1998 sodelovala v pripravi gostovanja pevskega zbora in pihalnega orkestra iz Vogrskega. Orkester je ob tej priložnosti zaigral celo na Trgu bana Jelačiča. Istega leta je sekcija pripravila gostovanje družine Sečnik iz Slovenije. Osem Sečnikovih je pelo na slovenski maši in na majhnem koncertu v Slovenskem domu. Večina članov duhovne sekcije Anton Martin Slomšek je starejša od 50 let. Najstarejša članica Marija Rapotec pa je napolnila častitljivih 98 let. Tako rekoč vsi so člani društva že od zgodnje mladosti in so pravzaprav stalnica in nekakšno jedro članstva v zadnjih desetletjih Slovenskega doma. PRIREDITVE Kulturnih, umetniških in zabavnih prireditev je zlasti v zadnjih letih v Slovenskem domu v izobilju. Če preštejemo vse proslave, družabne prireditve, koncerte, literarne večere, dramske in filmske predstave, ki so se zvrstili v minulih petih letih, pridemo do številke 160! Posebej slovesno je ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika in dneva državnosti Republike Slovenije. Ob teh priložnostih praviloma nastopajo člani Slovenskega doma in gosti. Dela slovenskih pesnikov in pisateljev recitirajo naši člani, največkrat dramska igralca Josip Bobi Marotti in Ivica Kunej. Posebej slovesno je bilo praznovanje slovenskega kulturnega praznika leta 1998, ko je društvo na pročelju zgradbe na Masarykovi ulici 13 postavilo spominsko ploščo Hinku Nučiču, hrvaškemu igralcu in režiserju, velikemu slovenskemu domoljubu in dolgoletnemu predsedniku in častnemu predsedniku Slovenskega doma. Ploščo je po zamisli arhitekta Roberta Potokarja brezplačno v marmorju izdelalo kamnoseštvo V M Kunovar iz Ljubljane. Pri organizaciji je veliko pomagal Ivan Martelanc iz slovenskega ministrstva za zunanje zadeve. Spominsko ploščo je odkrila pomočnica hrvaškega ministra za kulturo Jagoda Martinčevič. Ob tej priložnosti je bila v društvenih prostorih postavljena razstava o življenju in delu Hinka Nučiča, ki jo je odprla državna sekretarka v slovenskem ministrstvu za kulturo Majda Sirca. O Nučičevem prispevku k razvoju hrvaške gledališke umetnosti je govoril vodja oddelka za zgodovino hrvaškega gledališča pri Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti dr.Branko He-čimovic. Letos prvič pa smo slovenski kulturni praznik proslavili v ugledni zagrebški koncertni dvorani Vatroslav Lisinski. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili člani Slovenskega doma, je velika slovenska igralka Polona Vetrih izvedla monodramo Uršule Cetinski Alma. Zelo bogat je koncertni program; člane Slovenskega doma so v zadnjih letih navduševali izvrstni izvajalci iz Slovenije, med njimi bogoslovni oktet iz Ljubljane, mešani pevski zbori Triglav iz Splita, Viva iz Brežic, Litostroj iz Ljubljane in Anton Tomaž Linhart iz Radovljice, Akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, solisti opere iz Maribora (Majda Svagan, Svetlana Čursina, Miro Solman, Dragica Kovačič, Natalija Vorobjova in Valentin Enčev), dekliški pev- ski zbor Mavrica iz Postojne, Mariborski oktet, učenci glasbene šole Brežice in člani glasbene matice Maribor, obrtniški mešani pevski zbor iz Notranjske, Logaški oktet, Kamniški koledniki, ženski kvintet Brestanica, nonet Certus iz Maribora, skupina Katice, oktet nekdanjih zagrebških študentov iz Maribora... Mladi člani Slovenskega doma so pod vodstvom kitaristke Tene Korkut leta 1995 in leta 1996 izvedli štiri koncerte. Pogosti gosti Slovenskega doma so tudi odlični glasbeniki iz Zagreba. Med drugimi so nastopili Akademski harmonikarski orkester I.G. Kovačič, DOC kvintet Stjepana Plavca, hrvaški kvartet horni-stov, duet Nadje Jonke in Timothyja Benicha, skupina violinista Josipa Klime... Klavirske koncerte so priredili Branko Sepčic, Davorin Mužinic, Edi Trbovic in Eva Kirchmayer. Leta 1998 so člane Slovenskega doma z bogatim programom razveselili člani folklorne skupine iz Ivanjkovca, ki so predstavili slovenske narodne plese. V društvu je bilo več odmevnih predstavitev sodobnih slovenskih knjig. Svoja dela so predstavili Ivan Mohorič (Odkod človek tvoja pot), dr.Vera Kržišnik-Bukič (Slovenci v Hrvaški), Darko Zlebnik (Kdo je naslednji), Borislav Somrak (Rubne pjesme) in Miro Gavran (Klara). Svoje aforizme je predstavil Žarko Petan. Po zagrebški predstavitvi svojega romana Pot v Trento je Slovenski dom obiskal Kajetan Kovic. Veliko je bilo tudi literarnih večerov. Recitirali so člani šolskega literarnega društva Hotenja iz Velenja in recitatorske skupine Žarek iz Brežic, Zagrebški amaterski literati in poeti Slovenskega doma. Svoj literarno-glasbeni večerje imel Marijan Horn; njegove pesmi je recitiral Ivica Kunej, njegove uglasbljene verze pa sta pela mešani in ženski pevski zbor Slovenskega doma. Odmeven je bil tudi večer s poezijo papeža Janeza Pavla II. Nekaj je bilo tudi dramskih predstav. Trikrat je nastopila dramska skupina društva Bazovica z Reke. Dvakrat se je predstavil Marko Cvahte, in sicer z monodramo Sokratov zagovor pred sodiščem ter v vlogi Jurija Vodovnika. Ogledali smo si tudi video posnetek predstave Lepa Vida v izvedbi Koreodrame iz Ljubljane. Dobro obiskana je bila projekcija nagrajenih filmov mlade slovenske režiserke Maje Weiss. Koncert solistov Mariborske opere v Slovenskem domu, 19. 6. 1998 73_ ALI STE VEDELI... ... da so v preddverju Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu 26. marca leta 1999 odkrili doprsni kip slovenske igralke Vike Podgorske (1898 - 1984). Vika Podgorska je v Zagreb prišla s svojim možem Hinkom Nučičem, Na zagrebških oclrih je ustvarila številne velike vloge. Leta 1970je prejela nagrado Vladimir Nazor za življenjsko clelo. ALI STE VEDELI... ...da je slovenski podjetnik in mecen Jožef Gorjup (1834 -1912) leta 1876 na Reki ustanovil lastno podjetje, ki se je ukvarjalo z zakupom davkov in prevzemanjem večjih javnih del, hotelirstvom in finančnimi posli. Sčasoma je postal eden najbogatejših Slovencev. Kot zaveden Slovenec je podpiral vse, kar bi lahko prispevalo h gospodarskemu in kulturnemu osamosvajanju Slovencev. "Vpetek se dobimo" je najbolj priljubljena družabna prireditev v Slovenskem domu. Silvin Jerman in Marijan Hom na martinovo krstita mošt, 7.11. 1997 Med člani so vsekakor najbolj priljubljene družabne prireditve, ki se praviloma končajo v jutranjih urah. Gre za praznovanje novega leta, pustovanja in martinovanja ter morda najbolj priljubljeno prireditev V petek se dobimo. Od januaija leta 1995 se vsak prvi petek v mesecu (razen poleti) v društvu zberejo člani, ki so rojeni v tem mesecu. Poleg skupne proslave rojstnih dnevov je srečanje tudi priložnost za spoznavanje novih članov, ki so v društvo prišli ta mesec. Leto in polje druženja s pesmimi, šalami in drugimi domislicami pripravljal Marijan Horn, nato pa se mu je pri vodenju prireditve pridružil Silvin Jerman. Na takih petkovih veselicah se pripovedujejo šale, igrajo skeči, nekateri člani preberejo svoje pesmi (Klara Zel, Jerko Frle-kin), v različnih točkah pa sodelujejo še Slavko Kramar, Polona Juri-nič, Cvetka Matko, Franc Rop in Zvonko Beker. Na družabnih prireditvah v Slovenskem domu člane z igranjem na klavirju pogosto razveseljuje Zoran Sonc. GALERIJSKA DEJAVNOST Dvorana Prešeren preurejenega Slovenskega doma je idealen prostor za pripravo razstav. Nekoč so bile razstave redkost, zdaj pa so del društvenega vsakdanjika. V minulih petih letih jih je bilo prek 40. Predstavili so se profesionalni in amaterski likovniki z različnimi tehnikami, razstavljene so bile tudi fotografije, plakati in dokumenti. Za najpomembnejšo šteje razstava hrvaških likovnih umetnikov slovenskega rodu, odprta 3. aprila leta 1996. Na razstavi z naslovom Slovenski krog v Zagrebu so se predstavili uveljavljeni akademski slikarji in kiparji Vasilije Josip Jordan, Viktor Goričan, Milan Ber-buč, Stanko Jančič, Marica Mavec-Tomljenovič in Ivan Lesjak. Recenzijo za katalog je napisal priznani hrvaški likovni kritik Josip De-polo. Med najbolj odmevnimi razstavami po letu 1994 so bile razstave kulturnikov iz Velenja, Društva likovnikov Brežice, Likovnega društva 69 iz Zagreba, Likovnega društvo Oko iz Krškega, Likovnega sveta - zbirke grafik iz Celja, slikarskega Extempora Zajčja Dobrava... Samostojno so se v minulih petih letih med drugimi predstavili: Munir Vejzovič, Zvonko Peric, Vladimir Lesjak, Milica Savic, Marijan Napan, Oskar Gerjevič, Hrvoje Oršanic, Stanko Novak, Andreas Berlakovich, Karl Zavacky, Doroteja Meštrovič, Peter Gabrijelčič, Nina Ladika Cangalovic, Nada Žiljak, Nada Arbanas, Zdenka Pozajič, Jože Ciuha, Zdenko Slibar, Darija Lobnikar Lovak, Nikolina Simuno-vic, Milka Kneževič, Tomislav Dropuljič, Vladimir Gredelj, Marija Delic Suzak, Ciril Velkovrh, Vlasta Bradač, Irena Polanec, Dubravka Drenški, Jožica Medle... Razstavljalcem gre zahvala, daje Slovenski dom obogaten z dragocenimi umetniškimi slikami, saj je večina avtorjev društvu podarila kakšno svoje delo. Iz kataloga razstave Slovenski krog v Zagrebu, april 1996. Vasilije Josip Jordan: Okamnine 75 Na razstavo slik Irene Polanec je prišla tudi pevka Tereza Kesovija, 18. 11. 1998 ALI STE VEDELI... ^^^ ... da je doprsni kip Miroslava Krleže, ki stoji v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, izdelal mariborski umetnik Andrej Grabrovec Gaberi. 76 Z izleta v Celje, 17. 4. 1999 -O ALI STE VEDELI... ■ ...da je Krešimirjev trg v Zagrebu nastal leta 1938, in sicer po projektu slovenskega inženirja Cirila Jegliča (1897 - 1988), ki velja za očeta moderne slovenske in hrvaške umetnosti vrtov. Jeglič je diplomiral na kmetijski fakulteti v Zagrebu, kjer je bil dolga leta načelnik oddelka za mestne nasade. ... da je slovenski Stenograf, publicist in prevajalec Anton Be-zenšek (1854 -1915) študiral tudi na zagrebški univerzi. V letih 1876-79 je bil Stenograf v hrvaškem saboru. Sestavil je posebno stenografijo za Slovence, Hivate in Srbe ter napisal učbenike stenografije za Slovence, Hrvate, Bolgare in Ruse IZLETI Člani Slovenskega doma so v zadnjih letih po dolgem in počez spoznavali lepote svoje matične domovine Slovenije. Posebej pripravljenih izletov, gostovanj in romanj je bilo v zadnjih petih letih prek 20. Izviri Krke, Rrupe in Kamniške Bistrice, romarska središča Sladka gora, Višarje, Sveta gora, rojstni hiši Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška, kurentovanje na Ptuju in vinska vigred v Metliki ter razstava cvetja v arboretumu Volčji potok, pa številna prelepa slovenska mesta od Novega mesta do Kamnika, od Bleda do Maribora, od Celja do Škofje Loke... vse te in druge lepote Slovenije so si izletniki ogledali v organizaciji Vladimirja Jugoviča, Cvetke Mat-ko, Slavka Kramarja in Stojana Jovanoskega. 9. PODPORA IZ SLOVENIJE Vsi slovenski državniki, ki obiščejo Zagreb, praviloma zavijejo tudi v prostore Slovenskega doma, kjer se srečajo s člani in spoznajo njihove načrte in težave. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je Slovenski dom obiskal 7. junija leta 1994. V sproščenem in prijateljskem ozračju je v društvu preživel debelo uro. Ob tej priložnosti seje včlanil v Slovenski dom, ob plačilu članarine pa je v spominsko knjigo vpisal: "Vse poti se začnejo in končajo na domačem pragu." Leta 1995 je Slovenski dom obiskal predsednik Državnega sveta dr.Ivan Kristan, leta 1996 pa zunanji minister dr.Davorin Kračun. Predsednik Državnega zbora Janez Podobnik je Slovenski dom obiskal 11. julija leta 1997. Leta 1998 su društvo obiskali kar štirje visoki predstavniki Republike Slovenije. Minister za šolstvo in šport Slavko Gaber je obljubil pomoč pri izvajanju pouka slovenskega jezika - tako za odrasle kot za predšolske in šoloobvezne otroke. Člane odbora za mednarodne od- nose Državnega zbora Republike Slovenije, ki jih je vodil Jelko Kacin, je vodstvo Slovenskega doma seznanilo s problemi prostorov na Masarykovi ulici 13. Poslanec Ivo Hvalica je tedaj sprožil vprašanje, ali bi bilo mogoče, da Republika Slovenija odkupi te prostore. Ob dnevu državnosti je društvo obiskala državna sekretarka v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar. Ob tej priložnosti je dejala, "da čuti lepo in pozitivno vzdušje v Slovenskem domu in da želi vsem Slovencem na Hrvaškem, da bi Slovenijo in Hrvaško doživeli kot dve materi, ne pa mačehi." Novembra tega leta je društvo obiskal minister za kulturo Jožef Školč, ki je obljubil pomoč pri pripravi slovesnega praznovanja 70. obletnice delovanja Slovenskega doma. Društvo je od začetka do konca mandata (1992-97) redno obiskoval veleposlanik Republike Slovenije Matija Malešič, kije bil vselej pripravljen pomagati. Enako velja za njegovega naslednika Boštjana Kovačiča ter ostale diplomate in uslužbence slovenskega veleposlaništva v Zagrebu. 12. februarja 1999 je Slovenski dom obiskal posebni poročevalec Združenih narodov za človekove pravice Jiri Dienstbier. Predsednica Sveta narodnostnih manjšin na Hrvaškem Sanja Tabakovič-Zori-čič in predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc sta ga seznanila s spremembami hrvaške ustave, ki se nanašajo na položaj manjšin. Dienstbierju sta izročila protestno izjavo zaradi izbrisa Slovencev iz preambule hrvaške ustave. Slovenski dom pogosto obiskujejo tudi slovenski gospodarstveniki. Porodila seje zamisel, da bi ustanovili klub slovenskih podjetnikov v Zagrebu, vendar do uresničitve te zamisli ni prišlo. Slovenski predsednik Milan Kučan se včlanjuje v naše društvo, 7. 6. 1994 Slovenski minister za kulturo Jožef Školč in slovenski veleposlanik v Zagrebu Boštjan Kovačič V pogovoru s predstavniki Slovenskega doma, 9. 11. 1998 10. KAKO NAPREJ? Letos naše društvo praznuje resnično častitiljivo obletnico delovanja. Kljub križem in težavam, opisanim na prejšnjih straneh, praznuje že 70. rojstni dan. To je - po naših podatkih -društvo Slovencev na tujem z najdaljšo tradicijo. Toda zdajšnja delovna vnema in želja po ohranjanju slovenskega jezika, kulture in identitete imata tudi svoje "sovražnike". Slovenski dom ima trenutno 1.100 članov. Ta številka resda ni majhna, resnici na ljubo pa je veliko preskromna, ALI STE VEDELI... ... da je arheolog in antični zgodovinar Josip Klemene (1898 -1967) diplomiral na zagrebški filozofski fakulteti, in sicer leta 1920 iz arheologije, leta 1921 pa še iz zgodovine in zemljepisa. V Zagrebu je tudi doktoriral s temo o di-slokaciji timske vojske v Panoniji v 1. stoletju po n.š. Nekaj časa je poučeval na gimnaziji na Ptuju, v letih 1922-42 pa je bil zaposlen v zagrebškem arheološkem muzeju, nazadnje kot kustos. Po vojni je predaval na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je vzgojil prve generacije arheologov na Slovenskem. če upoštevamo dejstvo, da je po zadnjem popisu prebivalstva leta 1991 v Zagrebu živelo 7.186 Slovencev. Znanstveniki bi verjetno lahko strokovno pojasnili procese asimilacije. Izkušnje iz delovanja društva v zadnjih letih kažejo, da veliko Slovencev ne čuti potrebe po združevanju po "nacionalnem ključu", da jih povezanost slovenske skupnosti ne zanima, da ohranjanju materinščine ne pripisujejo posebnega pomena, da se iz različnih vzrokov raje ne opredeljujejo kot Slovenci in da - še zlasti, če so zaživeli v mešanem zakonu - ne čutijo potrebe, da bi slovensko zavest prenašali na svoje potomce, na nove rodove. Včasih se zdi, daje majhna razdalja med Zagrebom in Slovenijo ne le prednost, ampak tudi slabost. Ker je naša matična domovina tako blizu in tako dostopna, marsikdo ne čuti potrebe po zahajanju v Slovenski dom, za katerega si želimo, da bi bil naš drugi dom. Zal Slovenski dom že nekaj časa ni shajališče mladih ljudi. Tako imenovana mlajša in srednja generacija sta očitno "izgubljeni". Morda bo zamisel o slovenskem vrtcu prispevala, da bo najmlajši rod Slovencev v Zagrebu sčasoma postal novo jedro društva. Prostori Slovenskega doma so že pol stoletja na Masarykovi ulici 13 v Zagrebu. Razumljivo je, da so za člane in prijatelje društva tem bolj privlačni zato, ker so v središču mesta in zato lahko dostopni. Toda prav v trenutkih, ko slavimo 70. obletnico delovanja društva, se nad Slovenskim domom zgrinja grožnja z izselitvijo! Gre za denacionalizacijo. Razlaščeni lastnik prostorov zahteva njihovo vrnitev v naravi. Pričakujemo, da bo vlada poiskala zakonsko rešitev, ki bo zaščitila interese ene od manjšin v Republiki Hrvaški. Želimo si, da bi tudi naslednje okrogle obletnice delovanja društva praznovali tam, kjer se zbiramo že 50 let. Na Masarykovi ulici 13 v Zagrebu. NOVI ODMEV v, \ \ \ 3 i Novi odmev je registriran v skladu z veljavnim zakonom o javnih glasilih, in sicer pod številko ISSN 1331-546x. Od leta 1996 je izšel osemkrat, število strani je od 20 do 24. Naklada je 500 izvodov. V uredniškem odboru so Miroslava Maria Bahun, Slavica Benko, Marijan Horn, Polona Jurinič, Ivica Kunej, Cvetka Matko, Franc Strašek, Darko Sonc in Ilinka Todorovski ter urednik Silvin Jerman. Za oblikovanje skrbi Ljudevit Gaj, za tisk pa Vilko Žiljak iz^studia FS. Novi odmev izhaja ob denarni podpori slovenske in hrvaške vlade ter s prispevki sponzorjev. Na voljo je članom društva, prejemajo pa ga tudi pomembne državne, politične in kulturne ustanove v Sloveniji in na Hrvaškem. Po začetnem tavanju je časopis dobil končno podobo z veliko slikovne opreme, z lepimi naslovnicami^n rednimi rubrikami. V rubriki Slovenski dom naš drugi doki so opisani vsi večji dogodki v društvu. Rubrika Slovenci na Hrvaškem beleži dogodke, pomembne za slovensko narodnostno skupnost na Hrvaškem. V rubriki Novice iz domovine so opisani pomembni dogodki iz slovensko-hrvaških odnosov. Rubrika Pogovaijali smo se prinaša intervjuje s pomembnimi posamezniki iz kulturnega, umetniškegk, političnega in gospodarskega življenja. V rubriki Preteklost v, sedanjosti so predstavljeni Slovenci, ki so vtisnili neizbrisenlpečat hrvaškemu kulturnemu, umetniškemu in znanstvenemu življenju. Rubrika Kulturna obzorja ponuja pregled gostovanj slovenskih umetnikov v Zagrebu in na Hrvaškem. Rubrika Zdrav duh v zdravem telesu prinaša članke o pomembnih Slovencih v hrvaškem športu ter kroniko športnih in planinskih dogodkov. V Ustvarjalnim se s svojo poezijo in prozo predstavljalo člani društva. V rubriki Za vsakogar nekaj so zanimivosti in recepti za pripravo slovanskih jedi, v rubriki Ali ¿te vedeli pa so zbrane majhne zanimivosti iz večstoletnega življenjaJ>loven-cev na Hrvaškem. Leta 1998 je Novi odmev dobilltudi rubriko za otroke - Otroški kotiček. Novi odmev izhaja od decembra leta 1996 ZVEZA SLOVENSKIH \ \ \ V - DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Razpad SFRJ je terjal drugačno organiziranost Slovencev na Hrvaškem. 31. januarja 1992 je nastala Zveza Slovencev v Republiki Hrvaški, ki je imela predstavnika v saborskem pododboru za etnične in nacionalne skupnosti ali manjšine ter v vladnem uradu za etnične in nacionalne skupnosti ali manjšine. Predsednik zveze je bil Vinko Žibert, tedanji predsednik slovenskega društva Bazovica na Reki, kjer je bil tudi sedež zveze. Toda ime Zveza Slovencev v Republiki Hrvaški ni ustrezalo dejanskemu stanju, saj zveza ni združevala posameznikov, ampak izključno že organizirana slovenska društva. Na pobudo delegatov Slovenskega doma iz Zagreba je zv^a 19. septembra leta 1996 dopol-pilaVsvoj statut in se preimenovala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem (Savez slovenskih društava u Hrvatskoj). Hkrati je bilo sklenjeno, da se sedež zveze preseli z Reke v Zagreb, kar se je 1. oktobra istega leta tudi zgodilo. Člani zveze so vsa slovenska društva na Hrvaškem: Kulturno-pro-svetno društvo Slovenski dom Zagreb, Slovenski dom - Kulturno-prosvetno društvo Bazovica Reka\ Slovenško društvo Triglav Split in Društvo Slovencev Dr. France Prešeren Šibenik. Vsako društyo v zvezo delegira svoje predstavnike, ki sestavljajo skupščino zveze. Statut predvideva eno redno zasedanje skupščine na leto, vsako četrto leto pa se pripravi volilna skupščina. Mandat organov je štiri leta. Od leta 1996 je predsednik zveze Darko Sonc, podpredsednik pa Franc Strašek. S skupščine društev na 1. 10. 1996 ŠTIRI SLOVENSKA DRUŠTVA Na Hrvaškem je po zadnjem popisu prebivalstva leta 1991 živelo 22.376 Slovencev, kar je bilo 0,5 odstotka vsega prebivalstva Hrvaške. Največ Slovencev je živelo v Zagrebu, Istri, na Reki in v Splitu. Na Hrvaškem danes delujejo štiri slovenska društva - v Zagrebu, na Reki, Splitu, in Šibeniku. Delovanje društva Triglav Karlovec, ki je bilo še pred razpadom SFRJ zelo dejavno, je v zadnjih letih povsem zamrlo. Slovenski dom Kulturno-prosvetno društvo Bazovica na Rekj je nastalo jeseni leta 1947, na pobudo učiteljice Zore Ausec. Mestne oblasti so društvu leta 1952 dodelilfe nacionalizirano stavbo, ki je bila nekoč v lasti slovenskega trgovca^fosipa Gorjupa. Od jeseni leta 1998 društvo vodi Marjan Reber, kije zamenjal dolgoletnega predsednika Vinka Žiberta. Bazovica ima skoraj dva tisoče članov, ki prihajajo iz različnih krajev - od Istre do Gorskega Kotarja in severno-jadranskih otokov. Trenutno delujejo naslednje sekcije: mešani pevski zbor (vodi ga maestro Franjo Bravdica), folklorna skupina (28 let jo je vodila Sonja Kern - Svoboda, zdaj pa je na njenem čelu Dolores Bugarin), dopolnilni pouk,slovenskega jezika in kulture (že sedmo leto ga vodi Marija Donadic), dramska sekcij^ (pod vodstvom Alojza Usenika), računalniška skupina za mlada(vodi\io Tanja Rizman), gospodarska sekcija, ki skrbi za obnovo društvenega poslopja (vodijo Edvard Gergolet) ter sekcija Grožnjan, kije nastala leta 1994, na pobudo akademskega slikarja Roka Zelenka. Slovensko društvo Triglav Split je nastalo 9. maja leta 1992 in zdaj šteje že okoli tisoč članov, ki prihajajo iz različnih dalmatinskih krajev - od Ploč in Dubrovnika do otoka Brača. Predsednik društva je Matjaž Boštjan Kordiš. Redno delujejo naslednje sekcije: mešani pevski zbor (vodi ga Tanja Kurajica), krožek kleklanja idrijske čipke (vodi ga Anka Perak), krvodajalska sekcija (vodi jo Irena Novak), dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture (vodi ga Vera Hrga), folklorna skupina (vodijo Miranda Poljak) in slikarska sekcija (vodja Joško Rupnik). Usklajevalec in mentor kulturnih dejavnosti je Gustav Zupan. Društvo redno izdaja mesečno glasilo Planika (urednik Rado Podobnik). Najmlajše je Društvo Slovencev Dr. France Prešeren Šibenik, ki je sprva delovalo kot podružnica splitskega Triglava, pozneje pa seje osamosvojilo. Društvo je nastalo 28. decembra leta 1997. Predsednica je Gabrijela Mikulandra. Društvo šteje 60 članov. Že kmalu po ustanovitvi je stekel dopolnilni pouk slovenskega jezika za\otro-ke in odrasle, ki ga vodi Milena Ambrožič. V nastajanju so literarna skupina, skupina ročnih del in pevski zbor. X lil //# _82 IZBRIS IZ USTAVE V tako imenovani božični ustavi iz leta 1990 je v temeljnih načelih pisalo, da je Republika Hrvaška država hrvaškega naroda in pripadnikov manjšin, ki so njeni državljani, to pa so Srbi, Muslimani, Slovenci, Cehi, Slovaki, Italijani, Madžari, Židi in drugi. Jeseni leta 1997 je stekel postopek za spremembo hrvaške ustave. V začetku novembra je. hrvaški predsednik Franjo Tudman med drugim predlagal, da bj poimensko navajanje manjšin izpustili. Temu predlogu se je veliko poslancev uprlo, zato je kazalo, da bo ta del ustave ostal nespremenjen. Toda tik pred glasovanjem 12. decembra leta 1997 se je na saborskih klopeh znašel nov predlog dopolnila, ki so ga pripravili trije poslanci, in sicer predstavnik Italijanov Furio Radin, predstavnik Madžarov Sandor Jakab^in predstavnik Čehov in Slovakov Njegovan Starek. V skladu s\tem dopolnilom bi se naštevanje manjšin v. ustavi sicer ohranilo, vendar bi se črtali Muslimani in Slovenci ter dodali Avstrijci, Nemci, Rusini in Ukrajinci. In tak predlog - torej z naštetimi desetimi narodnostmi in brez Slovencev - je nazadnje v saboru dobil potrebno dvetretjinsko podporo. To se je zgodilo le nekaj minut po koncu uradnega obiska slovenskega premiera Janeza Drnovška v Zagrebu! Kriteriji, po katerih so iz nove uštav^izpadli Slovenci so do danes ostali skrivndst: čej.gre za načelo aVtohtdnosti, ni jasno, zakaj so Slovenci in\Musl\mani leta 1990, ob sprejetju prve ustave, bili manjšina, zdaj\pa niso več. Če gre za načelo številčnosti, so vprašljive vse SAVEZ SLOVENSKIH DRUSTAVA U REPUBLICI HRVATSKOJ ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM tel: 01/ 27E-09E fai: 01/ 421-985 3010Z-67S-ID47S7 Shtpsfina Zveze slovenskih društev na HnaSkem je na zasedanju vZagrehr 22. decembra 1997 v zvezi s spremembami Ustave Republike Hrra?ke,izglasosanimi 12. decembra 1997 soglasno sprejela naslednjo \ io spremembo Ustave RH, s katero je bila slovenska narodnostna manjšina na Hrvaškem izbrisana iz preambule Ustave. Sprememba je nesprejemljiva, ker - odvzema že pridobljene pravice - ni nastala v skladu z demokratično proceduro. Slovenska narodnostna manjšina je bih izrecno navedena v hrvaški Usta« iz leta 1990. Tako je bil nedvoumno določen pravni položaj slovenske manjšine na Hrvaškem. Sprememba, po kateri slovenska narodnostna manjšina ni več ustavni subjekt je očitni odvzem že pridobljenih pravic. To pa razumemo kot kršitev temeljnih ustavnih pravic in Ustavnega zakona o človekovih pravicah in svoboščinah in o pravicah etničnih in narodnostnih skupnosti ali manjšin. Hrvaška je tudi podpisnica Okvirne konvencije o zaščiti narodnostnih manjšin Sveta Evrope iz leta 1994. VsHaduz njo in v skladu z Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Združenih narodov je pridobljene pravice mogoče le širiti, nikakor pa ne omejevati ali celo odvzemati. Pri nastajanju in sprejemanju dopolnila, ki v Ustavi ureja manjšinsko vprašanje, ni bila spoštovana demokratična procedura. O dopolnilu se namreč niso izrekla vsa pristojna saborska telesa, med njimi Pododbor za uresničevanje pravic etničnih in narodnostnih skupnosti aK manjšin, ki ga vodi poslanec Milan Dukič, in Odbor za človekove pravice in pravice etinčriih in narodnostnih skupnosti ali manjšin, ki ga vodi poslanec Miroslav Kiš. Tako je W kršen saborski poslovnik. ZAHTEVAMO: - da se v Hrvaškem državnem saboru sproži postopek za vnovično uvrstitev slovenske narodnostne manjšine v Ustavo Republike Hrvaške. Podpiramo že napovedano pobudo poslancev dr. Furia Radina in Njegovana Stareka in pričakujem podporo ostalih poslancev. Protestna izjava ob izbrisu slovenske manjšine iz hivaške ustave, 22. 12. 1997 - da se v Hrvaškem državnem saboru sproži postopek za ugotavljanje odgovornosti predsednika Podobora za uresničevanje pravic etničnih in narodnostnih skupnosti ali manjšin Milana Bukiča, predsednika Odbora za človekove pravice h pravice etničnih in narodnostnih skupnosti aK manjšin Miroslava Kiša ter predsednika Kluba neodvisnih poslancev narodnostnih manjšin Njegovana Stareka. PODPIRAMO: prizadevanja za vsestransko ureditev odnosov in sporazumevanje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, pri čemer smo pripadniki slovenske narodnostne manjšine na Hrvaškem pipravljem še naprej igrati vlogo mostu med sosednjima prijateljskima državama. Zagreb, 22. december 1997 štvo Slovenski dom, Zagreb, Masar/kova 13, tet 01/ 272-092, 01/ 421-985 Slovenski dom. kulturno prosvetno društvo Bazovica, Rijeka, Podpinjol 43, teL 051 /21S - 406 Slovensko društvo Triglav. Split, KreSimirova 3. tel/far 0211343-137 štire "dodane" manjšine. Argument recipročnosti pa "pade" že pri Srbih, saj njihova matična država, Zvezna republika Jugoslavija hrvaške manjšine ne priznava. V naslednjih dneh so v Ljubljani in tudi v Zagrebij kar deževale izjave na to temo. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je sestavila ostro protestno pismo. Predsednik zveze Darko Sonc je za Televizijo Slovenija izjavil, da za Slovence na Hrvaškem ne bo nič več tako, kot je bilo doslej. Po njegovih besedah seje pokazalo, daje v tem primeru odpovedala tudi matična domovina Slovenija, ki se vseh šest poosamosvojitvenih let ni dokončno ferekla o tem, ali so Slovenci na Hrvaškem zamejci, manjšina, izseljenci ali kaj četrtega. In tak neopredeljen odnos Ljubljane so v Zagrebu spretno izkoristili. V Sloveniji seje prvi oglasil podpredsednik vlade Marjan Podobnik^ kije izjavil, da gre za "nepričakovano in zaskrbljujočo potezo sosednje države, ki sproža dvom o iskrenosti hrvaških prizadevanj za razrešitev odprtih vprašanj". Tudi dr^ivni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ivo Vajgl dejžil, da gre za nenavadno odločitev Hrvaške, kije za Slovence na Hrvaškem iz razumljivih razlogov težko sprejemljiva. Tako stališče je pozneje ponovil tudiv premier Janez Drnovšek, kije dejal, daje bila novica iz Zagreba "res slab signal". 18. decembra leta 1997 sta o novih razmerah, v katerih so se znašli Slovenci na Hrvaškem, razpravljala slovenska vlada in državni zbor. Vlada je sprejela naslednje sklepe: od Hrvaške bo zahtevala pojasnila in zagotovila, da se raven zaščite in podpore Slovencem na Hrvaškem ne bo znižala, vlada bo še naprej moralno in gmotno podpirala Slovence na Hrvaškem v njihovem prizádevanju, da ohranijo narodnostne značilnosti in vrednote ter da si v okviru pravnega reda Hrvaške zagotovijo ustrezno zaščito. Državni zbor je izrazil presenečenje nad spremembami hrvaške ustave in slovensko vlado pozval, da pripravi predlog zakona ali nacionalni program o odnosu do Slovencev zunaj države in da Slovencem na Hrvaškem zagotovi vso podporo pri ohranjanju in razvijanju slovenske skupnosti. Konec decembra leta 1997 je poslanec Furio Radin napovedal, da bo s kolegom Njegovanom Starekom sprožil postopek zli vrnitev slovenske manjšine v ustavo. Sabor o tej pobudi ni nikoli razpravljal. Hrvaška vlada je sporočila, da se z ustavnimi spremembami manjšinski položaj Slovencev ni poslabšal in da bodo pripadniki vseh manjšin, tudi tistih, ki niso navedene v ustavi, uživali vse pravice v skladu z najvišjimi svetovnimi merili. Tako stališče je potrdil tudi svet za obrambo in nacionalno varnost Nazadnje je ministrstvo za zunanje zadeve napovedalo, da bo v najkrajšem času v Ljubljano posredovalo predlog dvostranskega sporazuma o vzajemni zaščiti manjšin, kakršnega je Hrvaška že sklenila z Italijo in Madžarsko? Pozneje (po sestanku zunanjih ministrov Borisa Frleca in Mateja Gra-nic'a na Otočcu, januarja leta 1998) seje izkazalo, da bi bila za Ljubljano in Zagreb bolj sprejemljiva4deklaracij a, ki bi samo načelno potrdila pripravljenost ob.eh držav, da v obravnavanju manjšin dosledno spoštujeta najvišjaWrop§ka načela. VI. VIRI IN SODELAVCI Pri pripravi knjige, preverjanju podatkov ter izbiranju dokumentov in slik je sodelovala Mira Maria BAHUN. V monografiji so uporabljeni podatki iz naslednjih virov: - Slovenci v Hrvaški, zbornik Inštituta za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 1995 - Hrvati u Sloveniji, zbornik del, Institut za migracije i narodnosti, Zagreb, 1997 - Marija Barbieri: Hrvatski operni pjevači, Zagreb, 1996 - Danko Plevnik: Slovenci na Hrvaškem, Črnomelj-Metlika, 1998 - Lilijana Nedič: Ita Rina, Slovenska kinoteka, Ljubljana, 1998 - Slovenska književnost Cankarjeve založbe, Ljubljana, 1996 - Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana, 1987 - Odmev, št. 1-10, Zagreb, 1932-33 - Novi odmev, št. 1-8, Zagreb, 1996-99 - Hrvaški zgodovinski arhiv (dokumenti o slovenskih društvih pred 2. svetovno vojno) - Arhiv Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom - Enciklopedija Slovenije, 1-11, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987-1992 Podatke za rubriko ALI STE VEDELI ... so zbirali Ružica HENNEBERG, Silvin JERMAN, Polona JURINIČ, Vilko LUNCER, Albert MAJDER, Cvetka MATKO, Olga ŠIKOVEC-LUNCER, Darko ŠONC, Franc STRAŠEK, Ilinka TODOROVSKI in Vlado ZEMLIČ. Objavljene fotografije in dokumenti so iz arhiva Slovenskega doma. Za pomoč in nasvete se zahvaljujemo Ani STARESINIC. VII. KAZALO I. OD NARODNE KNJIŽNICE IN ČITALNICE DO SLOVENSKEGA DOMA.........................................3 II. V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI (1929 - 1941)..............5 1. ZAMETKI......................................................................................5 2. NARODNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA...................................6 3. PRVI OBČNI ZBOR......................................................................8 4. NOVO IME - NARODNI DOM...................................................10 5. ČLANSTVO.................................................................................11 6. HIŠNI RED...................................................................................12 7. ODSEKI IN SEKCIJE..................................................................12 KNJIŽNICA.................................................................................13 ČITALNICA.................................................................................14 ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST.....................................................14 ORGANIZACIJSKI IN PROPAGANDNI ODSEK....................15 PROSVETNI ODSEK..................................................................15 PEVSKI ZBORI...........................................................................16 ZABAVNI ODBOR IN VESELIČNI ODSEK............................17 IZLETNIŠKI ODSEK..................................................................17 PLESNI ODSEK..........................................................................17 GOSPODARSKI ODSEK............................................................18 ŠAHOVSKI ODSEK....................................................................18 MLADINSKI ODSEK.................................................................19 SOCIALNA SKRB ......................................................................19 Fran Zavrnik: OČE NARODNE KNJIŽNICE IN ČITALNICE.....20 Boris Zarnik: SLOVENSKI ZNANSTVENIK IN DOMOLJUB.... 22 Fran Kogoj: ZNANSTVENIK SVETOVNEGA SLOVESA........23 SLOVENSKA DRUŠTVA V ZAGREBU.......................................24 ODMEV (1932- 1933).....................................................................27 Propagandni odsek........................................................................27 III. V NEODVISNI DRŽAVI HRVAŠKI (1941-45)..........30 1. TEŽKI ČASI.................................................................................30 2. REŠEVANJE PREMOŽENJA.....................................................31 3. RAZPUSTITEV DRUŠTVA........................................................33 Vilim Bizjak: PEKARNAR, DOBROTNIK, RAZLAŠČENEC.....34 IV. V SOCIALISTIČNI FEDERATIVNI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI (1945-91).......................36 1. PO 2. SVETOVNI VOJNI - NOV ZAGON.................................36 2. NOVO IME - SLOVENSKI DOM...............................................37 3. POGOSTE SELITVE...................................................................39 4. ORGANIZACIJA.........................................................................41 5. PODRUŽNICE.............................................................................42 6. ČLANSTVO.................................................................................43 7. VELIKE TEŽAVE....................................................................44 8. FINANCIRANJE.......................................................................44 9. PODROČJA PLODNEGA DELOVANJA...............................45 KNJIŽNICA...............................................................................45 ČITALNICA..............................................................................46 DRAMSKA SEKCIJA...............................................................46 PIONIRSKA SEKCIJA.............................................................48 MLADINSKI ODSEK...............................................................48 HARMONIKARJI.....................................................................49 PEVSKI ZBOR..........................................................................50 PLESNA DEJAVNOST............................................................52 PRIREDITVE............................................................................53 PREDAVANJA.........................................................................54 IZLETI.......................................................................................55 RAZSTAVE...............................................................................56 Hinko Nučič: SIJAJEN UMETNIK IN POGUMEN SLOVENEC..................................57 V. V REPUBLIKI HRVAŠKI..........................................58 1. KRIZA SE NADALJUJE..........................................................58 2. SLOMŠKOVO PROSVETNO DRUŠTVO SLOVENSKI DOM...................................................................59 3. VRNITEV K STAREMU IMENU............................................61 4. PREUREDITEV PROSTOROV...............................................62 5. MENADŽERSKI PRISTOP......................................................63 6. ORGANIZACIJA......................................................................63 7. FINANCIRANJE.......................................................................64 8. BOGATA DRUŠTVENA DEJAVNOST.................................65 KNJIŽNICA IN ČITALNICA...................................................65 POUK SLOVENSKEGA JEZIKA............................................66 PREDAVANJA.........................................................................67 ZAOŽNIŠKA DEJAVNOST.....................................................67 PEVSKI ZBORI.........................................................................69 DUHOVNA SEKCIJA ANTON MARTIN SLOMŠEK...........71 PRIREDITVE............................................................................72 GALERIJSKA DEJAVNOST...................................................74 IZLETI.......................................................................................76 9. PODPORA IZ SLOVENIJE......................................................76 10. KAKO NAPREJ?......................................................................77 NOVI ODMEV..............................................................................79 ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM..............80 ŠTIRI SLOVENSKA DRUŠTVA.................................................81 IZBRIS IZ USTAVE.....................................................................82 VI. VIRI IN SODELAVCI................................................84 VII. KAZALO.....................................................................85 VIII. INDEKS IMEN...........................................................87 SPONZORJI................................................................93 VIII. INDEKS IMEN A Accetta 13 Ambrožič Milena 81 Arbanas Nada 75 Arselin Avgust 5, 9, 13 Ašenbrener Slavko 41 Ausec Zora 81 Avsec Janko 55 Avšič Jože 65 B Bahun Miroslava Maria 58, 60, 61, 62, 68, 79 Baje Alojzij 60 Ban Krunoslav 58, 60 Barbieri Marija 67 Baš Jože 58 Batič 14 Baumgartner Vinko 37, 38 Belcer Zvonko 74 Belak Stane Šrauf 67 Beltram Rudolf 41, 46, Benich Timothy 73 Benko Slavica 67, 79 Berbuč Milan 74 Berlakovich Andreas 75 Bertok Josip 41 Besneč Koloman 56 Bester Ivan 24 BezjakDunja 67 Bizjak Vilim 31, 32, 33, 34, 44, 45 Bogovič Slavica 46 Bohnicki Halbe 55 Bole Josip 38 Bosner Krešimir 52 Bradač Vlasta 75 Brajdič Ivan 67 Bratec Nevenka 66 Bravdica Franjo 81 Bugarin Dolores 81 BudakMile 30 Bukovčeva Vilma 54 Burzevska Rahilka 67 Butina Martin 17 C Cegnar Franček 41 Cegnar Katarina 67 Cerjak Dominik 24 Cesar Ivan 58, 59, 63 CiuhaJože 75 Črnkovič Marija 66 Cvahte Marko 73 v C Cačič Radomir 68 Cačkovič Miroslav 58 Čebulic Davor 52 Čehovin Vilim 41 Čeranič Hedvika 62 Černe Ivan 25 Čeme Janez 37, 38, 40, 41 Černe Ludovik 24 Česnik Vinko 37 Čižek Jan 54 ČovičM. 31 Čurič Majda 61 Čursina Svetlana 72 Čušin Boško 41, 44 D Dagarin Valentin 38, 41 Danev Danilo 50, 51 Delič Suzak Marija 75 Depolo Josip 74 Deu Viktor 13 Deutsch Vlado 67 Dienstbier Jiri 77 Dolničar Silvan 41 Donadič Marija 81 Drašler Franjo 41 Drašler Helena 46 Drenški Dubravka 75 Drnovšek Janez 83 Dropuljič Tomislav 75 Dugič Vera 41, 44, 58, 60, 61 Dular Andrej 67 Dular Jože 67 E Enčev Valentin 72 F Fajdiga Vlado 24 Farkaš Boris 67 Ferin Janko 9 Frlekin Jerko 74 Fišter Silvester 61, 62, 67 Flajnik Grega 60 Francelj Ivan 54 Fric Zlatko 51 Frlec Boris 83 G Gaber Slavko 77 Gabrijelčič Peter 75 Gaj Ljudevit 68, 79 Garšelin 5 Gašparovic Domagoj 58 Gavran Miro 73 Geč Jerica 25 Gergolet Edvard 81 Gerjevič Oskar 75 Glasnovic Vinko 52, 69, 71 Glodic Veljko 67 Gojsovic Vesna 52 Golar Cvetko 47 Gorenšeklvan 16 Goričan Viktor 74 Gorišek Ernest 41 Gorju p Josip 81 Gostič Josip 44, 54 Granic Mate 83 Gredelj Vladimir 75 Grošelj Viki 67 Gruden Adi 43 Gruden Janko 41 Gruden Jože 41 Gruden Miroslav 41 Gruden Vladimir 60 Guček Svetozar 67 H Hečimovič Branko 72 Hočevar Dragutin 24 Hočevar Edo 14 Horjak Slavica 44, 58, 60, 61, 62, 71 Horn Marijan 62, 68, 70, 73, 74, 79 Horvat Franci 67 Horvat Matija 17, 26 Horvat Rajko 49 Horvatinovič Branko 58 Hotko Jože 38 Hrastija Janez 24 Hrga Vera 81 Hudoklin Radoje 5, 8, 13, 14 Hvalica Ivo 77 I Ilakovac-Volovšek Zora 8 Ivanovič Boško 54 J Jakab Sandor 82 Jakomin Milojka 45, 46, 66 Jakič Josip 38, 41 Jakil Julij 44 Jančič Stanko 74 Jandl 14 Jezovšek Janko 51 Jazbec Janko 26 Jembrih Alojz 67 Jenko Jože 24 Jenko Sunčič Natalija 65 Jerič Brano 41 Jerič Marinka 67 Jerman Ivan 14, 38 Jerman Silvin 43, 61, 62, 64, 67, 68, 74, 79 JonkeNadja 73 Jordan Vasilije Josip 74 Jovanoski Stojan 76 Jugovič Matej 37, 38, 41, 50 Jugovič Vladimir 41, 44, 55, 67, 76 Jurinič Polona 68, 74, 79 K Kacin Jelko 77 Kajtna Danica 46 Karadordevič Aleksander 6 Karafilipovič Andrija 67 Kavčič Jože 38 Keber Marjan 81 Kekelj Dragutin 58 Kene Jadranka 71 Kene Franc 71 Kerkoč Franjo 11 Kern-Svoboda Sonja 81 Kervina Franc 38 Kirchmayer Eva 73 Klavora Slava 37 Klemene Josip 25 Kličkovic Sandra 60 Klima Josip 73 Klima Libuša 38 Kmetic Silvester 61, 62, 64 Knap Franc 61 Kneževič Milka 75 Kožar Bojan 61, 62 Koblar France 54 Kocjan Leon 24 Kocjančič Franc 17 Kofol Anton 25 Kogoj Fran 5, 9, 38, 41 Kolšek Peter 67 Koman Martina 60, 61, 62, 71 Končevski Miroslav 65 Konomenko Aleksej 52 Korbar Drago 38 Kordiš Boštjan Matjaž 81 Koren Josip 26 Korič Sveta 44, 58 Korkut Tena 73 Korošec Anton 25 Korošec-Halambek Karla 58 Korošec Miha 41 Kosmina Franc 38 Kotlovšek Franjo 24 Kovač Ita 52 Kovačič Dragica 72 Kovačič Boštjan 77 Kovačič Marija 53 Kovič Kajetan 73 Koželj Janez 25 Kržišnik-Bukič Vera 67, 73 Kračun Davorin 76 Kramar Slavko 74, 76 Kramarič Jožko 9 KramerJože 41 Kranjec Miško 56 Kianjc Jože 58, 60, 67 Krčak Zlatko 51 Kristan Ivan 76 Križaj Josip 54 Krošelj Miha 38 Krpina Drago 68 Kučan Milan 76 Kunej Ivica 67, 68, 72, 73, 79 Kurajica Tanja 81 Kumar Srečko 13, 25 Kumarjeva 19 Kumelj Gašper 38 Kurent Milan 37, 38, 44 Kutnjak Petar 69, 70 L Ladika Čangalovič Nina 75 Langerholc Franjo 38 Lavtižar 13 Legan Janez 25 Lesjaklvan 74 Lesjak Vladimir 75 Likar Ivo 13 Lindič Ciril 41 Lisac Andrej 50 Lobnikar Lovak Darija 75 Logar Mihaela 77 Luncer Vilko 67 M Mačejin Katarina 60 Majder Albert 22 Malešič Matija 67, 68, 77 Marijetič Jože 25 Marijetič Vilko 25 Marotti Josip Bobi 48, 54, 72 Martelanc Ivan 72 Martinčevič Jagoda 72 Matic Hrid 67 Matko Cvetka 68, 74, 76, 79 Matkovič Zdeslav 52 Mauer Ciril 24 Mavec-Tomljenovič Marica 74 Mazell Julij 38 Medle Jožica 75 Mervar Jožica 13 Mežan Janez 24 Mežnarič Silva 67 Mesaric Zvonko 8, 13 Mesic Stipe 68 Mešiček Janko 8, 9, 33, 38, 41 Meštrovič Doroteja 75 Mihelin Franjo 37 Mihovilovič Ivo 54 Miklavčič Jože 9, 11 Mikulandra Gabrijela 81 MilanezMaks 67 Mimik Mirko 67 Mohavčič M. 24 Mohorič Ivan 73 Miiller Janko 24 Mužinič Davorin 73 N Nemec Jasna 61, 62 Napan Marijan 75 Nemanič Julij 67 Nikčevič Ivanka 60, 61, 62 Nožinič Vilma 54 Novak Irena 81 Novak Stanko 75 Nučič Hinko 5, 6, 9, 25, 30, 33, 36, 37, 40, 41, 44, 46, 47, 54, 57, 72 Nučič Nada 48, 54 O Obadova 13 Okretič Ivan 25, 36 Orel Marijan 38, 45, 46 Oršanič Hrvoje 75 P Padovan Branko 60 Pagon Franjo 37, 38, 41 Paj Tončka 25 Pavlovič-Kovač Blaženka 51 Pavlenč Ignac 26 Pavlin Alojz 38 Pavline Nežica 9 PeganJoško 38 PerakAnka 81 Peric Zvonko 75 Petan Žarko 73 Petelin Ruža Lucija 41, 48, 54 Peter Vencelj 62 Petre Fran 41, 49, 55, 56 Petrovič 51 Pirjavec Janko 25 Pitamic Marko 25 Plavac Stjepan 73 Požun Milekič Marjana 66 PodaubskyEugen 20 Podkrajšek Olga 34 Podgorska Vika 48, 54 Podobnik Janez 77 Podobnik Maijan 83 Podobnik Rado 81 Poje Zvonko 67 Polanec Irena 75 Poljak Miranda 81 Potočnik Stojan 37 Potokar Robert 72 PotokarTone 41, 54, 55 Pozajič Zdenka 75 Prezelj Albin 41 Pribožič Miha 67 Prislan Marija 25 R RadinFurio 82, 83 Račanlvica 68 Rački Željko 58 RapotecFran 41, 50 Rapotec Marija 72 Ravnik Janko 55 Razner Marija 67 Recelj Slavko 8, 13 Reinhardt Rudi 67 Rems Jože 44 Rihar Janez 59 Rizman Tanja 81 Rogelj Janez 67 Rogič Milan 41 Roglič Drago 38 Rogoz Zvonimir 54 RojnikŽivko 54 Rolih Franjo 38, 41 Rop Franc 74 Rožanc Rudolf 37 Rubčič Dragica 62, 65 Rumpret Hugo 8, 13 Rupnik Bogdan 41, 44, 58, 60 Rupnik Joško 81 S Sajovec Janez 24 SamsaFran 24 Savič Milica 75 Schreiber Ivo 24 Schweiger Janko 8, 14, 27 Sedej 25 Sedej Joško 41 Semec Sandra 60, 61 Sever Anton 17 Sever Niko 41, 44 Sevnik Franjo 24 Šinkovec Bogomil 24 Siročič Ivanka 38 Skok Albin 50, 51 Slanderlože 24 Smerke Zlatko 67 Sodar Mirko 8 Sodenicki Jadranka 46 Solman Miro 72 Somrak Borislav 73 Stančič Stane 67 Starek Njegovan 82, 83 Stopar Vojko 60 StovičekMile 56 Strašek Franc 61, 62, 64, 68, 79, 80 Strašek Rudolf 41 Strašek Stanko 50 Stropnik Karel 37 Sunčič Ivanka 25 v S Senoa Vera 25 Šepčič Branko 73 Ševšek Franc 38 Silič Josip 67 Šiljac Zvonko 44, 49 Šimenc Mario 34, 54 Simunovic Nikolina 75 Šinigoj Josip 38 Sinigoj Jože 37 Širca Majda 72 Sirca Milutin 14, 27 Skaberne Fr. 25 Skaija Tone 67 Školč Jožef 77 Škrlj Petar 58 Šlibar Zdenko 75 Šonc Darko 61, 62, 63, 64, 65, 68, 77, 79, 80, 83 Šonc Zoran 51, 69, 74 Špindler Metod 13 Šraj 34 Šrot Miha 38 Štamberger Franjo 38, 41 Štrukelj Franc 37, 38 Šuštar Fran 24 Šutej Josip 54 Švagan Majda 72 T Tabakovič-Zoričic Sanja 77 Tavčar Metka 37 Tavčar-Arko Pipa 45 Težak Marko 24, 25 Todorovski Ilinka 68, 79 Tomažič-Jugovič Božena 41, 46 Tomac Zdravko 67 Tomašek Andrija 50 Tomašič Božidar 45, 46 Trbovič Edi 73 Trdina Janez 24 Treiber Vekoslav 37, 38 Tudman Franjo 82 Türk Avgust 37, 41 Turnšek Ernest 38 Tus Antun 67 U Urbancl Andrej 71 Urbičlvan 58, 60 Usenik Alojz 81 V Vajgllvo 83 Varga Romeo 60 Vaupotič Vladimir 5 Vejzovič Munir 75 Velkovrh Ciril 67, 75 Vesel Gvidon 38 Vetrih Polona 72 Vider Mirko 37 Vidmar Josip 38 VižintinNada 54 Vižintin Željko 37 Vlahovič Nenad 52 Vorobjova Natalija 72 Voušek Pavel 24 Vrdoljak Anton 67 Vučič Emilija 46 W Weiss Maja 73 Wilhelm Marijan 67 Z Zalokar Robert 5, 9, 25, 38 Zalokar Rudolf 41 Zamik Boris 5, 6, 8, 9, 14, 22, 25 Zavacky Karl 75 ZavrnikFran 5, 6, 15, 20 Zdolšek Franc Š, 8, 9 ZelenkoRok 81 Zlobec Ciril 67 Zore Srečko 65 Zorko Jožica 32, 33, 37, 38, 41 Zorič Ana 62 Zupan Gustav 81 v Z Žel Klara 74 Žibert Vinko 80, 81 Žibrat Albert 27 ŽiljakNada 75 Žiljak Vilko 79 Žlebnik Darko 73 Žorga Marcel 46 Založnik: Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom Masarykova ulica 13, Zagreb Za založnika: Darko Sonc Oblikovanje naslovnice: Jana Žiljak, FS, Zagreb Prelom, oblikovanje in priprava za tisk: Isabelle Bortiek, FS, Zagreb i Tisk: "Prosvjeta" d.d., Bjelovar SPONZORJI Ured za nacionalne manjine pri vladi Republike Hrvatske Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Slovenska izseljenska matica Občina Brežice Gorenje Zagreb Lek Zagreb Krka Farma Zagreb 93_ ISBN 953-97996-0-0 CIP- Katalogizacija u publikaciji Nacionalna i sveučilišna knjižnica, Zagreb UDK 061.237 (497.5 Zagreb = 163.6) (067.5) JERMAN, Silvin Slovenski dom v Zagrebu : 1929-1999 / Silvin Jerman in Ilinka Todorovski. -Zagreb : Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom, 1999. - 87 str.: ilustr.; 24 cm Kazalo. ISBN 953-97996-0-0 1. Todorovski, Ilinka 991115062 Hebrangova ulica 3 Sedež društva v letih 1934-38 Tomislavov trgu 19 Sedež društva v letih 1940-45 Masarykova ulica 13 Gunduliceva ulica 29 Sedež Slovenskega doma od leta 1949 Sedež društva v letih 1929-34 iŽSSŠSH Trenkova ulica 9 Sedež društva v letih 1946-49 Berislavičeva ulica 11 Sedež društva v letih 1938-40 Berislavičeva ulica 6 Sedež društva leta 1945 9 1 u7jj7 i 7.7uu7 9789539799609