štev. 36 ^ Una 10 din PTUJ. 12. septembra 1958 LetniV XI zadružnih svetov v Sloveniji v sklad^u z navodilom za vo- litve zadružnih svetov in uprav- nih odborov kmetijsia ti sveti, volitve m doIočiJi dan volitev za volitve' zadružnih sve- tov in upravnih odborov kmetij- skih zadrug. Stopili smo corej že v obdcgle dosegati nujno potrebnega dohodka in v bodoče ne bodo nwgle več obstojati. Po temeljiti pro"-JČitvi možno- sti gospodarskega razvoja se bo- do m^orale take zadruge spojiti z drugimi ozir. se prepojiti so- sednjim zadrugam, pr; čemer bo pa seveda nujno paziti na to, dd nova zadr\iga ne bo imela pre- velikega območja in da bo lahko razvijala najrazličnejše oblike kooperacije v kmetijstvu na svo- jem območju. Skupno s političnimi organ.za- cijami bo treba posvetiti vso pažnjo konkretni' izbiri ljudi, ki rfaj sestav^ljajo nove zadružne svete. Po novi uredbi o kmetij- skih zadrugah prevzame zadružn. svet vso težo dela v zadrugi in bo zaradi tega bistvenega pome- na, da bodo v zadružnem svetu najboljši zadružniki in člani de- lovnih kolektivov, da bedo v teh svetih zastopani tudi družinski člani zadružn.kov, ki so postali člani zadruge, in da bodo zlasti v teh svetih tudi kooperanti. DELO OKRAJNIH ZADRUŽNIH ZVEZ Okrajne zadružne zveze se že dalj časa ukvarjajo s pripravami za volitve. Tako so nekatere okrajne za- družne zveze že v julijti razprav- ljale na svojih sejah upravnih odborov o volitvah zadružnih sve- tov in upravnih odborov. Zadru- gam so bila .zdana podrobna tehnična navodila za izvajanje volitev, zlasti pa so zastopniki okrajnih zadružnih zvez na po- sameznih sektors4orabo. to je za Tovarno glinice in aluminija v Kidričevem, in sicer iz uvoženih surovin in bo ob polnem obrato- vanju proizvedla letno do 20.000 ton anodne mase. Graditev te tovarne je nareko- vala potreba po velikih kol ič na h anodne mase pri proizvodnji alu- minija. saj te potrebujejo pri vsakem kilogramu aluminija nad fK>l kilograma. Doslej so dobivali anodno maso v Kidričevo iz uvo- za. Kljub visok: ceni pa tud. uvožena ni vedno odgovarjala potrebam tukajšnje tovarne alu- minija [>omača proizvodnja bo razmeroma ceneiša, čeprav bo še pKArebno uvažati surovine in jih prevažati iz Reke, kamor jih bo- sta dovažal. dve večja inozemski F>odjetj. in tam skladiščili. Stro- ške graditve nove tovarne so zmanjšale že obstoječe komu- nikacijske in druge naprave v Kidričevem, ki sedaj služijo obe- ma tovarnama. Če bi anodno maso še dalje uvažaili, bi moral: v Kidričevem zgraditi večj« skla- dišče količin, ki bi moraile glede na razne prometne težave zlasti po- zimi biti v^edno v rezervi. Sedaj ta potreba v cek>ti odpade, ker bo proizvodnja domače tovarne tekla vzpK>redno s potrebami to- varne aluminija. Domača tovarna ma pred uvozom tud. vrsto dru- gih prednosti; po potrebi bodo lahko spreminjali kvaliteto mase, laže kontrolirajo kvaliteto proiz- vodnje in skratka, v lastnih ro- kah bo tudi ta vpliven faktor na proizvodnjo alumin.ja. Tekom po- skusne pro.zvodnje se bodo do- mači delavci naučili ravnati z uvoženimi stroj,i, napravami in opremo ter se privadili novemu tehnološkemu procesu. Tekom poskusnega obratovanja bo delala tovarna v eni izmeni in bo pro- izvajala primerne količine anod- ne mase. pozneje pa bo obrato- vala v dveh izmenah s polno ka- paciteto, saj je zgrajena in opremljena za žadovoljevknje potreb po anodni masi pri pol- nih kapacitetah tovarne glinice in aluminija, ki bo potrebovala letno do 20.000 ton anodne mase. Upravljanje celotnega obrata je centralno iz dveh komandnih prostorov, s čimer je omogočena avtomatizacija celotnega p>ogona. ki potrebuje le okrog 100 name- ščencev in delavcev, od tega le kaJco petino visokdkvalificiranih in kvaldficiramih delavcev, ostalo pa polkvailfficirane in pomožne delavce. Z začetkom poskusnega obra- tovanja Tovarne anodne mase v Kidi-ičevem je dosegla naša pro- izvodnja alumini ja nov za vid en 'Jspeh, ki bo znatno vplivail na povečanje naše proizvodnje ter zmanjševal' našo gos.podarsko od- visnost od UTOza izdelkov iz ino- zemetua. Del tovarne glinice in aluminija v Kidričevem Mestni arhiv v Ptoju vabi na razstavo, ki jo prireja OB PET- DESETLETNICI SEPTEMBERSKIH DOGODKOV 1908, PTUJ V OB- DOBJU 1848—1918 V ZGODOVIN- SKIH DOKUMENTIH. OtvOTlte^' bo v nedeljo, dne 14. septembra 1958, ob 10. uri v dvorani Mestnega magretrata. Razstava bo odprta od 14. sep- tembra. vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Program proslave 50- letmce septembrskih dogodicov v Ptuju 1. dne 14. septemtM-a 1958 ob 10. uri otvoritev razstave: PTUJ V OBDOBJU 1848—1918 V ZGO- DOVINSKIH DOKUMENTIH — v dvorani na magistratu. 2. dne 21. septembra 1958 na Titovem trgu slavnostni govor in nastop pe^vskih zborov in godb ptujske občine ob 9. uri. 3. Poipoldan istega dne ob 15. url gostovanje mariborske Opere s »ProdaiM nevesto« na {H-ostem — na dvorašeu pri mioorrtskeri samostanu. V petek, 5. septembra 1958 so napoinili šolsko dvorišče pri »Mladiki« otroci in odrasli Odločitev kitajske vlade, da razširijo teritorialne vode na 12 milj in da v ta pas vključijo tu- di vse izpostavljene otoke na Pa- cifiku, je pravzaprav napad na nacionalistične pozicije in ameri- ška vojna oporišča s pravne stra- ni. Temu bi drugače tudi lahko rekli, da se bori Cang Kaj Šek proti zakoniti celinski vladi na njenem ozemlja in da imajo v Pekingu zaradi tega pravico z vso silo uničiti tistega, ki ne spoštu- je odločitve vrhovne oblasti. Po- leg tego so na Formozi še ame- riške čete. ki so v tem primeru proti vsem mednarodnim prav- nim pravilom vdrle na kitajsko ozemlje in Jih imajo pravico po- gnati v morje, ne da bi se zato smeli razburjati. To so seveda le pra\Tip formulacije, ki jih pa za- padne države ne priznavajo in tako je formoško vprašanje kljub odločitvi kitai.ske vlade še na- prej odprto. Od prejšnjega tedna je zadeva napravila določen razvoj. Kitajci in Američani so uvidpli, da ča- kanje in obstre'je vanje ter za- gotavljanje sovjetov in Ameri- čanov, da bodo pomagali svojim zaveznikorr^, nič ne poma-^a. pač pa še boli zaostruje razburkano morje v fr>rmoški ožini. Kitajci so predlagali, Američani pa pri- stali, da se snideta veleposlanika v Varšavi in nadaljujeta razgo- vore, ki sta jih prekinila lani decembra Poleg tega je čuti vedno več glasov, da bi bilo pri- memo, če bi o formoški zadevi razpravljali na Generalni skup- ščini. Nekega temeljitejšega zaključ- ka v svetovnem parlamentu ne smemo pričakovati, ker Zapad ne bo nikoii pristal, da bi Cang Kaj Šek pobegnil v Ameriko, kjer bi pisal svoje spomine in prepustil otok Kitajski, pač pa se lahko zgodi, da obsodijo volno vmeša- vanje ameriškega sedmega lad- jevja. Čeprav so v srednjevzhod- ni zadevi doživeli moralni uda- rec. bi bilo potrebno, da jih ob- sodijo še v tem primeru. O pre- pov^i vmešavanje letalstva in ladjevja ter o pošiljanju v vsa svetovna žarišča je poslal posla- nico Hruščev predsedniku Eiisen- hovverju. Ker je problem Libanona in Jordana trenutno izven dnevnega reda svetovnih dogodkov, so po- stale zadeve glede združitve Nemčije, rasna nestrpnost v Ve- liki Britaniji, islandska odločitev o razširitvi svojih teritorialnih meja ter priprave na francoski referendum bolj zanimive. Adenauerjeva vlada je pred kratkim poslala vsem štirim ve- likim silam note, v katerih za- htevajo, naj ustanovijo odbor, ki bi pripravil združitev Nemčije. Po- dobno so predlagali tudi Vzhodni Nemci, toda na Zapadu so ini- ciativo Panldjetja. ki take osebe odklanja- jo pri sprejemu v službo v strahu, da bodo imeli stalnega bolnika. Ravno s primernim delom se ose- bam. ki so prebolele pljučno tu- berkulozo, utrjuje zdravje in daje duševno zadovoljstvo. Saj vemo, da ti invalidski upokojenci prejemajo minimalne pokojnine, po 5 do 6 tisoč mesečno. In ko tem ljudem dopovedujemo, kako se morajo prehranjevati in živeti sploh, se nam ironično smejejo, češ. odkod pa denar za vse to. Je pa še tudi mnogo bolnikov, ki zdravljenje odklanjajo in ne marajo v bolni^ico. češ, kdo bo pa skrbel za dom. za zemljo in živino. Vse jim je več vredno, kot njihovo zdravje. So 5e tudi taki. ki menijo, da se pljučna tuberku- loza pozdravi z raznimi čaji in pasjo mastjo. Kako poceni bi po- tem lahko bila zdravila, če bi jih pridobivali iz tako cenenih suro- vin. Medicina bi jih že davno vpe- ljala v seznam uspešnih zdravil proti tuberkulozi, če bi res po- magala! Vsi oni pa, ki se taljoj podvržejo specialnemu zdravlje- nju in poslušajo strokovne na- svete zdravnikov in medicinskih sester, se navadno razmeroma hi- tro pozdravijo in se zdravi zopet vračajo na svoje domove, Danes je tuberkuloza ozdravljiva bole- zen. samo začeti jo je treba pra- vočasno zdraviti. Dr. Ivo Medved, šef dispanzerja za pljučne bolezni 240.000 potnikov Pohorske vzpenjače Turistični promet v Sloveniji je v tem lecu izredno porastel. K temu sta pripomogli tudi dve novi žičnici, in to žičnica, ki vodi iz Radvanja pri Mariboru na Pohor- je. in letos zgrajena žičnica na Krvavec. Tepe leta je samo po- horska vzpenjača prepeljala 240 ti.soč obiskovalcev. Zahvaljujoč se tej vzpenjači j ^ bilo vseh deset planinskih domov rta Pohorju preko vse sezone pol- no zasedenih, čeprav razpolagajo skupno z okrog 500 ležišči. Razen domačih je od tega v domovih letovalo tudi precej tujih turi- stov. Razen tega je turistični promet narastel tudi v večini ostalih pla- ninskih koč. Celo najvišji vrh Jugoslavije — Triglav je v avgu- stu obiskalo 2500 planincev, kar je prav tako rekordno število, odkar je pred 180 leti stopila nanj prva človeška noga. Med gosti, ki prihajajo v slovenske planine, je opaziti vse večje število Angležev, Italijanov. Avstrijcev Nemcev. Holandcev, Francozov, Dancev m drugih. STRAN 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, dne 12. septembra 1958 IL mednarodna revljska razstava „DRDŽINA IN GOSPODINJSTlfO" Od 6. do 22. septembra letos je na novem Zagrebškem vele- sejmu tudi II. mednarodna re- vijska razstava »DRUŽINA IN GOSPODINJSTVO«. To nd navad- na razstava, kakršn.lh je bilo že na stotine tudi pri nas. Tu gre za kolektivno družbe- no-.političaTio čn gospodarsko ma- nifestacijo najbdljših usipeihov vseh mmožičnih organizacij, stro- kovnih združenj, gospodarskih zbornic, zavodov, ustaBiov in or- ganov l/jjudsike oblasti, kajoor tudi našiih gospodarskih organizacij, ki kakor koii sodelujejo v iires- ničenjfu skt^ih naporov za čim hkrejši dvig življenjskega stan- darda. Težnje po dvigu življenjskega standat^a, po raizbremenitvi de- lavskih druž.n, zlast: pa zapo- slenih žena in mater, težnje ši- rokih množic, ki so dobMe svojo najjasnejišo konkretizacijo v skle- pih Brionsikega plenuma SZDL Jtigoslavije, v resoluciji Zvezne ljudske skij!pščine, zlasti pa v programu ZKJ, sprejetem na ljubljanskem VII. kongresu, bodo dobile svojo konkretno ;n nazor- no obliko in vsebino, razumljivo najšiiršim množicam, v ambientih razstave »DRUŽINA IN GOSPO- DINJSTVO«. Tu bo zbrana in urejena po področjih vsa dose- danja konkretizacija in realiza- cija teženj po dvigu življenjskega standarda, čn sicer s teoretičnim prikazom pomena in vloge sta- novanjske skupnosti ter s prak- tičnimi demorustracijami posa- meznih oblik servisov m samopo- moči prebivalcev dokjčenega pod- ročja. Prav zaradi tega velikega družbeno-poLitičnega pomena je prevzel pi^rov teljstvo te prire- ditve pr^sednik republike, tova- riš maršal Tito, medtem ko v imenu Centralnega sveta Zveze sindikatov JugosJavije predsedu- je Zveznemu organizacijskemu odboru tovarišica Peipca Kardelj. Namen razstave je vplivati na razvijanje novih oblik družben h odnosov v stanovanjski s-kuipnosti (razbremenritev delavsikih družin s samozdruževanjem in samopo- močjo), nadalje viplivati na re- ševanje problemov ekonomične in racionalne stanovanjske iz- gradnje, vpftivati na pospeševanje proiizvodnje, potrošnje in organi- zacije prodaje blaga, namenje- nega za potrebe družine in go- sipodinjstva ter končno vplivanje na racionailizacijo in mehaniza- cijo dela v gospodinjstvu, kakor tudi podružaibljenja tehničnega gospodinjstva v stanovanjskih »kupnostih td. Vse zgoraj navedene organiza- cije, združenja, zbornice, ustano- ve itd. so vložiile velike napore v čim nazomejišo in praktičnejšo demonstracijo teh prizadevanj, vendar bi vsi ti napori in vs- ti uspehi, ki bodo nedvomno dali pobude za nadaljnje hitrejše raz- vijanje akcij v tej smeri, ostali brez pravega vzgojnega in pozi- tivnega vpliva, če bi v teh dneh ne storli vsega, da bi si to raz- stavo ogledalo čimveč delovnih kolektivov, članov hišnih svetov, stanovanjskih skupnosti, množič- nih organizacij, predstavnikov oblasti, kakor tudi podjetij, ki se bavijo s proizvodnjo 'zdellikov za potrebe družine in siploh široke potrošnje. 50«/o popusta za kolektivne ob- iske. Da bi se prav vsakomur omogočil obisk te razstave, je odobren 50 "/o popust na železnici za kolektivne obiske ra'zstave (vsa natančnejiša navcdila se dobe na vsaki železnški postaji). Stvar našega tiska pa je, da že sedaj, zlasti pa v času razstave pozorno in skrbno spremlja to razstavo, nazonno prikazuje posamezne odlomke njenih prikazov ter stori svoje, da bi si to pomemibno družbeno-politično orireditev ogledailo čimveč Ijiudi tudi iz Slo- venije. Zlasti opozarjamo na knjigo, ki bo te dni izšla v založbi PRO- GRESA v Ljubljani, z nasJovom »STANOVANJSKA SKUPNOST«. Razen uvodnega teoretičnega članka tovariša Edvarda Kardelja so v vseh ostaldh člankih prika- zani samo kon.kretni rezultati s praiktičnimi izkušnjami, ekonom- sko računico in drugimi zanimi- vimi podatki s področja vseh de- javnosti v sklopu stanovanjsikiih skupnosti. Ta knjiga bo praiktični učbenik za vsakogar, ki se bo hotel danes uspešno javno udej- stvovati. V sciboto, S. seiptemibra t. 1. dopoJdne je Išla na ptujskem gradu slavnostna otvoritev »Restavracije grrad« v Ptuju, ki jo je uredilo podjetje »Slovenske gorice« in jo bo tudi samo vzdrževalo. Predsednik občinskega sveta za turizem in gostinstvo tov. Jo- že Maučec se je v otvoritvenem nagovoru zahvalil vsem navzočim predstavnikom (XO Maribor in Obč. LO Ptuj ter ostalim povablje- nim gostom za vse razumevanje, da je bilo mogoče uresničiti dol- goletni načrt o ureditvi grajske restavracije. Kolektiv in direktor- ja podjetja tov. Krivca pa je pohvalil glede na njuno prizadevnost, da je dobil I»tuj z restavracijo na gradu prijetno gostinsko točko, ki bo privlačna za Ptujčane in druge goste v vseh letnih časih. Od otvoritve dalje je gostišče stalno polno gostov ki prihaja- jo v ptujske muzeje in gostov, ki se vračajo z zagrebškega vele- sejma. Ptujčani hodijo drug za drugim na grad na oglede in na- povedujejo novemu gostišču dober promet. Dooovoriene cene KAKE BODO ODKUPNE CENE GROZDJA IN MOŠTA Na posvetovanju predstav- nikov trgovine in kmetijskega zadružništva iz vse države 5. septembra t. 1. v Ljubljani v zvezi s pripravami za skle- nitev dogovora o odkupnih cenah za grozdje in vino je bil sprejet predlog, naj zvezne zbornične organizacije sklene- jo dogovor na podlagi slede- čih odkupnih cen grozdja: grozdje za konzumna vina 2 din za sladkorno stopnjo, grozdje za konzumna sortna vina 2,40 din in grozdje za kvalitetna sortna vina 2,70 din, medtem ko naj bo formi- ranje cen za visoko kvalitetna vina prosto. I>OCOVOR O NAJVIŠJIH CENAH ZA ČEBULO Na sestanku zastopnikov Zveze trgovinskih zbornic Ju- goslavije, Zveze zunanjetrgo- vinske zbornice, Zvezne indu- strijske zbornice. Zveze kmeti j- sko-gozdarskih zbornic Jugo- slavije in Glavne zadružne zveze FLRJ v Beogradu 22. avgusta t. 1. je bilo dogovorje- no, da lahko kupujejo gospo- darske organizacije, ki se ukvarjajo s prometom in pre- delavo čebule, čebulo od kme- tijskih zadrug, poslovnih zvez in kmetijsko-proizvajalnih or- ganov.l kg prima čebule fran- ko vagon ali drugo prevozno sredstvo do 35 dinarjev. Ta dogovor je objavljen v Uradnem listu FLRJ št. 35/3. sept. 1958 in je obvezen za vse gospodarske organizacije od 3. septembra 1958 dalje. N.\.TVIŠJE CENE TUDI ZA FIŽOL IN OREHE V Zvezni trgovinski zborni- ci Jugoslavije v Beogradu 5. septembra t. 1, je bil sprejet dogovor, da bodo gospodarske organizacije lahko kupovale od kmetijskih zadrug, poslovnih zvez in kmetijsko proizvajal- nih organizacij fižol in cele orehe po najvišjih odkupnih cenah. Najvišja odkupna cena za fižol scwte gradiščanec in trešnjevec je 55 din, za eno- barvni drobni in srednjeveliki 45 din, za mešani fižol pa 35 din kilogram. Orehe bodo začeli odkupo- vati 15. oktobra in sicer orehe s tanko lupino po najvišji od- kupni ceni 95 din, mešane ore- he do 70 din, orehe s trdimi lupinami do 60 din za kilo- gram. SKORAJ 10 TlSOC TON JABOLK IN KROMPIRJA DO- BAVLJENIH V «2 MESECIH V septembru tega leta bodo dobavile kmetijske zadruge potom Zadružne poslovne zve- ze Ptuj raznim odjemalcem 600 ton jesenskih sort jabolk in 2000 ton krompirja še v oktobru t. 1. pa 2000 ton pr- vovrstnih zimskih jabolk in 5000 ton krompirja. Na Zadružni poslovni zvezi Ptuj se pritožujejo nad brez- brižnostjo nekaterih uslužben- cev zadrug, ki prevzemajo ne- prebrano in nekvalitetno sad- je, ki ga potem ni mogoče ni- komur prodati. Tak postopek je zelo škodljiv zadrugi sami, ki se bo znašla v zgubi, ker bo morala odkupljeno sadje cene- je prodati kot ga je kupila. NI POTREBf^ SPRAŠEVATI ZA CENE Mariborske gospodinje po- zdravljajo novo navado proda- jalcev sadja in zelenjave na trgu, da je pri mnogih cena razvidna iz kartonov in list- kov in ni potrebno vsakogar posebej spraševati, po čern prodaja. Tak način objavljanja cen se je razvil brez vsakega oblastnega ukrepa in olajšuje delo prodajalcem in kupcem PRIZ3*iAJ«n TITDI ZA VINSKO EMRAI.A?« Komisija za ocenjevanje okus- ne in {M-ikupne opreme stekle- nic in buteijk z napisi, etike- tami, zamaSci itd. na Medna- rodni vinski razstavi v Ljub- ljani je na zadnji dan razsta- ve objavila rezultate prve stro- kovne ocene vinske emb(daze na vinskem sejmu. Ptujski podjetji »Slovenske gorice« in »Vinarska zadruga« srta dobili poleg visokih odli- kovanj za vzorce vin 9 zlatih medalj tudi dve priznanji za vinsko embalažo. Razstavljena vina je na IV. Mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani poskušalo okroj 80.000 ljudi. Pred volitvami članov zadružnih svetov v Sloveniji Nadaljevanje s 1 strani že točno določile v sporazumu s kmetijskim: zadrugami razpis in volitve pri posameznih zadrugah. TEHNIČNE PRIPRAVE Da b se ola jšalo tehnično delo v zvezi z volitvami zadružnih sve- tov in ker je volilni postopek d^- kaj kompliciran, bodo izdani po- sebni obrazci, ki se jih bodo za- druge lahko poslužile. , Tako bo natisnjen poseben obrazec »Seznam volivcev za volitve članov zadružnega sveta izmed članov Kmetijske zadru- ge ...« n poseben obrazec »Se- znam vdiivcev za volitve članov zadružnega sveta izmed delavcev Kmetijske zadruge in njenih sa- mostojnih obratov«. Obrazec je pripravljen za seznam volivcev za posamezna volišča. Na obrazcu je predvideno, da potrdita seznam komisija za pripravo seznamov volivcev in volilna komsija, da je bil seznam volivcev razgrnjen na volišču tri dni in da so se po preteku tridnevnega roka izvrš'le moreb-tne poprave seznama vo- livcev, o katerih je odločila bo- disi komisija za pripravo sezna- mov volivcev ali pa volilna ko- misija. Pripravljen je tudi obrazec kandidatne Tste za volitve članov zadružnega sveta izmed članov in izmed dejavcev kmetijske zadru- ge, ki se ga bodo zadruge lahko posiluž'le, tako da ne bodo pre- zrle formalnosti, ki so s pred- pisi predvidene. V zvezi z obraz- cem kandidatne liste bodo dobile zadruge na razpolago tudi obra- zec izjave kandidatov o sprejemu kandidature. Kot nadaljnji, obrazec je pri- pravljeno potrdilo o siprejemu kandidatne liste, ki ga izroči vo- lilna komisija tistim, ki so kan- didatno listo vlož:ili. Vsak volilni odibor bo moral sestaviti zapisnik o ugotovitvi izida volitev na svojem volišču. Rezultat volitev bodo morate za celotno zadrugo ugotoviti tudi volilne komisije in jim bo pri tem prišel prav obrazec, ki pr^- videva ugotovitve, na katerih vo- liščih so se izvršiile volitve, ko- lilkšno število glasov so dobiili posamezni kandidati, kateri kon- didati so bili izvoljeni, da je volilna komisija razglasila izid volitev z razgilasom v poslovnih prostorih zadruge in njenih sa- mostojnih obratov, da je o izidu voiiitev obvestila občinski ljud.sk' odbor ter da je izdala vsakemu izvoljenemu ka^ndidatu {>otrdilo o izvolitvi * ★ ^Vse te obširne priprave poli- tičnega in organizacij'skega zna- čaja zagotavljajo, da bodo vo- litve v zad.ružne svete uspešne in da bomo dobili s tem organe, ki bodo v bodoče kon.struktivno usmerjali naše kmetijske zadru- ge v organizatorje napredne kme- tijske proizvodnje. Č. NAD 500 ŽRTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV PRIOBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA, i (Nadaljevanje) NOVAK ALOJZ se je rodil 4. aprila 1904 v Ormožu. Živel je pri materi v Ormožu. Bavil se je z dopisniištvom, nekaj časa je bil tudi v silužbi pri. okrajni poso- jilnici. nato pa se je vozil v služ- bo v Maribor. Politično je bil pripadnik nacionalne struje. So- deloval je v sokolskem društvu. Po prihodu okupatorja so ga nemške oblasti aretirale med pr- vimi v Ormožu, Izsetliila so ga v Srbijo v Kraljevo, kjer so ga v jeseni 1941 ustrelili med tisoče- rimi, tale'. OSOLE VELENA se je rodila 12. 8. 1924 v Celju. Njen oče geometer se je z družino naselil v Ptuju, kjer je hodila Velena v šolo, nazadnje pa na učiteljišče v Mariboru. Njeni starš;, pet bra- tov in sester je sodelovalo pr: »Sokolu«. V drugem letniku uči- teljišča je Velena dočakala vojno in prihod fašističnega okupator- ja. Že leta 1941 je začela delo- vati v SKOJ. Pri aktivističnem delu je bila zelo požrtvovalna. Ker je pustila šolanje na učite- ljišču, so jo zaiposlil: na borzi dela v Ptuju. V prostem času je zbirala pri zavednih Slovencih po- trebščine za partizane. Raznašala je tudi narodnoosvobodilni tisk. Za SKOJ je vzdrževala zveze v Zasavju in v okolici Celja. Na se- stanke je hodila na Pristavo, kjer se je shajala z Ženko Sagadin, v Janežovce k Oilgi Čeh, v Novo vas k Anici Kolarič in drugam. Po izdaji leta 1944 so Veleno zamrli v ptujske zaipore, nato v Mari- bor v zaip>ore frančiščanskega sa- m^oistana. od koder so jo odpeljali menda 6. maja 1945 pod Pohorje, kjer so jo ustreiliili. PETROVIČ STANKO se je rodil 9. 11. 1919 na Sp. Hajdini pri Ptuju v kmečk; družini. Ker je bil nadarjen, so ga poslali v gim- nazij o. V dobi okupacije se je pridružil borcem za svobodo. Dne 23. maja 1944 je stopil v NOV z imenom »Ivan«. Delal je na 8 TV pastaji, ki se je zadrževala naj- prej v stmiških gozdovih, nato pa v Halozah. »Ivan« je bil zelo drzen. Z »Andrejem« sta ob be- lem dnevu blizu stmiškega taibo- rišča razorožila nemškega pazni- ka. Ko je moral nekoč s patruljo na drugo stran Drave, je zaradi narasle Drave izbral kar pot čez most. V mestu so naleteli na mestno i>atruljo, ki je začela na- nje streljati, naši so jim strele vračili. Padel je gestap>ovec Kropf. »Ivan« je organiziral tudi napad na ptujske zapore, da bi rešil zajprte aiktiviste. Ta napad ni v celoti uspel, ker so v zapo- rih zvijačo odteli. Na orožniški postaji pri Lovrencu je Ivan or- ganiziral zaplembo 11 orožniških' uniform in ž.vil.skih kart pri V:d- n*i. Njegove neprestane podvige v borbi proti fašističnim osvaja- čem je prekinilo za vedno izdaj- stvo. Pn Duhu v Halozah so v borbi s sovražnikom, ki jih je obkolil, pad^i; »Ivan«, »Andrej«, »Zvonko« in »Tone« dne 27. sep- tembra 1944. OSOJNIK FRANC se je rodi! 26. 8. 1900 v Janežovcih v Slo- venskih goricah v kmečki dru- ž.ni. .Najprej je bil nacionalist. Delal je pri »Sokolu«. Nekaj let pred okupacijo se je povezal s komunisti in je moral z njimi tud: v izgnanstvo v Medjurečje v Srbijo. Ko se je ob razsuilu Ju- goslavije vrnil domov, se je začel udeleževati prvih sestankov, ki so polagali temelje narodnoosvo- bodilni borbi pri nas. Na njego- vem do^Tiu v Desenciih so se jaild ilegalci. Maja 1942 se je pri- ključil I. Slovenjegoriški četi in postal njen komandir. Po tragični bitki pri Mostju 8. 8. 1942 se je srečno preb'l iz sovražnikovega obroča. Zdravil si je rane pri Olgi Megličevi na Vičavi, nato je od- šel k partizanom na Pohorje. Od tam se je večkrat vrnil v ptuj- ski okoliš na sestanke. Ko je pri- šel zadnjikrat z nalogo, da bo ubil izdajalca Bezjaka iz Krče- vine. ki je opljuval heroja Lacka in ga udaril v obraiz, ko so ga 10. avgusta 1942 vodili po ptuj- skih ulicah — ga je ovaduh Ku- kovec javil gestapu. Prijeli .soga pri Krambergerjevih v Krčevini pri Vurbergu, kjer' so ga iistre- lili 29. 12.^1942. Osojnikovo ime se uvršča med borce heroje, k: so se upali upreti okupatorju v najtežjih dneh? Na svoji borbeni poti niso klonili. Njihov lik bo ostali zgled predanosti ideji ko- munizma, ki zagovarja svobodo narodov .n družbeno ured,itev brez izkoriščanja človeka po člo- veku. na ptujskem živilskem trgu v sredo, 10. septembra 1958 PO VRTNINA: krompir 10—15, zelje v glavah 20, cvetača 40, ku- mare 10—15, kumare zav laganje 40—50, čebula 40—50, česen 100, ohrovt 30, rdeča pesa 40, koren- ček 40, petršilj 40—50, solata en- divija 40, paprika 30—40, para- dižnik 10—15, buče 10, luščeni fižol 40, fižol v stročju 20—25, špiača 80—100. SADJE IN SIDEŽI: jabolka 15— 20, hruške 20—30, slive 20, bres- kve 50—60, grozdje 70—80. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: koruza 30—40, proso 50—60, ječmen. 40, pšenica 30—40, ajda 50, oves 40, koruzna moka 30, aj- dova moka 50—60, konizni zdrob 50. mleko 30, sir 30—70, smetana 140. PERUTNINA: kokoši 300—500, piščanci 300—700, jajca 14. MAŠČOBE: uvožena mast 325, domača n>ast 400, zaseka 300— 400, maslo 400—500. MESO: goveje meso 280, teleti- na 300, svinjsko meso 340 ddn za kg. Luč bo spet dobro svetila že dalje časa se pritožujejo va- ščani Pleterj, Mihove in Drago- nje vasi, da imajo vedno slab električni tok. Posebno še v času, ko pride na vrsto mlatev, žaganje drv itd. in je velika poraba elek- trične energije. Pleterci so takorekoč na repu lovrenškega voda, Mihovce in Dragonja vas pa na koncu cir- kovškega voda. Treba je bilo ne- kaj narediti. Možnosti sta bili dve: zamenjati sedanje tanke ži- ce na vaški napeljavi z debelej- šimi, ali zgraditi nov transforma- tor. DES se je odločil za gradnjo novega transformatorja zato, ker je v bližini daljnovod za Cirkov- ce in ker bo potrošnja električne energije vedno naraščala, saj ljudje kupujejo vedno nove elek- trične kuhalnike, likalnike, peči, štedilnike in elektromotorje in sčasema tudi ne bi več mnogo koristile debelejše žice. Transfor- mator, ki bo napajal te tri vasi, bo dobro služil svojemu namenu. Tu- di gradbeni in montažni stroški bodo manjši, kot če bi zamenjali žice. Tov. Dušan Kveder iz- redni poslanik v Ceylonu Na predlog državnega sekretar- ja za zunanje zadeve FLRJ je imenoval predsednik republike Josip Broz Tito izrednega in po- oblaščenega veleposlanika v Indiji Dušana Kvedra za izrednega po- slanika in pooblaščenega ministra FLRJ v Cey1onu s sedežem v New Delhiju namesto odpoklicanega dosedanjega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra FLRJ Dežurni zdravniki-spe- cialisti za otroške bolezni Dr Neudauer. Ljuba: 12., 13., 14. in 17. t. m. do 19. ure; dr. Poznlk Aleksander: 15., 16. in 19. t. m. do 19. ure. Dežurstvo zdravnikov Kidričevo Dr. Visenjak Radim od 15. sep- tembra od 7 ure do 22. septem- bra do 7 ure. V NEDELJO PRVI START NOGO- METAŠEV DRAVE V RAVNAH NA KOROŠKEM Zadnje predpriprave: Drava : Rudar (Mursko Sredi- šče) 2:2 (2:0). V zadnjih predpripravah v ma- riborski podzvezi je v nedeljo do-- mača I>rava odigrala zadnjo pri-^ jateljsko ogolicija vklenila in odgnala v stražnico. Medpotoma je mirno trpela, da ga je sodrga vklenje- nega pretepala, kar so delali tudi policaji sami. Pri tem je bila Brenčiču iztrgana listnica z 260 K. Filozof Rajh je opozoril poli- cijo na nekoga iz množice, ki je metal jajca. Policaj je aretiral Rajha. Čeprav se je legitimiral in izjavil, da gre prostovoljno na stražnico, ga je stražnik vklenil tako močno, da je Rajh dobil po- škodbe v zapestju. Brez vsakeoa povoda so aretirali tudi učitelja Engelmana in uglednega pK>sftst- nika Muršeca. Ponoči so se napadi nadaljevali s podvojeno silo. Kmet Kureš in njegova žena Marija sta se vra- čala okrog polnoči iz Narodnega . doma proti domu. Pri rotovžu ju je napadlo več demonstrantov, ker sta bila v Narodnem domu. Začeli so ju pretepati s palicami do ola- vi. Kureš je dobil težko ' in več lažjih pK>škodb. Z ženo se je za- tekel na stražnico. Poprej pa je še neki napadalec vrgel ženo na tla. Neki stražnik je rekel svojemu tovarišu: »Glavo bi mu morali od- biti.« Ko je Kureževa protestirala zoper to izjavo, jo je policaj na- hrulil: »Drži gobec, prekleta ba- ba!« Nato so ji še poškodovali obleko z okrvavljeno palico m s kemičnim črnilom. Najzanimvejša je bila aretacija cija knjigoveza Perca Karla iz Celja. Prišedši iz Narodnega do- ma in oškropljen s črnilom, je pokazal na madeže na obleki, re- koč policajem: »To je nemška kultura«. Policija ga je zgrabila, vklenila kot kakega razbojnika in odgnala .na magistrat, kjer so mu dejali, da je razžalil policijo in nemško nacijo. Ker ima noč svojo moč in so bili nemški napadi vedno hujši, so oblegani Slovenci v Nar. domu pričakovali glavni napad od ptuj- ske nemške sodrge ob odhodu na vlake. Prireditelji skupščine, pred- vsem pa p>oslanca dr. Ploj in Roblek so mirili slovensko ljudstvo in bili v zahvalo pred očmi p>oli- cije obliti s črnilom. Položaj je postajal vedno bolj kritičen zara- di številčnega nesorazmerja. Saj navaja župan Ornig v svojem po- ročilu cesarskemu namestništvu, da je bilo skupščinarjev CMD le okoli 200, dočim se je priteplo Nemcev iz vseh vetrov okrog 800. Okoliško prebivalstvo se ljudske veselice v večji meri ni moglo udeležiti, ker so bili dohodi v me- sto kratkomalo zaprti. V tem tež- kem položaju so intervenirali po- slanca dr. Ploj in Roblek ter dr. Koderman pri renegatskem župa- nu Omigu in zahtevali žandarme- rijo z utemeljitvijo, da bo padla vsa odgovornost za posledice na župana. Tedaj jih je Ornig prosil, naj ne vztrajajo pri tej zahtevi ter izjavil, da jamči za red in da bo spremljal osebno vračajoče se siki^pščiiv^cjL na vlak. Šel je res :n napad je izostal. Iz tega sledi, da bi bili vsi napadi izostali,'' če bi bil Omig storil prej svojo župan- sko dolžnost. Omeniti še moramo, da so pri ponočnih vlakih Slovence znova napadali. Nekaj akademikov se je moralo zateči v prometno pisarno na kolodvoru. Ko je prišel vlak, jim je spre-^/odnik odkazal neraz- svetljen kupe, v katerem so bili burSsk;. Ti so med vožnjo napadali slovenske akademike ta- ko, da so morali slednji potegniti zasilno zavoro. Slovenci so bili prisiljeni izstopiti, iti peš do Pra- gerskega, kjer so bili ponovno napadeni. Končno so še zanimiva imena glavnih nemških in odpadniških voditeljev, izivačev in pretepačev, ki se ponavljajo pri vseh izgredih in napadih. Vodilno vlogo sta se- veda odigrala Lihart in dr. Plachki, kot desna roka župana Omiga. Med napadalci pa so se izkazali zelo oktivni visokošolca B ... in Kazimir, trgovca Slavič in Sorko, sodni pisar Skerbiš, protestantski pastor Bohm, železniški uradniki Lakner, Siegl, Sket in Peterka ter dijaki ptujske gimnazije Blanke, Laibacher, I Kamenšak in Kogeler. Danes o vseh teh reševalcih nemškega značaja dežebio-knež- jega avtonomskega mesta Ptuja ni več ne duha, ne sluha. Vzel jih je čas. Nekateri so se zatekli že 1918. leta k svojim bratcem pre- kp meje, ostankom pa je NOV leta 1945 odkazala mesto, kjer se lahko izživljajo v svojih peklen- skih, zatiralnih načrtih. Ptuj je ostal s svojo okolico slovenski in si kroji njegovo pre- bivalstvo samo svojo usodo v svo- bodni, neodvisni, socialistični Ju- goslaviji. -en Na izredni seji SZDL terena Ptuj- Breg je dobila tov. Vida Vičar- jeva, ki se je s Svojo družino preselila v Maribor, v slovo in zahvalo za marljivo delo kot šolska upraviteljuca breške šole in kot sekretarka SZDL umetni- ško sliko Ptuja in več šopkov. Predsednik odbora SZDL tov. Ivan Rudolf ji je v poslovilnem nago- voru želel na novem službenem mf>stu v osemletki v Mariboru v Aškerčevi ulici mnogo uspehov kakor tudi pri njenem bodočem političnem udejstvovanju. Na sli- ki: odbor SZDL Breg na poslo- vilni seji ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA MATIČNEM PODROČJU PTUJ Rojstva: Šešerko Marija, Dor- nava 50 — Marijo; Cvetko Angela, Brstje 23 — hčerko; Brodnjak Helena, Zg. Hajdina 55 — Maksi- miljana; Petek Marija, Pobrežje 76 — Marijo; Ivanuša Marija, Brstje 36 — Boruta; Lazar Kata- rma, Turški vrh 109 — Stanislava; Krajnc Marija, Štuki 15 — Adre- ja; Sitar Ana, Lancova ^vas 26 — Ano; Klasinc Marija, Marjeta 44 — Stanislava; Hojnik Marija, Po- lenšak 7 — Rozalijo; Divjak Eli- zabeta, Stonjci 129 — Franca; Juršič Matilda, Loperšice 10 — Zdenko; Emeršič Rozalija, Budina 14 — Zlatko; Petek Elizabeta, Drstela 16 — Ireno; Kajnfk Ana, Zagorci'2 —- Janeza; Etobrotič Marta, Lovrečan 120 — Franca; Božičko Rozina. Tržeč 46 — Silvo; Klasinc Roza, Zlatoličje 9 — deč- ka; Podgorelec Terezija, Mihalov- cl 11 — Marjana; Emeršič Ana, Paradiž 46 — Marijo; Zoreč Ma- rija, Grajenščak 87 — Nado; Sla- vinec Marija, Veliki Brebrovnik 41 — Franca; Širovnik.Ana, Pobrežje 65 — Ireno. ^ Porok ni bilo. Smrti: Knez Ana, Cvetlin 66, roj. 1909, umrla 7. septembra 1958; kranjc Andrej, Ptuj, Mejna cesta 19, roj. 1894, umrl 7. sep- tembra 1958. LJUBLJANA NEDELJA, 14. SEPTEMBRA 6,00—7.00 VenCek domaČih melodiij za gobro jutro — vmes ob 6.05—6.10 Po- ročila in vremenska napoived. 7.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Rekla- me. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Polke in valčki Johanna Straussa. 8.00 MladinsJta radijska igra — Pearl Buck: Zgodba o Len Mej (po- novitev) 8.48 Klavirske etude F. Chopina ia Cl. Debussyja. 9.03 Ponovitev javnega četrtkovega večera z dne 19. decembra 1957. 10.00 Se pomnite, tovariši. .. 10.30 Počitniške razglednice — Matija Maležič: v Ljubljani in okrog nje. 11.30 Matineja z zabavnim orkestrom Radia Beograd. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1. 13.00 Napoved ča«a, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 13.45 za našo vas. 14.15 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravtjajo — II. 15.00 Napo- ved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Iz operete Iva Tijardoviča „MaJa Floramy" 15.45 Zdravko Stefančsč: Ce bi spregovorili kamni (reportaža). 16.15 Glasbeni mozaik, 17.15 Radijska igra — Mark Twadn: Pogodba o govediiri (pono- vitev), 1«.00 Zabavni imtermezzo. 18.15 lohannes Brahms: Simfonija štev. 1 v c-moilii. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevniik. 20.00 Varietč na val« 327,1 m. 21.00 Glasba za prijetno razvedrilo. 21.30 Spgrtna nedelja. 22.00 Napove^ časa, poročila, vremenska napoved tn pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Darins Mifhaud: Godalni kvartet štev. 12, Zoltan Kodaly: Godalni kvartet štev. 2. 22.45 Kočna melodija. 22.55—23.00 Po- ročila. MESTNI KINO PTUJ predvaja odl2. do 14. septem- bra t. 1. češki barvni film »Glasba iz Marsa« in od 16. do 18. t. m. ameriški film »'Nad tridesetim nadstropjem«. Za mladino ameriški barvni film »PETER PAN« na izrednih predstavah dopoldne in popoldne. KINO MURETINCI predvaja 14. t. m. ameriški film »Velika ura«. KINO MAKOLE predvaja 13. in 14. t. m. ame- riški barvni film »Zapuščena džungla«. Pred tednom, v petek, 5. sep- tembra ti. je bilo na ptujskem mestnem pokopališču ganljivo slovo od splošno priljubljenega učitelja, kultumo-prosvetnega delavca pok. Cirila Kafola iz Markove niže Ptuja. Z obiska pri sinu je moral v Mostarju v bolnišnico na operacijo na že- lodcu. Po tej je podlegel 3. sep- tembra. Po dolgi vožnji iz Mo- starja v Markovce po slovo, je bil na dan pogreba prepeljan ob številnem spremstvu v Ptuj na mestno pokopališče, kjer bo i>o- čival po svojem 47-letnem ne- umornem nesebičnem patri- otičnem in kuitumo-prosve- tnem delovanju. Pokojni Ciril . Kafol se je ro- dil 1. februarja 1890 kot pose- stniški sin v Cef^vanu, okraj Gorica, kjer je obiskoval osnov- no šolo, gimnazijo in učiteljišče v Gorici, slednje tudi v Kopru in bil nameščen 1911. leta kot .mlad učitelj v rojstnem kraju Cepovanu. Po 3-letnem marlji- vem delu med primorskim ljudstvom je postal leta 1914 šolski upravitelj v Lokovcu, od koder je moral v prvo svetovno vojno. Po zlomu Avstro-Ogr- ske se je vrnil na svoje službe- no mesto v Lokovec, kjer pa ostal, ker so ga zaradi slovensite narodne zavednosti večkrat pre- meščald in končno leta 1927 od- pustili iz službe. Leta 1928 se je preselil v Jugoslavijo in preži- vel čas do druge svetovne vojne k<>t šolski upravitelj na Kogu in v Ptuju. Leta 1941 je moral z ostalimi rodoljubi v internacijo na Borlu, od tam pa po 7 tednih v Srbijo v Paračin, kjer je pre- življal svojo družino kot tovar- niški delavec. Po osvobodit^ se je vrnil v Ptuj in sprejel mesto učitelja v Ptuju in pozneje šol- skega upravitelja O2droma rav- natelja nižje gimnazije v Mar- kovcih. Leta 1950 je bil upoko- jen in nadaljeval z učenjem kot honorarni učitelj do konca zadnjega šolskega leta. Poln življenjske moči in optimizma je odišel na počitnice, od koder se ni več vrnil živ. Potek njegovih službovanj bo ostal zapisan v njegovih službe- nih listinah, uspeh in obseg nje- govega delovanja pa neizbrisen in v hvaležnem spominu vseh, ki jih je učil v šoli, na tečajih v dru- štvih in zborih v krajih službo- vanja in daleč naokrog. Lepena- rodme p>esm'., ki jih je on učiil prepevati v šolah in pevskih zbo- rih mladine in odraslih v Cepo- vanu, Zemunu, Ptuju, na Kogu, v Markovcih, Muretincih, Bukovcih in drugod in jih je prepeval kot član Učiteljskega pevskega zbora bodo vedno spominjale nanj in na njegov življenjski optimizem ob delu in veselju do vsega, kar je dajalo njegovemu življenju bogat > vsebino. Cenili in spoštovali so ga povsod, zato. tudi vsi sočustvujejo z njegovimi najbližnjimi ob nje- govi prerani omahnitvi v grob. Pri šoli v Markovcih se je ob slovesu razvrstil po poslovilnih govorih dolg sprevod, ki se mu je v Ptuju pridružila množica Ptuj- čanov in ga spremljala na zadnji poti na mestno pokopališče, kjer je našel svoj zadnji počitek. Poslovilne besede raznih tovari- šev v imenu šolstva, organizacij in društev, pesem v slovo in salva lovcev so pomenile za vsakogar ob njegovem grobu težko slovo od prijatelja, ki qa ne bo več nazaj. w v »v . ♦ tf-v Strelsivo Letos proslavlja strelska orga- nizacija 10-letnico obstoja. Tudi v Ptuju je 1. 1948 bil ustanovljen strelski odbor. Ustanavljale so se družine na celem območju ptuj- skega okraja, tako da smo leta 1957 imeU 24 družin. Strelski od- bori proslavljajo obletnico na svečan način. Mariborski dor in po generalu JNA Potočarju simbolično pričel začetna dela na ^vem strelišču v Radvanju. Tudi ptuj- ski strelci so se v lepem številu udeležili teh proslav. Ob tej pri- liki je S3S in OSO Maribor po- delil požrtvovalnim strelcem odli- kovanja, katera bodo izložena v pisarni v Prešernovi ulici. Prihodnjič bomo objavili imena odlikovanih. Z. S se;e društva prijatelfev mkdiiie v huju Na svoji zadnji seji je DPM pri- neslo nekaj važnih zaključkov. S 15. septembrom začne zopet obratovati mladinska šolska ku- hinja, ki je v lanskem šolskem letu dala povprečno dnevno kosilo 120 otrokom, predvsem potnikom ter socialno ogroženim. Kalorična \Tednasestvo, »na katerem bi ne imel ta ali oni ptujski oderuh" vknjiženih po več terjatev«. Halo- žami so se vedno bolj zadolževali, oderuhi pa oridno kupovali pro- padla pose^^ Ustanovitev ptujske posojilnice Spričo opisanih gospodarskih razmere bila nujo potrebna ustanovitev zavoda, ki bi bil pri- pravljen denarno pomagati lju- dem v stiski in jih rešiti gospo- darskega in narodnega pogina, ki jim je grozil od tujega kapitala. Pobudo za ustanavljanje takih obrambnih zavodov proti prodira- nju nemškega kapitala pri nas je dal dr. Josip Vošnjak. Odločil se je, da bi bilo dobro ustanoviti, kot na Čcšl«?m, tudi pri nas hranilni- ce. Na žalost pa so pri teh slo- venskih posojilnicah vedno bolj prevladovali kapitalistični ele- menti, gosf>odarsko dobro situira- ni ljudje, mali vlagatelji pa se ni- so mogli uveljaviti. V tem času se je v Ptuju zgo- dila važna upravno-politična spre- memba. Leta 1880 so namreč Slo- venci dobili večino v okrajnem zastopu in sklenili, da bodo usta- novili okrajno posojilnico. Zadevo so obravnavali na seji okrajnega zastopa 4. aprila 1881. Vnela se je dolga in ostra debata o ome- njenem predlogu. Značilno je, da so se nemški zastopniki odločno postavili po robu slovenskemu predlogu. Med slovenskimi za- stopniki, ki so pobijali nasprotni- kove ugovore, so bili odvetnik dr. Gregorič, Raič, Vodušek in prof. ŽItek. Zadnji je moral prožneje zaradi tega zapustiti Ptuj. Po burni debati je le zmagal sloven- ski predlog z 21 proti 15 gla.so- vom. Toda Nemci so dalje intri- girali pri odgovornih oblasteh proti sprejetemu predlogu. Konč- no pa je okrožno sodišče v Celju potrdilo pravila novega denarnega zavoda in ga registriralo 18. de- cembra 1883. Pri ustanovitvi je najbolj sodeloval dr. Fran Jur. tela in načeloval zavodu do smrti 1926. Okrožnica, ki jo je izdal poso- jilnični odbor, februarja 1884 ob pričetku svojega delovanja, pravi med drugim, da je »napoglavit- nejši namen posojilničnega dru- štva, dajati svojim udom na kratek čas posojila po kolikor mogoče nizki ceni, in sicer v prvi vrsti na osebni kredit (up) in le izjemno proti nepremakljivi in premaklji- vi zastavi«. Določili so. da se bodo vloge obrestovale s 5 odst., obre- sti za posojila pa so bile določene na 6 odst. Kljub kapitalističnemu značaju slovenskih hranilnic, pa so ti de- narni zavodi imel tudi dobro stran v narodnostnem oziru. Za ptujsko posojilnico beremo v »Jubilejnem zborniku« društva jugosl. akade- mikov v Ptuju 1932, str. 74, da je na »tisoče ljudi rešil ta zavod iz nemških krempljev, stotinam slo- venskih obrtnikov in trgovcev, ki jim je bil nemški kapital na raz- polago le za ceno narodnega iz- dajstva, je omogočil ča.sten ob- stoj in ogromnemu številu slo- venskih dijakov, srednješolskih in visokošolskih, je s podporami omogočil študiranje«. Ptuj V Ornigovem obdobju Od 90-ih let dalje se naglo veča nacionalno zatiranje in raznaro- dovanje slovenskega naroda. Cilj je bil zgraditi čim prej most do Jadrana. Ptuj, Celje in Maribor se imenujejo »{»nosni stebri mostu k Adriji«, Ptuj sam pa je »trdnja- va na poti k Jadranu«. Leta 1889 ustanovljena »Siidmarka« kupuje ob meji slovenske kmetije in na- seljuje na njih Nemce. Zastopnik te nemškonacionalne politike v Ptuju je Josip Omig (1859—1925), ptujski župan (1894—1918)' ter deželni poslanec. Bil je zastopnik hemške »mlado-ptujske stranke«, »starim« pa je načeloval dr. Sikst Fichtenau. Omig je moderniziral in gospodarsko dvignil Ptuj (po- grebni zavod, plinska luč, mestna klavnica, nova vojašnica (1905, razširitev kopališča, magistrat (1907), ureditev parka in dr.). Od 1. 1904 do 1908 je bil Omig tudi na^li^ okrjjnega zastopa, kjer je odločala veleposlaniška skupi- na z 10 odborniki. Vse Ornigovo delo je služilo jačanju ptujskega nemštva. ^ »»Štajerc«« in »štajercijanstvo« Omig je 1899 ustanovil konzor- cij in začel s pomočjo nemškega kapitala izdajati za štajerske in korške Slovence tednik »Štajerc«, tiskan v slovenskem jeziku, ven- dar urejevan v rinemškem duhu. Sam se menuje napreden in anti- klerikalen list. Cilj časnika je bil, pridobiti našega 'kmeta za nem- štvo. ffštajerc« je razvijal štajer- sko in koroško miselnost, Sloven- ci so bili po njegovem samo Kranjci. Naklada časnika je na- rasla od začetnih 12.000 izvodov na 15.000, stalnih naročnikov je bilo okrog 7000. Glavni urednik je bil Karel Linhart (1906—1918), zagrizen nasprotnik Slovencev. Leta 1907 je začel izhajati tudi »Štajerčevi kmetski koledar«. Gi- banje okrog »Štajerca« je bilo or- ganizirano »Napredni zvezi«, ki je žela ponekod uspehe pri ob- činskih volitvah (Leskovec 1910. Podlehnik 1914, to je predvsem v Halozah, ki so bili v veliki meri gospodarsko odvisne od nemških mogočnikov). Glasilo nemškonacionalne stran- ke v F^uju pa je bilo »Pettatter Zeitung« (1890—1914). »Štajerc« se spočetka še pre- vido izogiblje prvotnemu namenu potujčiti slovenskega štajerskega kmeta, čeprav imamo že v začetku (1904) pozive, naj bi se v Ptuju ustanovila še nemška deška me- ščanska šola. kajti obrtni nara- ščaj mora biti prežet nemškega duha. Potujčevalni cilj postaja vedno jasnejši, odkar je 1. 1906 prevzel uredništvo »Štajerca« Ka- rel Linhart. Delo pri germanizaciji našega življa so olajšali številni neza- vedni Slovenci, k} so v svoji dru- žini govorili nemško, prav tako s pomočniki in vajenci. Taki Slo- venci so vzgajali narodno neza- vedno obrtno in trgovsko genera- cijo. Dalje so se Slovenci pogosto izživljali v medsebojnih politič- nih in osebnih bojih. Slovenci so s svojo nezavednostjo sami po- magali zidati gosp>odarski most nemške moči do Adrije. O teh razmerah pri nas razpravlja Ja- nez Stuhec v knjigi »Slovenska narodna mladina« 1912. Dalje po- udarja pisec važnost slovenskih knjižnic kot {»"oti^ež nemškim knjižnicam, ki jih je forsirala Siidmarka. Pisec poziva merodaj- ne činitelje, naj bi začeli s siste- matičnim ustanavljanjem knjižnic. (Dalje prihodnjič) Stran 4 PTUJSKI TEDNIK Pn'J, dne 12. septembra 1958 fmmu Jiitiir il ledom Imrni tečaia Dne 22. julija letos je odplu- la iz glavnega mesta Havajskih otokov Honolulu v Tihem ocea- nu, na 13.000^km dolgo pot do otoka Isanda v severnem At- lantiku ameriška atomska pod- mornica »NautUus«. Drzna 116- članska posadka te podmornice je morala premagati zelo veliko in nevarno oviro: prepluti je bilo treba 2300 km pod več me- trov debelo skorjo večnega le- du, ki obdaja severni tečaj. To nalogo je »Nautilus« opravila z odličnim uspehom ter je '7. avgusta srečno pristala ob islandski obali. Na svoji poti pod ledom so pomorščaki »Nautilusa« sledili nekakšnemu kanalu, kjer je morje bolj globoko in podmor- nica je plula v globini nad 120 m in se je držala stalno okrog 100 m pod plavajočo og- romno ledeno skorjo, ki obdaja od vseh strani Severni tečaj. Na svoji poti pod Severnim teča- jem je podmornica »Nautilus« dosegla tudi svetovni rekord največje globine. Ker je namreč Zemlja ob Severnem tečaju in Južnem tečaju bolj stisnjena, se je podmornica, ki je plula 120 m pod Severnim tečajem, nahaja- la na tisti točki, ki je najbližja zemeljskemu središču, kar jih . je človek de sedaj dosegel. Prva posledica tega je bila, da so se mornarji »Nautilusa« čutili na tej točki bolj tezM, ker je bfla privlačnost zemeljskega sre- dižča zaradi večje bližine tukaj najmočnejša. R^ika sicer ni bila velika, vendar pa je to dej- stvo precejšnje važnosti za znanstvene ugotovitve. Amerikanci so na ta svoj uspeh zelo ponosni in ga pri- merjajo s sovjetskimi uspehi na področju izstreljevanja umet- nih satelitov. Leta 1870, torej skoraj pred 100 leti, je objavil francoski pi- satelj fantastičnih romanov Ju- les Verne knjigo »20.000 milj pod morjem«. V njej opisuje za tedanje pojme in za tedanjo ra- ven znanosti in tehnike popol- noma nemogoče podvige pod- mornice, ki jo je v svoji bogati domišljiji imenoval »Nautilius«. Takrat se ljudem še sanjalo ni, da bp kdaj zares zgradili ladje, ki bodo lahko plule pod morsko gladino. Toda takšna ladja, podmornica, ki je živela sprva le v domišl.jiji Julesa Verna, je postala v XX. stoletju stvarnost. Vendar so bile prve podmornice tipične dvoživke, to se pravi, da so sicer lahko plule tudi pod morsko gladino, a le kratek čas, nekaj ur, potem pa so se morale spet dvigniti na površje in si tarn nabrati novih moči. Pod vodo šo jih gnali električni stro- ji, katerih pogonska sila je bila omejena. Na to, da bi kaka pod- mornica lahko zdržala pod vodo neprekinjeno nekaj dni, še mi- liti ni bilo. Po drugi svetovni vojni pa se je začelo novo obdobje v zgodo- vini člov^tva — atomska doba, ki nam je dala novo pogonsko sredstvo — vsemogočno atom- sko energijo. Ta zdaj žene naj- sodobnejše podmornice, kakr- šna je tudi »Nautilius«, jima- kinja vda pod -Sevemim te- čajem. ' Ne smemo misliti, da se je posadka »Nautilusa« brez skrbi podala na pot Nihče ni natan- čno vedel, kako globoko sega led pod Severnim tečajem, in bali so se celo tega, da se morda morsko dno tu in tam dviga prav do ledenih skladov in da podmornica ne bo našla poti, po kateri bi prišla izpod ledenega obroča. Za vsak primer je bilo v podmornici za T5 dni hrane. No, naleteli niso na nobene po- sebne ovire in »Nautilus« je ne- moteno. s hitrostjo 20 morskih milj plul neprekinjeno 4 dni in noči pod arktičnim ledom. Apa- rti, nameščeni v podmornici, so zabeležili prej neznane, po- membne podatke o morskem svetu pod Sevemim tečajem. Svetovna javnost je upravi- čeno sprejela vest o podvigu »Nautilusa« kot senzacijo. V trenutku je postalo jasno, da ima ta uspeh lahko daljnosežne praktične posledice. Odprta je nova ptomembna pot, ki je za polovico skrajšala nekdanjo po- morsko progo med Japonsko in Evropo. Najbrž ni več daleč čas, ko se bodo po tej podmor^i poti vozili ljudje in tovori v ve- likih in hitrih podmomicsdi. Gradnjo takšnih podmornic že pripravljajo Američani, Angle- ži in Francozi. Na žalost pa se skriva za tem uspehom tudi nova nevarnost, ki po malem že leze na svetlo. Mladi kapitan »Nautilusa« An- derson je bil takoj po uspehu pozvan v Washington, kjer ga je sprejel sam predsednik Ei- senhower in ga odlikoval z naj- višjim ameriškim odlikovanjem za hrabrost. Tisti, ki so priso- stvovali tej ceremoniji in videli drznega kapitana obleganega od množice filmskih kamer in novinarjev, pa so nehote po- dvomili, ali je bil Anderson res odlikovan zaradi hrabrosti ali morda le zato, ker mu je uspel podvig, ki daje ZDA v roke no- vo mogočno orožje. Atomska podmornica, oborožena s hidro- genskimi bombami, se namreč — take besede izgovarjajo zdaj ameriški vojaški predstavniki — lahko nemotena in neopaže- na prikrade pod skladi ledu prav do severnih ruskih obal in ... Naprej je vse jasno. Spet se je zgodilo, da je veliko zmago znanosti nad trdovratno nara- vo zasenčilo žvenketanje z orož- jem. da se nekateri odgovorni ljudje vesele »Nautilusa« kot igračke, ki naj pomaga držati ravnotežje v hladni vojni. In po vsem tem miroljubni ljudje res ne vemo: naj se veselimo ali prestrašimo, kadar prodre v svet novica o novem uspehu znanstvenikov! Iiiief"šld »polil Ud Luno" izpodietel Zaradi poraznih neuspehov pri izstrelitvi prvega umetnega sate- lita izučeni Am-eričan. so za 17. avgust že bistveno bolj previdno napovedal; izstrelitev rakete, ki naj b; poletela v bližino Meseca in tam izstrelila umetni satelit, kateri bi moral krožiti okoli Me- seca in snemati celotno njegovo površino. Navedenega dne so ra- keto dejansko izstrelili, vendar je že po 77 sekundah letenja v višin: 17 kilometrov eksplodirala in so njene dele našli v Atlantiku. Ponesrečen; poskus je sicer razočaral zlasti ameriške znan- stvenike, ki se bavijo s takimi poskusi, vendar razočaranje ni bilo tako veliko kot pri neuspe- hih, ki so jih doživeli s prvim umetnim satelitom, kajti tokrat so že vnaprej poudarjali, da gre le za poskus, katerega možnost za popoln uspeh je le 1:10. Po ne- uspelem posicusu je predstavnik am.eriških znanstvenikov general Wil£on izjavil, da obstoja za Ame- riko nevarnost da jo bo pri iz- strelitvi satehta na Mesec pre- hitela Sovjetska zveza, ker na tem področju prednjači pred Ameriko. Napovedal je. da bodo prihodnjo raketo pos'k\i&;ii izstre- liti v bližino Meseca verjetno 14i septembra. Iz p>odatkov, ki so jih objavili o ponesrečeni raketi, je razvidno, da je bila dolga 27 metrov ter je tehtala 52 ton. Gradiili so jo pet mesecev in je bilo pri tem zapo- slenih 3000 tehnikov, dočim so 300:000 delov, iz katerih je bila raketa sestavljena, izdelovali v 52 tovaman. Stroški za raketo pa so znašaU osem milijonov dolar- jev. Pa si izračunajte, koliko zne- se to v dinarjih! ostaiM. med Kami LEVČEK Dovolite, aa se predstavim! Moje jne je Leo adi Leon, kar pomeni lev. Lev je ponosna, huda žival. Leva se vse boji. Mene se pa n.hče ne bojd, čeprav sem Leon, ker Leon sem le v rojstni knjigii, drugače me pa vsi kli- čejo Levček. Ali ni interesantno (kakor bi rekel ptujski Džek), da si ob tem imenu nikakor ni mo- goče predstavljati leva, rriti mla- dega ne, ker tud. mlad lev je konec kancev le lev. Jaz pa sem Levček, pisano z veliko, in to je žalostno. Žalostno zato, ker ne bom mkdar Lev, saj sem star že 65. Predolg je bil uvod. Pos/hišajte rajši mojo zgodbo. RodiJ sem se na kmetih. Kot otrok sem nosil krilo tja do petega, šesitega leta. Saj vi mlajši ne veste, kako ^ je bilo ta^krat. Danes hočejo obleči dečku hlače že v plenicah, takrat pa je bilo dragače. V kriflih sva skakala oba s sestrico okrog vo- glov in naju skoraj ni bilo mo- goče ločiti po spolu. To knilo, verjemite mi, ni dobro vplivalo na mojo moškost, kar čutim še danes. A krilo ni bistveno. Odlo- č lna je bila vzgoja. Moja mama, naj počivajo v miru, m moja se- stra, sta storil: vse, da bi do skrajnih mej terorizirali mene in mojega očeta, ki je tudi že umrl. Terorizirali, sem rekel, ali v nekem blagem, preblagem sm.i- slu. Saj nisem bil nikdar tepen, kaj še, božan in cairtan sem bil, da bi tako ne! Nekdaj so na kmetih otroke trdo vzgajali, moja mama pa ravno nasprotno. Ta- krat se me je prijelo ime Lev- ček. Levček sem. Levček tja! Levček, kaj boš papal, mlekce ali Juhco, pogačico ali potičko? Levček bo zdaj spančkal. Levček bo vstančkal. Sestrica je le v malo drugačni obliki-tako vzga- jala očeta: ata, prinesi mii to, kupi m; ono, atek, nosi me štu- poramo, atek, ostani doma, če ne, bom jokala ... Spominjam se. da sva se vča- sih z očetom skušala upreti vsem takim in podobnim nežnostim in cartanju. Pa n nič pomagalo. Upor je bil v kaiM zatrt. Spom:- njam se, da j.e hil oče tak vzor zakon-skega moža, da so ga po- stavljali za zgled vsem. In če je kdo preveč vzoren, postane dol- gočasen. Še mam& mu je včasih rekla: Tonček, zakaj si včasih v nedeljo ne prižgeš cigare? Po- stavi' se malo! Pa tudi v gostilno bi lahko šel, kadar je proščenje. Privošči si, ne branim ti. On pa ne in ne! Šele ko .sem začeli hoditi v šolo, sem dobil prve hlače. V šol' me je dobila v roke učite- ljica. Prva beseda ji je bila: No, Levček, ti si pa priden, ka-j ne? Najrajš: b: ji zabrusil: saj msem Levček, sem Leon, in priden tudi nočem biti. A uč;tel'j:ca je bila z menoj tako sladkoprijazna, da sem zgubil še tisto troho samo- zavesti, kar sem je imel in se uklonil Prvi dve let sem hodil k učiteljici. Kako sem se veselil, da bom pnišel v tretjem razredu k učitelju, k moškemu. Imel sem smolo. Učitelj je bvl premeščen drugam, tretji ra.zred pa je' pre- vzela nova učiteljica. In tudi pri njej sem hil Levček. Kako sem zavdal drugim fan- tom, ki niso bili pridni in so bili potem »ix> šoli« aili .pa jih je včasih oplazila celo šiba. Če so bili po šoii, so ušli. če so biii tepeni, so se smejali... Spomi- njam se, da sem hotel biti vča- sih tudi jaz »hudoben«. Skušal sem storiti kaj takega, da bi bil kaiznovan. In kaj se je zgodilo? Učiteljica se mi je smejaila: Lev- ček, saj nisi mislil zares. Levček, ti si vendar priden fantič. Minila me je volja in vdail sem se v usodo. Zaljubil sera se pozno, ko sem imel 25 let. Na tihem sem upal, da bova z ljubljeno deklico vsag enakopravna partnerja. Hotel sem se postavljart:i pred njo kot pravi Lev. Pa me je kmalu spre- gledala. V nežnem trenutku m^! je na lepem šepniiila: Ti s: moj Levček. Kar vrglo me je iz nje- nega objema. Od kod pa veš, da sem Levček, kdo ti je to pove- dal? Ona pa: Nihče mi ni pove- dal. Levček si dn konec! Ra:zšla sva se in potem dolgo nisem pogledal nobene ženske. Iskal sem moške družbe, sikušal sem živeti življenje neodvisnega človeka, hotel sem se privaditi alkoholu, cigaretam. Nd šlo. So- lidnost mi je bila v krvi. Ves ve- čer sem sedel ob kupioi vina. Ko sem prižgali prvo cigareto, mi je bilo grozno slabo. Okrog mene pa je hrumela vesela, razposa- jena druščina. I>okler me niso na,šle neke bi- stre ženske oo„ Te oči so me pretipale do obisti in petem je lastnica teh oči sklenila, da bom njen mož. Ugajaila jd je pač moja sotlidnost, moja skromnost, neod- ločnost . .. Bila mi je bolj ma- mica kot žena. Tudi njej sem bil vedno :n bi bil še danes, če bi mi ne umrla, le pridni Levček. Bila je dobra, škoda je je, ker je bila boljša kot tašč^. kater: sem prišel v roke po ženini smrti. Po taščini smrti sem pri hčeri. Spet pri žensiki. Šele pred krat- kim se je omožila, zato še nima otrok. Njen otrok sem za enkrat jaz, njen oče. Kadar obedujemo, sedita z možem mend naproti pri mizi in mi prijazno pKinujeta to in ono-bNe pravita mi atek, o ne. ampak Levček. Kakor takrat, ko sem bil še v otroškem krilcu: No, Levček, vzemi juhce, vzemi krompirčka, vzemi pečenkice. Saj sta dobra oba, nič ne rečem. Am.pak zakaj vedno Levček? Tako sem vam opisal svoje klavrno (podzavestno čut m. da je bilo klavrno) življenje, jaz. Leon Smolž (po rojstni knjigi), drugačp pa Levček, v svarilo in opomin vsemu moškemu na sve- tu. Od zibeli do sivih las sem bil vedno pokoren ženskam. Vse življenje sem se skušal upirati, a sem zaradi neod^Ločnosti vedno kapituliral. Naj bo ta skromen spis majhen prispevek v boju za moško enakopra ^Tiost. Leon Smole Po poletu Neki ameriški pilot je imel mehanika, čmca, ki ni še nikoli letal. Pa ga nekoč vzame s se- boj v letalo. Letata in letata, pilot izvaza lopinge. se spušča navpično proti zemlji, se dvigne spet skoro navpično navzgor in končno pristane na letališču. Cmec stopi ves tresoč se iz letala in reče: »Hvala vam ^ oba poleta!« ' »Kako d\'a?« se začudi pilot. »Saj sva samo enkrat letela!« »Zame sta bila dva,« odgovori črnec, »prvi in zadnji polet.« ENOSTANOVANJSKO novo zidano hišo in 46 arov zemlje prodam pol ure od Ptuja. Anton Fras, Mestni vrh 63, Ptuj. Poizve se tudi lahko pri vratarju bolniš- nice v Ptuju. SADNI MLIN NA KAMNE tn vin- ski sod 1000 litrov, prodam. Naslov v upravi lista. Objava IZLET V MARIBOR Združenje šoferjev in avtome- hanikov, podružnica Ptuj, bo pri- redilo v soboto, 20. septembra t. L, izlet v Maribor z ogledom Tovarne avtomobilov Maribor. Naprošamo pKxijetja in gospo- darske organizacije ter urade in ustanove v E^tuju, da bi omogo- čila svojim šoferjem udeležbo na izletu. Prijave sprejema do 16. sep- tembr'a t. I. blagajnik tov. Franc Meglič. Odhor ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so nam požrtvovahio pomagali v težkih dneh, ko nas je zadel krut udarec z nenadno smrtjo na- šega dobrega moža, očeta, brat- in dedka CIRILA KAFOLA Posebno se zahvaljujemo tov. rav- natelju F. Zlahtiču, ki je prevzel vso skrb za pokojnikov pvogreb, učiteljskemu kolektivu, občinske- mu ljudskemu odboru v Ptuju, ■lovski družini Spodnje polje, lov- ski podzvezi v Ptuju, krajevnim množičnim, prosvetnirrl, telesno- vzgojnim in gasilskim društvom, pevskemu zboru Svobode za pre- tresljive žalostinke, vsem, ki so se z ganljivimi besedami poslovili od dragega pokojnika, vsem šte- vilnim darovalcem vencev, vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da ga spremljajo na njegovi zad- rvji poti in vsem. ki so nam ob tej bridki uri izrekli svoje sožalje. Žalujoča vdova, otrfKn, bratje, sestre, vnuki SIAMSKI SESTRI Neka trid^etletna Nizozemka je rodila dvojčki, ki sta spoje- ni na trebuhu. Dvojčki sta težki 4 kilograme in 400 gramov. Ta- koj po rojstvu sta bili deklici fotografirani z radiografom in zdravniki upajo, da bodo čez leto dni deklici lahko operirali inrazdvojili. STRUPENI PLINI IZ PRVE SVETOVNE VOJNE Bormske oblasti imajo skrbi z velikimi količinami strupenih pli- nov. ki so ostale še iz prve sve- tovne vojne. Nad 35 let že leži v opuščenih rudnikih blizu Dus- seldorfa 197 200-kilogramskih sodov s strupenimi snovmi. Sode je že močno nagrizla rja. Ne mo- rejo jih odpeljati brez smrtne nevarnosti za prebivalstvo. Ker se je vsebina nekaterih sodov že razlila p>o rudniških rovih, se je okužila voda številnih Izvirov in potokov v okolici Diisseldorfa in postala nevarna za prebivalstvo. KMETIJSKA ZADRUGA MARKOVCI proda mizarske stroje ter razno mizarsko orodje, traiktor znamke »Steyer« s priključki in prikolico. Interesenti se naj oglase v KZ Markovci vsak dan do 12. ure do 25. seiptem;bra 1958, kjer si lahko predmete ogledajo. Prednost pri nakupu *ma,TO gospodarske organizacije. TOVARNA ČEVT ^EV »ALP1NA« ŽIRI bo v nekaj dneh v Ptuju v Lackovi ulici 3 (zraven pekarn« »Drava«) odprla svojo novo poslovalnico za prodni O obutve , prvovrstne kvalitete in naj sodobnejših vzorcev po solidnih cenah. V tej trgovini bodo na prodaj tudi gumijasti kvalitetn. izdelki — otroški, ženski in moški škom„i, copate in drugo. Oglejte si zalogo, kupite izdelke »Alpine« in prepri- čali se boste, da so ti čev Nepričakovano nas je zapustil CIRIL KAFOL učitelj v p. iz Markove, pevovodja pevskega zbora našega društva in naš vsestranski svetovalec. Z njim je izgubilo naše društvo in naša go- :»darska or- ganizacija KZ dragocenega kulturno-prosvetne, delavca, ki smo ga vsi zelo cenili zaradi njegove izredne požrtvovalno- ,sti in naklonjenosti ljudstvu. Kot vestnega in neizčrpnega javnega delavca ga bc«no ohranili v trajnem spominu. Naj mu bo lahka zemlj a na ptujskem pokopališču, kjer smo ga 5. septembra 1958 položili k zadnjem počitku. Prosvetno društvo Murentinci Upravni odbor KZ Murentinci in vsi vaščani Po 1. in 2. odstavku 58. člena Uredbe o kmetijskih za- drugah (Uradni Hst FLRJ, štev. 18/58) razpisuje mesta UPRAVmKOV za kmetijsko zadrugo Središče in za kmetijsko zadrugo Obrež. Interesenti za razpisana mesta morajo izpolniti nasled- nje pogoje: Imeti morajo visoko ali srednjo strokovno izobrazbo z najmanj 2 leti prakse v gospodarstvu ali zadružništvu. Interesenti z nižjo strokovno izobrazbo morajo imeti večletno prakso v gospodarstvu ali zadružništvu. Prošnje za razpisana mesta je predpisano kolkovati ter vložiti na Obč. LO Središče najpozneje do 25. sept. 1958. ^ Prošnji je priložiti overjen prepis zadnjega šolskega spričevala, overjen izpisek iz delovne knjižice o dosedanjem službovanju ter izčrpen življenjepis. Komisija za razpis mest direktorjev pri Obč. LO Središče IzOdja u^ujsKi tednika Direktor Ivan Kranjčlč Urejuje uredntšk -vibor Odgovorni urednik Bauman A.nton Uredništvo -n uprava v Pt^jju, Lackova 8 Telefon 156. Cek rač. pri Komunalni oanki Maribor, podružnica v Ptuju, št 604-708-3-206 Rokopisov ne vračama Ttska Mariborska tiskarna, Maribor. Letna naročnina 500 din, polletna 25C dJi.